V Ljubljani v vtorek 31. marca 1863.

Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 20 „ „ „ začet. „ 1 „ 75 „ „ „
po pošti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ „ „ „ začet. „ 2 „ 5 „„ „
Rokopisi se ne vračujejo.
NAPREJ.
OžrMttfif
Za navadno dvestopno
vrsto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 „ „ „ dvakrat, 10 » » » trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15.
Dopisi naj se blagovoljno frankirajo.
m. 26.
Ta list Izhaja vsak vtorek in petek.
Tečaj I.
.lijubijanski deželni zbor.
26. marca. (35. seja.) Pričujoči so bili c. komisar g. Roth in prvosednikov namestnik g. pl. Wurzbach; v sejo ni bilo gospodov: kneza in vladike (škofa) Vidmarja, Antona gr. Auersberga in Obreze. Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. prvosednikov namestnik je oznanil, daje pred zbornico položena g. Kapeleta prošnja, ktero je podpisalo 18 poslancev, naj bi se namreč vladi podala prošnja, da bi železnica ob Kolpi iz Zagreba na Reko šla, kar je najbliže mogoče, ob našej meji. Zakon o cestah se je tretjič prebral in potrdil. Potem so prišle na vrsto porotnice. Poročevalec je bil g. dr. Zupan. Bral je odborovo poročilo in nasvet, ki pravi: deželni zbor kranjskega vojvodstva pripozna-va, da je v izobraževanjskih, družbenih in političnih zadevah naše domovine želeti, naj bi se zopet vpeljale porotnice, in opiraje se na §. 19. črko b) deželnega reda, nasvetuje : visoka državna vlada naj bi položila, ako je mogoče, uže pred prvi državni zbor na presod nov kazenski red, v kterem bodo tudi jjprotnice za težka nepolitična in politična hudodejstva, in za vse prestopke storjene z natisnenimi besedami. Temu nasvetu se je vprl g. pl. Stralil rekoč, ako se hote postaviti porotnice, mora narod čutiti, da so potrebne, pri nas bi pa bile samo težeče; 2) čut, kaj je po pravici, moral bi uže bil pri narodu vlesti v kri in meso. Opominjal je dalje, da so v Belgii in tudi pri nas porotnice dosti nedolžnih obsodile; vzlasti da ve za nekoga, ki je 12 let nedolžen vzdihoval v ječi, in potem žalostno umrl; da se zarad porotnih obsojil ne more nihče pritožiti, r;lzun če se kje ni ravnalo po pravilu. Porotnice bi žalile enoto in celoto naših prav. Zakaj bi samo nektere dežele imele drugačne sodbe, druge pa ne? Potem je nasvetoval: ako se premisli, da porotnice tej deželi niso potrebne, in da jih tudi sploh ne želi narod; ako se premisli, da je pravo-sodnosti na korist, da bi sodbe po vsem cesarstvu bile enake, da torej to vprašanje, ali bi se postavile porotnice ali ne, nikakor ni vprašanje vse dežele ali kacega kraja naše dežele: zatorej naj bi se to delo na stran, in govorilo o tistih rečeh, ki imajo denes priti na vrsto. Na to se je oglasil dr. Toman, rekoč, da Angleška ima uže več sto let porotnice, kterih ne bode nikoli v nemar puščala; da človek v sebi nosi tisti čut, kteri mu pripoveduje, kaj je po pravici, kaj ne; da Kranjci dobro čutijo, da so porotnice potrebne; da mora državljan pomagati državna bremena povsod nositi, zatorej tudi pri porotnih sodbah; da tudi sodniki, ktere je postavila država, niso zmirom po pravici sodili; da so zarad natisnenih besed prehudo začeli ravnati; da so v tej zadevi obsojila naredila kvare več, nego nasprotje. Podpiral je odborov nasvet. Potlej se oglasi za poi ' ~ dr. Bleiweis ''slovenski), in pravi, da zdanji
državni pravdnik v Ljubljani g. Kaiser je sam govoril leta 1850, kako so potrebne porotnice. G. baron Apfaltern je djal, da je po vsakej prekueii narod vnet za narodne straže, porotnice itd. Enako je bilo tudi pri nas; toda potem so nesli svobodo v grob, iz kterega nam je zopet zdaj vstala od smrti; ali da je treba po časi bližati se boljšim napravam; treba je, da izpodrastč izobraženi sodniki itd. Podpiral je nasvet g. pl. Strahla. Pridružil se mu je tudi g. Kromer. Opomnil je še g. dr. Toman, ako bi ne bili imeli leta 1848, da bi ne bilo padlo seme, ki je 20. oktobra 1860 obrodilo tako lepo klasje. Naposled je govoril dr. Zupan, da celo Napoleon I. leta 1808 ni bil ovrgel porotnic, ampak potrdil; potem da so prišle tudi v navado po Nemškem in Laškem; da se na Pruskem nihče ne poteza, naj bi jih ne bilo, ampak naj se poboljšajo in popravijo; da so jih samo pri nas v Avstrii odpravili. Pristavil je, da tisti čut, kaj je po pravici, kaj ne, le omika izobražuje; da so tudi državni sodniki nepravično sodili; da stroški za slabe sodbe so zmirom preveliki, stroški za dobre sodbe pa tudi zmirom veliki, in da zakaj je ondod, koder so porotnice, vsako leto menj hudodejstev? Odborov nasvet je obveljal, ker je zanj glasovalo 18, zoper njega pa 10 poslancev. Kako so glasovali, to smo povedali v zadnjem listu. Potem je prišla vrsta na to, koliko povračila bi rada tržaška srenja za porode kranjskih mater in kranjskih najdencev v Trstu. Poročevalec je bil dr. Bleiweis, kije na tanko razložil, kako so te reči. Vse drugo je bilo povedano v zadnjem listu.
27. marca. (36. seja.) Pričujoči so bili c. namestnik g. baron Schloissnigg in prvosednikov namestnik g. pl. Wurzbach. V sejo ni bilo gospodov: kneza in škofa Vidmarja, Antona grofa Auersberga, barona Apfalterna, pl. Langerja in Lokarja. Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. Srenja Reinthal (na Kočevskem) poda zbornici po g. Gustavu grofu Auersbergu prošnjo, da bi se zopet vrnile neke hranjene obligacije. Po g. Vilharji izročd zbornici v slovenskem jeziku županije: Loka, Studenec, Že-limlje, Tomišelj, Gornja Šiška, Šentjuri, Ig in Dobrova prošnjo, d^bi se jim dal slovenski odgovor na tisto prošnjo, ktero so bile položile uže lanskega leta 15. dan maja meseca. Obe prošnji sti izročeni prosilnemu odboru. —- Potem je bil na vrsti nasvčt deželnega odbora, naj bi se iz zaklada zemljiške osvoboditve (grundentlastungsfond) za upravno leto 1862 dodalo 2783 gld. 21/,, 'kr. potrebam tiste komisije, ki je za osvoboditev zemljiške služnosti. Tej komisii je bilo namreč za upravno leto 1862 odločenih 7821 gld., in komisijam, ki so pregledovale posamezne kraje, 28900 gld., torej vsega vkup 36721 gld. Ali komisije, ki so pregledovale posamezne kraje, potrošile so 3805 gld. 10 kr. več, nego jim je bilo odmerjeno; ker je pa imela deželna komisija 1022 gld. 47 '/a kr. prihra-
njenih, zato potrebuje samo 2783 gld. 2'/a kr. Deželni zbor je tedaj nasvetoval, naj bi se to doplačalo, in c. k. komisii za osvoboditev zemljiške služnosti naj bi se povedalo, da bi se prihodnjič držala tistih stroškov, kteri so jej odločeni. G. Mul lev pak je nasvetoval, naj se to podd zopet deželnemu odboru, da tenko presodi: 1) ali je res treba teh 2783 gld. 2V2 kr. dodati, ali pa ne, ker se je nadjati, da se letos prihrani toliko, kolikor tukaj manjka; 2 J naj bi deželni odbor imel dolžnost, da bi pri c. k. deželnej komisii dobro gledal v bukve tiste komisije, ki je za zemljiško osvoboditev, da bi videl, kako napreduje delo, in koliko zadaja stroškov, pa ko bi zapazil, da se kaj napek dela, naj bi se oglasil, da se to odpravi. Ta nasvet je bil podpiran; za-nj se je potezal g. Brolih, izpodbijal ga je g. baron Seliloissnigg; glasovanje pak je potrdilo odborov nasvet. Za tem je bil na vrsti most preki Save priKrškem. Poročevalec je bil g. pl. Strahl. Oznanil je nasvete novčnega odbora. Prvi nasvet je: naj bi se ta most ne zidal samo ob deželnih stroških. Potrdilo ga je glasovanje. Drugi nasvet: naj deželni zaklad enkrat za vselej da 10.000 gld. a. vr. podpore tistemu, kdor bi se tega mostu lotil. Ako bi to dovolila vlada, naj bi on potem pobiral mo-stovino, samo da bi moral: a) most postaviti po tistem črteži (planu) in v tistem času, kterega bi mu odločile gosposke, ki bi se dogovorile z deželno vlado; b) da bi moral on sam dobro trditi most, dokler bi užival mostovino; doklej bi jo smel uživati, naj bi mu zopet odločile gosposke z dogovorom deželne vlade; c) ko bi več ne smel pobirati mostovine, potem bi moral deželi most prepustiti v dobrem stanu. G. Brolih je nasvetoval, naj bi se o podpori nič ne govorilo, dokler se ne bi razglasilo, da se zares ima zidati most, ker morda bi ne bilo treba toliko dati. G. Derbič pak je rekel, da bi se namestu odborovega nasveta postavilo tako-le: naj se ta most preda komu po dražbi, da bi ga zidal; naj se odloči temu človeku, če se veliko odloči, enkrat za vselej 10.000 gld. podpore iz deželnega zaklada. (Vse drugo naj ostane, kakor je svetoval odbor.) Ta nasvet je podpiral g. Muli e v; g. Brolih je pa še vedno svojo trdil. G. dr. Toman je podslanjal Derbičev nasvet, pristavljaje, da bi dežela potem nikoli ne imela pravice do mosta, ako bi nič ne pripomogla. Tudi poročevalec je odobril nasvet g. Derbiča, ker je določnejši. Glasovanje ga je potrdilo; vse drugo je obveljalo, kakor je želel odbor. —-Zdaj pride vrsta na zakon, kako bi se imel požigati ljubljanski močvir. Poročevalec je bil g. dr. Bleiweis. Oznanil je, kaj je o tem sklenil odbor, ki je bil nalašč za to osnovan. §. 1. odborovega nasveta pravi: močvir naj se požiga vsako leto samo od 16. avgusta do 15. septembra po vseh večih prostorih in koder močvirska trava raste, toda na požiganje mora paziti komisija, kije postavljena, da bi močvir posušila; njeni ukazi naj se poslušajo. G. Obreza je svetoval: „kmetje najbolj ved6, kdaj imajo požigati brez vse škode in nevarnosti; pa tudi le oni najbolj vedo, v kak oš nem vremenu in o kterej dobi imajo požigati, tedaj nasvetujem: močvir naj se požiga vsako leto od 16. avgusta do konca oktobra meseca. Ta nasvet je podpiral g. Mulley in g. Brolih; ometal ga je g. Guttman. G. dr. Toman je naredil dva nasveta. V prvem je govoril, naj bi se močvir požigal od 16. avgusta do konca oktobra meseca; ali pa: od 16. avgusta do konca septembra (ako bi namreč zbornica ne hotela potrditi prvega nasveta), sicer je pa ostal pri tem, kar je želel odbor. G. dr. Blei-weis je priporočal odborov nasvet rekoč, da je odbor vprašal kmetov, ki so trdili, da je požiganju štiri tedne zadosti; da se ne more požigati brez močvirske komisije, kakor je nasvetoval g. Obreza. G. baron Schloissnigg je opomi-
njal, da vladi sušilo ljubljanskega močvirja prizadeva mnogo stroškov, da torej ne more pritrditi, da bi njena komisija ne imela nič govoriti. Glasovanje potrdi prvi nasvet g. dr. To-mana. Potem so obveljali §§.: 2., 3., 4., 6., 7. in 8. §. 5. je odpadel. Ti paragrafi so taki-le: §. 2.: močvirska komisija naj pregleda take močvirno kraje do konca julija meseca, poprej pa naj županu da naročilo, da oznani, kteri dan in ktero uro pride komisija. §. 3.: potem, ko pregleda komisija, naj se pogovori s srenjskim županstvom, po kterih krajih naj vsi posestniki kmalo začno požigati, doklej smejo žgati, in kako naj varujejo ognja. Ta dogovor naj se zaznamova v poseben zapisnik; en prepis tega dogovora naj se dd tudi županstvu. §. 4.: župan mora ta dogovor dati precej na znanje vsem posestnikom, da se na tanko po njem ravnajo; župan mora tudi skrbeti, da se na tanko izpolni, kar bi ukazala močvirska komisija. §. 6.: ako bi kdo tožil močvirsko komisijo, tak naj t se oglasi pri političnej deželnej upravi; ali zarad tega se ne ustavi požiganje. §. 7.: županstvo mora ugasniti vsako požiganje, ktero ni po §. 1. in po §. 3. Ce je pri uga-ševanji kaj stroškov, mora jih plačati, kdor je ognja kriv. §. 8.: po cesarskem ukazu, danem 20. aprila 1854, naj se kaznuje vsak župan in posestnik, če se ni držal teh naredeb. 'Globa (kazen v denarjih) naj pride v srenjsko blagajnico. Potem se je bral uvod le-tega zakona: „naj več ne velja na-redba ljubljanskega poglavarstva o močvirji, dana 11. aprila 1835; naj tudi več ne veljajo poznejše naredbe, ki se tičejo požiganja po ljubljanskem močvirji," in odborov dostavek: „naj se naroči deželnemu odboru, da izmed sebe še enega uda več pripravi v močvirsko komisijo/ Potrdilo je glasovanje. — Prišel je na vrsto nasvet deželnega odbora, naj se g. dr. Cubru primakne po 315 gld. na leto penzije (zdaj dobiva po 525 gld.) Podpiral je ta nasvet g. poslanec Guttman in dr. Toman. Potrdila ga je zbornica z obilo večino. —- Poslanec Dežman je na to povedal, zakaj je odbor §. 7. učil-niškega patronstva zopet potrdil, kakor je bil prvič narejen; oznanil je dalje, da odbor deželnemu zboru priporoča, naj potrdi to-le željo: „ker razvoj kranjskih učilnic potrebuje krepke pomoči od vlade; ker je vlada uže do zdaj mnogo priložila iz javnih zakladov, kadar so se zidale nove ali širile stare ljudske učilnice; ker naposled nektere srenje po deželi zarad uboštva nič ne morejo podpirati ljudskega učilstva, ako jim ne pomaga vlada: zato deželni zbor kranjskega vojvod-stva želi: 1) naj bi se iz državnega zaklada pomoč dajala tacim, za ktere je gotovo, da ne morejo plačevati učilniških stroškov; 2) naj bi se naročilo deželnemu odboru, da to odbo-rovo željo da na znanje vladi, in deželni odbor naj bi tudi vlade prosil pomoči, kadar bo videl, da ta ali druga srenja sama ne more učilnice hraniti. Potrdilo je glasovanje to željo, §. 7. pa, kakor je bil poprej narejen.
28. marca. (37. seja.) Pričujoča sta bila c. komisar g. Roth in prvosednikov namestnik pl. Wurz'bach; v sejo ni bilo gospodov: kneza in škofa Vidmarja, Ambroža in Antona grofa Auersberga. Zadnje seje zapisnik se je prebral in potrdil. G. dr. Bleiweis s tovarši poda zbornici to-le vprašanje:
Slavna c. k. deželna vlada! Ker obila naloga neodložljivih reči, ki jih je drugi deželni zbor kranjske vojvodine prejel iz rok slavne vlade, iz rok prvega deželnega zbora., iz rok deželnega odbora in mnogo poslancev, ni pripustila, da bi se bil deželnemu zboru v posvetovanje izročil nasvet zarad učnega jezika v naših ljudskih in srednjih šolah, zato si zdolej podpisani v dolžnost svojega poslanstva štejemo, za zdaj vsaj to vprašati slavne vlade: 1) kako je to, da glede na cesarski zakon, po kterem je nauk slovenskega jezika
ukazan (obligaten) nauk v naših gimnazijah; — dalje glede na to, da vsak ukazani nauk ima učiti v tistem nauku pre-skušen učitelj;—in na posled glede na to, da med učitelji slovenskega rodu je notorično po druzih gimnazijah toliko tacih, ki so izprašani in potrjeni v slovenskem jezikoslovji, in tedaj ne more veljati nikakoršen izgovor, da pripravnih učiteljev ni: kako tedaj je to, da v ljubljanskej in kranj-skej gimnazii, razun tega, da je tukaj več takih učiteljev, ki slovenskega jezika celo ne umejo, da celo za nauk slovenščine ni noben po postavi izprašan in potrjen učitelj postavljen, ker profesor Marn je c. k. katehet, in le iz svoje lastne dobre volje namestovsije uči slovenščino v 7. in 8. gimnazijskem razredu? Ta prikazen je pa toliko čudnejša, ker uže pod Metternichovo vlado leta 1817, ko slovenščina še ni bila ukazan nauk, vendar je bila uže stolica za slovenski jezik v Ljubljani ustanovljena; — 2) kako je to, da za 8. gimnazij alni razred še zmiraj ni primernega berila? 3) ali je slavne c. k. vlade volja, da pripomore, kar največ more, da se taka nepristojnost, ktera djanski ovira toliko potrebno učenje slovenskega jezika v gimnazijah in nasprotuje po Nj. Veličanstvu slovesno zagotovljenej ravnopravnosti sploh, še posebno po ces. ukazu, danem 8. avgusta 1859, brž ko brž odpravi in se vsaj uže v prihodnjem šolskem letu 1863—64 postavijo za Ljubljansko in Kranjsko gimnazijo sposobni učitelji, da ne bosti ti dve gimnazii in vzlasti ljubljanska gimnazija 1. reda stali za novomeško, ki ima po zakonu (postavi) potrjenega učitelja? Mislilo se je, da se to uže letos zgodi, ko so nam poslali iz tujega 5 učiteljev; ali za slovenščino ni bilo ne etiega med njimi. Vsak drug nauk ima svojega potrjenega učitelja, samo uboga slovenščina ga na domačih gimnazijah nima.
V Ljubljani 28. sušca 1863.
Iti. Hleitveis.	ISehaa Toman.
III. Luvru Toman.	Amtiroi.
Jernej Vitlmar, knez in «Uof. liajiele.
Villiar.	Ur. Kupim.
Koren.	l)r. Skeilel.
Iiiikur.	SCagurec.
Hleiuearir.	llaron Anton Cojz.
Btozinan.	I»l. Langer.
(iustiiv Krof Auersberg.
(Dalje prih.)
Govor g. poslanca Hermana.
(V štajerskem deželnem zboru 14. dan marca.)
Po tem črteži Slovenci nimajo čisto narodno-slovenskih ljudskih učilnic, ampak le slovensko-n c niš k e, in tudi po kmečkih nemških in slovensko-nemških učilnicah se morajo učiti enacih reči, namreč: krščanskega nauka, pisanja, številstva in jezikovega znanstvat.j. branja, slovnice in pravopisa, in vaje, da vedo svoje misli ustno in pismeno pripovedovati. Moja gospoda! če je res, da je v učilnici prva in najvažnejša stvar jezikovo znanstvo, brez kterega se tudi ne da podučevati niti krščanski nauk, niti pisava, niti številstvo (rajtenge) ; brez kterega se otroci ne morejo dalje izobraževati, in ako se pomisli, koliko truda ima dete, predno v svojem mater nem jeziku s pismenkovanja in slovkanja pride do urnega branja, z urnega branja do pravega branja, to je, da umeje, kar bere, in s pravega branja do tiste stopinje, da umeje tudi jezikove oblike in pravopis; ako se dalje pomisli, da samo tedaj, kadar učenec dobro vč, kaj bere; kadar so mu oblike podučnega jezika znane; kadar dobro ve za vsak jezikov del; kadar vidi, kako je sestavljen govor; kadar zna razlagati, kakošen jezikov del je ktera beseda; kadar ve stavke delati in krčiti;
ako se pomisli, da samo tedaj more materni jezik biti podloga, na kterej se je lehko učiti druzih jezikov: zavzeti se je, da je tako na robe osnovan zdanji učilni črtež (plan), ki se po njem uže abecedec učiti začne tujega jezika, kteri ga po sedaj vedno preganja ter ne izpusti do konca trudopolnega pota, dvakrat trudopolnejšega pota nego nemškim otrokom, ker se mora sicer učiti enakih stvari ali v tujem jezici, ki ga ne umeje; zavzeti se je, kako se more slovenskemu otroku pripisovati tolik nadnaraven dar; kako se mu glava more polniti s tacimi zmešnjavami, in če pomislimo, da se je treba učiti toliko reči, ktere delajo težavo, predno se jih otroci dobro in koristno izuče, in da se bolj gleda na to, kako bi se učcnci navadili tujega jezika, nego na to, da bi kaj prida znali: potem se ni čuditi, da se slovenski otroci v šoli ne navadijo niti maternega niti nemškega jezika, niti kaj druzega veljavnega; da jim je uk čisto zastonj; da so učnina za-nje za nebodigatreba plačuje, ker to malo številce nemških besed, kulikor so se jih navadili v učilnici, zopet pozabijo doma; kajti po kmetih se povsod še zdaj le slovenski govori, in da vsa korist, ktero otroci imajo iz učilnic, ostaja samo ta, da se komaj navadijo svoje ime slabo podpisati, pa morda tudi nekaj malega za silo brati.
Ako so uže po nemških deželah ljudske učilnice še na tako nizkej stopinji, da se je sramovati, potem si lehko mislimo, kakošne morajo biti med Slovenci, kterim se zapira celo ta mala stvarca uka, kolikor se jim ga ponuja. Po tacem spačenem uku gre slovenski mladeneč na nemške više učilnice v domačo in v druge dežele, ker nima svojih viših učilnic. Vedno se mora bojevati s pomanjkljivim naukom prvih let, in da si je priden, pa da si ima dobro glavo, vendar le srednje dovršuje učilnice, in slabo mu je živeti, ker si ne more sam nič prislužiti po strani. Ker je svoj materni jezik popolnoma zanemaril, skoraj pozabil, mora zdaj v poznih letih učiti se ga, ko ga postavijo za duhovna ali uradnika, in tako boriti se ž njim, kakor se je poprej z nemščino. Ker se pa to marsikomu zdi neprijetno, zato začne sovražiti svoj narod, čigar jezika, slovstva in zgodovine se na vsem dolgem poti svojega izobraževanja nikoli ni učil.
Tako se jemlje in se je Slovencu jemala narodnost. Narod mora sam plačevati stroške svojega tujčevanja, in gledati, kako vračuje s topoglavostjo in samopridnostjo njegov trud Slovenec, kteremu ni mar za osodo in trpenje svojega rodu. Ker se je nemščini dajala taka prednost, zato so se duri in vrata odpirala Nemcem, ako so iskali službe. Od nekdaj so bili po deželi trdi Nemci za uradnike, ki so pomagali kaziti jezik, kteri se jim ni zdel učenja vreden; trdi Nemci so bili za sodnike trdim Slovencem, in še zdaj so nekteri uradovi, ki imajo več ali menj tacih nemških uradnikov, da se s tolkovalcem (tolmačem) pogovarjajo s slovenskimi kmeti. Nemški zdravniki, kterem gosposka daje službo ali podporo, rogovilijo s Slovenci, kakor gluhonemi (mutasti) ljudje; nemški učitelji podučujejo slovenske otroke; nemški žandarji hodijo po deželi, koder jih nihče ne umeje, pa tudi oni nikogar. Gosposka razpošilja svoja oznanila, po kterih se narod mora obračati, samo v nemškem jezici, in ako je gledališče ljudstvu učilnica, mora Slovenec tudi tega uka pogrešati. Nemški trgovci in obrtniki, ker so jim okolnosti ugodne, jemljo najboljše prostore v deželi; v narodnih zadevah pa vleko z narodnimi nasprotniki, ker vsi ti tujci menijo, da so izobraževalci, da so gospodje; nimajo pravega srca do naroda, čigar jezik zaničujejo, ker ga ne znajo, in tudi menijo, da ni učenja vreden.
(Dalje prih.)
— IOO —
Dopisi.
Iz Celovca. J. V. G. Gospodičina Jozefma Haasfield, Slovenka iz Postojne, vrla igravka, misli aprila meseca potovati v Ljubljano, kjer bode izkušala izkazati se v svojej umetnosti, ako bode imela priliko, kakor se je dozdaj po več krajih, vzlasti v Gradcu leta 1861. Nadjati se je, da tudi v Ljubljani dobi pohvalo, in da se bode o njej slišalo tudi iz vašega mesta kaj krasnega, kakor se je čulo od drugod. Živo jo vam tedaj priporočamo. — Po več, celo nemških krajih, lepo se je praznovala tisočletnica slovanskih aposteljnov Cirila in Metoda, a tukaj prav nič. „Zakaj pa ne?" morda bode vprašal marsikdo. Nam Slovencem tukaj še zmirom huda poje. Zel6 se čudim, da imajo še vendar Slovenci celovškega obližja tukaj svojega pridigarja (v cerkvi sv. duha); ali slovenske pete maše ob nedeljah in praznicih še zdaj nimajo. Naj si bode še tako živ in iskren Slovenec, nihče se ne predrzne o tej važnej zadevi ziniti, ali kaj napraviti. „Cakajmo še", pravi vsak. Ali ni to žalostno? G. Einspielerjev 11. list so deli pod prepoved zarad necega dopisa iz slovenskega Blajberga. Kdaj se pač jenjamo boriti za svojo narodnost? Morda celo, kakor šaljivo pravi Italijan: „nel mese di mai!"
Važnejše dogodbe.
Ljubljana. 27. dan t. m. je V prvem volifetvu izbran g. Jože Blaznik s 27 izmed44 glasov v ljubljanski srenjski odbor.
Gorica. Deželni zbor je 28. dan t. m. dovršil svoj posel; prvosednik je Nj. veličanstvu presvitlemu cesarju zavpil: živio!
Istra. Istranski deželni zbor je 27. dan t. m. dovršil svoje delo; prvosednik je Nj. veličanstvu presvitlemu cesarju zavpil: živio!
Dunaj. Nj. veličanstvo presvitla cesarica pojde v začetku maja meseca v Posenhofen.
—	Nj. veličanstvo presvitla cesarica pojde tudi letos v kopel Kissingen, kjer je uže najeto stanovanje od srede junija do konca julija meseca.
—	Zdaj celo pišejo, da Nj. veličanstvo presvitli cesar ne pojde pred jesenjo v Dalmacijo.
—	Nebo se je ujasnilo Forgachu, ki zopet ostane za dvornega kanclerja.
Češka. Nj. veličanstvo je podaljšalo seje češkega deželnega zbora do 18. dne aprila meseca.
—	V ječi zaprti g. dr. Greger, poprejšnji vrednik „Na-rodnih Listov" ima zopet novo tiskarno tožbo.
Galicija. Časopis „Gazeta Narodova" je bil 24. dan t. m. zopet ustavljen.
KusKa. Gorčakov, pišejo, da je povedal poslancem za-padnih držav, zdaj ko je vpor uže skoraj potlačen, da se misli car Aleksander pogovoriti s Prusko in Avstrijsko, in podati svojim poljskim podložnikom tako ustavo, iz ktere bode Evropa videla, da car nič menj za Poljake ne skrbi, nego za prave Ruse. Tudi je upati, da pride splošnje miloščenje.
—	Ruski časopis „Kolokol," ki izhaja v Londonu, piše, da seje na Ruskem osnovalo skrivno društvo z geslom: „dežela in svoboda." To društvo je neki undan razposlalo razglas, ki se začenja z besedami: „bratovska kri teče; ali bode zmirom tako?" ter opominja da bi Rusi pomagali Poljakom. V Petro-gradu se tudi zopet razpošiljajo po hišah vporna oznanila.
Poljska. Cehovski se je na Lublinskem 20. dan zopet bojeval, in zmogel Ruse, potem umeknil se proti Gozdzu, kjer so ga zgrabili Rusi, ktere je pa vrgel. Pri Janovu ga je prijela Ruska zaseda, iz ktere se je otel po mnogej izgubi. Drugi pa pripovedujejo, da je bil 20. in 21. dan t. m. zmagan in ubit Cehovski, in da med mrtveci sta tudi dva duhovna. Pri Krasnobrodu v Lublinskej gubernii je 24. dan t. m. bila pod Leleveloni tepena vporna truma, ki je imela 500 mož. Iz Varšave se piše, da se je 17. dan t. m. mestno svetovalstvo odpovedalo svojej službi, in tudi veliki vladika (škof) Felinski neki da je carju poslal pismo, v kterem govori, da ne more ostati v mestnem svetovalstvu, ako ne dobe Poljaci v 14 dnevih samozakonja (autonomije) pod carjevičem ruske carske rodovine. Četa Jankovskega, za ktero so pravili, da je bila po smrti polkovnika Tolla razkropljena, govore, da ima zopet 800 mož, nekteri pišejo, da celo 2000 mož, in da stoji pri Milosni. V kazmierskem gozdu je princ Wittgenstein raztepel množno vporno trumo pod Milevskim.
—	Trume vojskovoda Cehovskega so se razkropile. Pri Koninu pišejo da so bili 21. dan t. m. tepeni Rusi, in ranjeni knez VVittgenstein da je ujet.
—	Velika truma vojakov, ki so bili pod Cehovskim, zopet vojujc zdaj v Lublinskem pod Zaborovskim. „Czas" pripoveduje, da Rusi prehajajo milj več čez prusko mejo.
Francozka. List „France" pripoveduje, da je knez Metternich tako govoril, da bi se poljska reč kmalo utegnila ugodno v red spraviti. Dunajska vlada je neki pripravljena v tej zadevi podpirati Francozko. Morda bi se celo utegnile zarad tega vlade sniti v zbor (kongres.)
—	Pišejo, da je dobil Grammontski vojvoda od vlade ukaz, naj se z avstrijsko vlado pogovori, da pusti Langie-viča v Pariz. „Triester Ztg." pa pripoveduje, da pripeljejo Langieviča v Ljubljano, od koder se ne bode smel premekniti, in „Wanderer" piše, da se nič prav ne vč, kam ga pošljejo, pa da najbrže pride v Brno.
—	Francozka vlada je poslancem velicih vlad svetovala, naj bi krakovsko vojvodstvo bilo čisto samostojno z Leuchtenberškem vojvodom, kteri naj bi se postavil za kralja; Pruskej in Avstrii naj bi ostalo tudi po sedaj Poznanjsko in Galicija.
Pruska. List „Opinion Nationale" piše, da sti Ruska in Pruska med seboj naredili tak-le dogovor: 1) ako bi zahtevali ruski poveljniki, vzemo pruski uradovi novčne zaklade in politične jetnike v svoje varstvo; 2) ako bi trebalo, bodo pruski vojaki branili meje (ruske); 3) pruski uradovi imajo oblast, da smejo sprejeti ruske trume, ako bi se zdelo potrebno; 4) ako bi Rusi in Prusi oboji skupaj začeli vojevati, prevzame povelje najstarejši častnik (oficir), kteremu naj bodo združeni vojaci pokorni.
Grška. Časopis „Times" je svetoval, naj bi se dal grški prestol princu Viljemu iz Sonderburg-Gliicksburga; Earl Russel pak je svetoval, naj bode za kralja princ Viljem iz Danskega.
Kaj ozdravi revmatizem? List „Eichstadter Bie-nen-Ztg." piše, kadar ima človek revmatizem, naj se di bučeli zbosti (pičiti), in potem da naglo pride otok, revmatizem pa izgine.
Loterija 21. marca 1863. Trst: 06, 50, I, 27, 7.
Dunaj 28. marca. Nadavek (agio) srebru 111.25.