tudodelnihi in vladarii. V celi zgodovini je 18. stoletje edino, ki je prepleteno z osebami, katere so bile nekaj časa predmet občudovanja celega kulturnega sveta, a fce je njih solnce slave prav kmalu razblinilo v — nič! V omenjenem stoletju najdemo može laži nadnaravne in politične čudodelnosti. V naslednjem hočemo navesti za našo trdi¦,ev nekaj vzgledov: »Čndodelnosti.« Zvezda pravih čudežev, na koje je zrla cela Evropa z občudovanjem, je bila Italjan Cagliosto (pravo ime Jožef Balsamo, rojen 1743 v Palermu). Klicali so ga v najboljše hiše, da na knežje dome, kraljeve ter cesarske dvore, ker je znal zarotiti ter prepoditi zle duhove. Bil je v očeh najbolj izobraženih oseb čudodelnik. Po letih so razkrinkali njegove Cudeže kot navadno prevaro. Umrl je v ječi v Ramu. Istočasno kakor Cagliosto v Italiji nastopi v Nemčiji krčmar iz mesta Leipzig, Jurij Schrepfer. Tudi njemu so bili pokorni duhovi. Obiskovali in verjeli so mu celo pruski ministri. Pozneje je bilo njegove oboževatelje sram, ker je bil Jurij goljuf ter pustolovec na veliko. Prava znamenitost je bil istočasno tudi grof von St. Germain. Med proizvajanjem raznih copernij, se je izuril tudi v izredno spretnost, da je pisal istočasno ter popolnoma enako z obema rokama na dve poli. Na samo enih goslah je igral tako očarujoče lepo, da so slišali poslušalci več instrumentov. Nemec Fridrik BSttger se je trudil na vse naCine, da bi iznašel z raznimi poizkusi umetno zlato. Razne kovine ter sestavine je varil, kuhal ter spajal. Ni se sicer povspel do cenega zlata, pač pa je postal iznajditelj porcelana, Politične zvezde. Italjan Ginlio Alberoni, rojen kot sin preprostega vrtnarja leta 1664 v Piacenci, se je povspel do časti španskega ministra za celo državo. Ustvaril je Španiji pomorsko silo in organiziral vojsko po za taiste čase najbolj modernih načinih. Nikdar ni bila Španija na morju ter na suhem tako mogočna, kakor pod vodstvom Alberonija. Kljub vsestranskim zmožnostim pa se je osovražil z istikanjem za sovražnostmi z drugimi državami po celi Evropi tako, da ga je moral španski kralj odpustiti. Umrl je v prognanstvukot popolnoma zatonela politična zvezda. Alberonijev naslednik v Španiji je bil Janez (Viljem pl. Ripperda. — Pozneje so ga pregnali in je moral iskati zatočišče na Angleškem. Iz [Anglije se je preselil v Maroko v Srednji Afriki. Prevzel je muslimansko vero in se imenoval 'Osman. Posrečilo se mu je, da se je povspel do poveljnika marokanskih čet. Z mohamedanskim .vojaštvom je oblegal špansko trdnjavo Ceuta (v Afriki). V precejšnji starosti je zapustil vojaško Blužbo ter živel od obresti nagrabljenega ogromnega premoženja v mestu Tetuan na MaročanBkem. Vzgled politične pustolovščane je Theodor pl. Neuhof iz nemškega mesta Metz. Pojavil se je po prepotovanju polovice sveta kot stotnik v španski vojski. Pozneje je bil tolmač v afrikanBkem mestu Alžir. Prebivalci otoka Korzika (severno od Sredozomskega morja) so ječali pod vlado italjanskega mesta Genua. V sili so proBili mohamedanske Mavre v Tunisu (Afrika) za odpomoč. Knezi ter vladarji Tunisa so izbrali Nemca Neuhofa za poveljnika četam, ki so se odpeljale Korzičanom na pomoč. Neuhof je zmagal leta 1736 in bil proglašen med navdušenjem prebivalstva za kralja Korzike. Kraljeval je dve \eti. ker so leta 1738 podjarmili Genuežani s po- močjo francoske vojske otok in je moral kralj bežati na Angleško. Tamkaj je nastopal v ulogi ubežnega kralja v največjem sijaju ter razkošju. Denar so mu posojevali v upu na zopetno kraljevsko bogastvo angleški veletrgovci. Ker so njegovi dolgovi naraščali od dne do dne, so ga zaprli in je umrl v največji bedi leta 1756. Njegovi prijatelji so mu postavili nagrobni spomenik z napisom: »Sreča je podarila možu kraljestvo, a mu je odrekla na starost vsakdanji kruh!« Slično kakor pravkar opisanemu se je godilo cesarju Madagaskarja (velikanski francoski otok v Indijskem Oceanu). Ta cesar je bil rodom Madžar in se je pisal: grof Moric Avg. pl. Benjowszky. Nastopil je najprej kot cesarski lajtnant v sedemletni vojni. Pozneje ga najdemo v Hamburgu in na Angleškem, odkoder se je preselil na Poljsko. V poljski službi se je predružil zvezi proti Rusom. Dosegel je čast obersta ter poveljnika konjeništva. Leta 1769 je bil od Rusov ujet ter poslan čisto na sever na polotok Kamčatka. Tukaj se je seznanil s hčerko ruskega carjevcga namestnika Nilowa. Dekle ga je poročilo. Organiziral je ustajo med prognanci. Posrečil se mu je pobeg na ladji z ženo in 96 najbolj zvestimi. Odnesel je tudi eden in pol miliiona piastrov y gotovini. Z ladjo je srečno ušel ter priplul na ptok Formoza (ob kitajski obali). Iz Formoze se Ije preselil v obmorsko kitajsko mesto Makao. )Radi tamkajšnjega skrajno neugodnega podnebija mu je umrla žena ter spremljevalci. On sam oe pribežal po nepopisnih blodnjah na Francosko. Francozi so mu izročili celi pešpolk. Dobil je po.velje, se odpeljati na otok Madagaskar in tamkaj jprganizirati francosko naselbino. Prebivalci so ga postavili leta 1774 za svojega cesarja. Cesar'fiko dostojanstvo za navadnega klateža je bilo Franciji preveč. Poslala je proti cesarju ekspe'dicijo, ki ga je pregnala s prestola. Francoski baron Thierry je postal kratko)dobni kralj otoka Nova Zelandija (pri Avstraliji). Tihotapec Filip Pinel je bil kralj normanSkega otoka Ecrehon. Madžar Scliman Inger se je veselil nekaj ča$a naslova: Emir (vladar) Somalije (Srednja Afrika). Francoski podčastnik Mayrena je ustanovil v Tonkingu (Kitajska) kraljestvo Sedang. Nadjal si je naziv: Kralj Marie I. Kraljeval je eno lcto. Ko je bil pregnan in je pribežal v Evropo, je živel reg po kraljevsko od bogastva, katerega si je na- grabil na vzhodu. Francoz Thounens je bil ustanovitelj kraljevine Arankanija v Patagoniji (pokrajina najbolj Južne Amerike). Umrl je v sirotišnici. Amerikanec Harden — Hickey je bil nekaj časa knez otoka Trinidad (ob ameriški obali). Končal je kot samomorilec radi pomanjkanja ter Iakot6. Nečakinja znamenitega angleškega državnika Viljema Pitta, Estera, se je prekrstila sama v kraljico iz Palmyre. Živela je v ulogi kraljice do svoje smrti v lastni hiši ob vznožju pogorja Libanon v Palestini. Francoz Lenbandy je malo pred izbruhom svetovne vojne varal svet s snovanjem neizmernega kraljestva v afriški puščavi Sahara. Navedeni vzgledi nam dokazujejo, kako se porodi večkrat v čisto navadnih izmečkih človeštva hrepenenje po dosegu najvišje časti. Kratko označeni iz novejše zgodovine dokazani pustolovci nam pričajo, kako se je navedenim lopovom posrečilo, da niso samo sanjali o kraljevskera — da cclo cesarskem dostojanstvu ter moči, ampak so se je tudi polastili in jo viživali nekaj časa.