^"^d.yg «ud Hoiiáaje PROSVETA > , • "i • ™ « • * I glasilo slovenske narodne podporne jednote * Uradniški in uprarnliki proatori: S6S7 South Lawndala An Otttea of Puhli«tk»: BMT South Lawndala Am Telephon«. Rockwell 40M *» Ctucto. uunoi«. the Ac« « cSaiS S SiSVSS CHICAGO 23. ILL., PETEK. 31. AVGUSTA (AUGUST 31). 1945 Subscription $6 00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of postaga provided lor In «action llOJ, Act of Oct S. 1917, authorised on Juna 4. 1919. STEV.—NUMBER 170 Okupacija Japonske napreduje m incidentov; Tokio v ameriških rokah Ameriški general MacArthur dospel na letališče Atsugi pri Tokiju in prevzel vodstvo zavezniške okupacije japonskih otokov. Cez deset tisoč ameriških pomorščakov se izkrcalo na ozemlju pri Jokosuki, mornarični bazi. Izkrcanje čet krile enote bojne mornarice in letalske sile. Glavni stan poveljstva zavezniške okupacijske sile v Jokohami. General Wain-wright dospel v Manilo na svoji poti v Tokio. Japonska vojaška posadka v Sanghaju se podala TOKIO. 30. avq. — Ameriška J pripeljal v Tokijski zaliv na boj-okupacijska armada nI prvi dan ni ladji South Dakota. On bo za-ivcje invazije Japonske naletela stopal predsednika Trumana, ko bo podpisan dokument o kapitu- na nobene incidente ali neprili k. Vse izgleda kot da ao ae Japonci qlcboko oddahnili, da Je pri kraju velika napetoei. s katero io pričakovali ameriške okupacijske sila. Prve čete. ki ao dospele v razbiti Tokio, niso na-letele n?» nikakšne demonstracije. Med ljudstvom Je velika apalija. laciji Japonske na bojni ladji Missouri. General MacArthur bo podpisal dokumnet kot vr-vrhovni poveljnik zavezniških sil. ta, enote šeste armade pa polo-I tok Kanoje, ki leži južno od oto- Ameriški mornarični krogi so videti oznanili, da bo glavni stan po-I veljstva zavezniške okupacijske I sile v Jokohami. Enote osme Vojaki in casnik^JL ki Jih ameriške armade bodo okupira-ipremljajo, pravijo, da vse sku- ^ vge ozemlje tokijskega distrik-paj iznleda bolj kot "piknik" ne- J go invazija, katere so se še ne-1 davno vsi bali. dokler Je obsta-¡ Ra R ^ Qbe flrmadi ; ^ j,Umcznosi.da se bodo Japonci' d l | j 0Deracii nroti iaDon. tako berili kot so se na Oklnawi.' !! 0ptrdi^1.pr0ll1 .¿dp°n _... j j . x i lu s*1™ silam na Filipinskih oto- Kclikor znano, do sdaj še nI bil ... . ... , , oddan niti eden sovražni strel.' ^ k> .^ultirale v kapitu-Vm izqleda. da so se Japonci lac1'1 teh sl1 podili v svojo usodo s digniteto ¡ Ameriške čete so osvobodile > k io veseli, da Je konec atrašne 500 zavezniških vojnih ujetnikov vojne. I iz taborišč pri Ofuni, 30 milj juž- l Sin Francisco. Cal.. 30. avg.— no od TokiJa- Ujetniki so pove-IAmeriški general Douglas Mac-'dali« da so Jih «Japonci pretepali. I Mur, vrhovni poveljnik zavez- Več ujetnikov je umrlo zaradi je danes pristal na le- mučenja. Osvobo- [Eu Alsugi, ki leži 18 milj J('ni uietniki 80 b,li odpeljani na pRozapadno od osrčja Tokija. bolniško ladjo Benevolence, ki Pripeljal se je s transportnim se nahaja v Tokijskem zalivu. | letalom. Na letališču ga je spre- | Čungking. Kitajska, 30. avg.— jel in pozdravil general Robert General Jonathan Wainwright, Eichelberger, poveljnik osme ki je branil filipinsko trdnjavo imeriske armade. ¡Corregidor, je odletel v Manilo Z drugim transportnim leta-,na P°U v T°ki(\ lom sta dospela na japonsko le- wri*ht 86 Je moral P°datl Ja" Imena vojnih zločincev objavljena Masna obravnava bo v Nuernbergu London. 30. avg.—Zavezniška komisija za kaznovanje vojnih zločincev je objavila imena vodilnih članov Hitlerjeve nacij-ske gange, ki bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci, da jim naloži zasluženo kazen. Masna obravnava se bo pričela v prvih dneh oktobra v Nuernbergu, Nemčija. Na čelu liste, ki vsebuje 24 imen, je Hermann Goering* bivši državni maršal in poveljnik nemške letalske sile. Hitler je določil Goeringa za svojega naslednika v slučaju smrti. Drugi vodilni nacisti, ki pridejo pred sodišče, so: Rudolph Hess, Joachim von Ribbentrop, Franz von Papen, admiral Karl Doenitz, Martin Bormann, feldmaršal Wilhelm Keitel, Robert Ley, Alfred Rosenberger, Hans Frank, Ernst Kaltenbrunner, Wilhelm Frick, Julius Streicher, dr. Walther Funk, Hjalmar Schacht, Baidur von Schirach, Fritz Sauckel, Albert Speer, Alfred Jodl, Con-stantain von Neurath, dr. Arthur Seyss-Inquart, Erich Raeder, Hans Fritchie in Gustav von Bohlen. Bkoro vsi obtoženci se nahajajo v jetnišnici v Nuernbergu. Člani zavezniške komisije so izjavili, bodo vse priprave za masno obravnavo proti obtožencem kmalu dovršene. Industrije odpu- «•n au uu*ueia na japonsKO ie-.----° , - , ¥ * , . • * J • « f tališče general Spaatz, poveljnik ,n bl Je cuef tr,Jle.V\uJct" ŠČOIO delOVCe imenski* li>f:iluWo tilo rta Pari. nik. General je bil zadnji teaen iz taborišča v Man- imeriške letalske sile na Paci fiku, in general Barney Giles, osvobojen MacArthur bo osebno nadziral dzuriji. Mveznisko okupacijo japonskih ! Wainwright je sprejel povabi-otokov. I lo generala MacArthurja, naj se 7. ... . ... 'udeleži ceremonij v zvezi s pod- ^vezn.ska okupacija japon- dokumenta o kapitulaciji *ecel.ne se je pričela včeraj. J ke> Pred odhodom v Ma- ^ "Sn^ gl'^aS"|ka, vrhovnega poveljnika kitaj- lZ ,amenŠ h i?" ' skih oboroženih sil. moricakov izkrcalo na ozemlju. „ , . „i,,inaniin PnJokosuki, mornarični bazi ¿bl. Ka^.k nafnan'1 .^ke« Tokijskem zalivu iŠanghaja, največjega kitajskega nL1 . . ' ¥ f ' pristaniščnega mesta, ki ima klopna kolona četrte divizije * 4 000 000 prebivalcev. Ja-pomurseakov je stopila na japon- , S() dr?aIi §unijhaj osem let. «oo/omlje na južni strani Joko- Ja ka yojaška podtika se je WK<' Britske čete so se istočas- daJa »o izkrcale na severni strani ja-! ponske »nornarične baze. ¡^admiral Robert C. Carney,' d ^ reprezentanti ki- g Jtaba admirala Williama jskc yladeJ n-iseyja, poveljnika tretjega J _____ JtH-nikega b rodov j a, je prevzel' «ontrolo nad jžj>onsko mornarič-1 n,) Huzo je izročil Carney- lu J^i^nski admiral. Ceremoni-s" traJ;'lv samo deset minut, 'zkrcanje zavezniških vojaških ™ knlj to|H»vi bojnih ladij ,HJ«' af riške mornarice. Med letni je V Šanghaj so dospeli ameriški reporterji. Sprejeli in po- Dva milijona delavcev izgubilo delo Washington; D. C.. 30. avg.— Federalna komisija za mobilizacijo delovne sile je naznanila, da so industrije odslovile dva milijona delavcev v zadnjih 15 dneh. Odslovitve so sledile kapitulaciji Japonske pred zavezniki. Naznanilo nravi, da so mesta Detroit, Chicago in New York najbolj prizadeta. V Detroitu je izgubilo delo čez 100.0(H) delavcev, v Chicagu 85,000, v New Yorku pa 70,000. Za temi so Los Angeles. Cleveland in Newark. Uradniki komisije trdijo, da bodo odpuščeni delavci utrditev prua-teljstva med rusijo in Kitajsko Amerika Modelovala v pogajanjih med državama BYRNES POHVALIL POGODBO Moskva. 30. avg.—Zdaj je bilo razkrito, da je bila zgodovinska pogodba glede utrditve prijatej-stva med soVjetsko Rusijo in Kitajsko sklenjena na pobudo' Moskve. Ko so.se pogajanja pričela, ni centralna kitajska vlada v Cunkingu pričakovala, da bo pogodba zavzela tako velik obseg in omogočila rešitev vseh vprašanj in problemov na podlagi vzajemnfcgu sporazuma. Sovjetska vlada je zavzela realistično stališče, ko je izrazila željo za rešitev vseh problemov. T. V. Soong, predsednik kitajske vlade, je dobil potem proste roke v pogajanjih. Trdi se, da je bila podlaga us|>ešnim diskuzijam med Rusijo in Kitajsko položena nu konferenci v Kairu in Teheranu. Zasluga za to gre pokojnemu predsedniku Rooseveltu. Ko se je Soong mudil v Moskvi, je imel dnevna posvetovanja z ameriškim poslanikom W. A. Harrimanom. Sovjetski krogi priznavajo, da je ameriška kooperacija bila vsestranska. Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik, ki pravi, da je bila Rusija prva država, ki je priznala suvereniteto centralne kitajske vlade. Slednja se je prepričala, tla ima v Sovjetski uniji zvesto prijateljico. Pravda nuglašu, da je gluv(-ni namen sklenjene pogodbe med Husijo in Kitajsko prepre-čenje japonske agresije v bodočnosti, kur je v korist vsem državam. Washington. D.' C.. 30. avg.— Državni tajnik Jumes Byrnes je dejal, du pogodbu med Rusijo in Kitujsko je važen korak nuprej v odnošajih med državama. "Ameriku je bilu točno informi-runu o nupredovanju pogajanj," je dostavil. "Mi pozdravljamo sklenitev pogodbi* kot praktični zgled enotnosti in vzajemne pomoči v krogu Združenih narodov ne samo v vojnem, temveč tudi v mirnem času." bojnih mornarice. Ml>ojna ladja Missou- nu k; prihodnjo nede- tul *CIJ| Not v zvez, z ^'h čet n ponei v, i tu-di v"daJ0 v MM K z*i« nik bil. "i dokument o kapi-l'1'onske pred zavezniki, incident se ni pripetil preavanjem zavezni-japonakl celini. Ja-h mirni in se udali ialo je, da se ne za-'Ini meri katastrofe, r. jjihovo deželo. Ame-britvic« lxjjna letala so nad ia|K>nKko ce-kr« avanja zavezni- •'o je oprtzoril pre kjer ao se izkr-k" čete. naj bodo 'I jim je. da mora-•'J«h hišah. *he»ter W. Nimitz. t !in»k ameriške po-Pacifiku, se je Japonska odpravila vojne restrikcije Policijske aktivnosti omejene San Francieco. Cal.. 30. avg — Radio Tokio poroda, da so člani japonske vlade, katere predsednik je Naruhiko Hagaši-Kuni. na svoji izredni seji sprejeli zaključek glede odprave vojnih re-strikcij. Te se nanašajo na svobodo tiska, govora in zborovanja. •«Več restrikcij je vlada preklicala. druge pa nevtralizirala " pravi poročilo. "V veljavi bodo ostale še one, ki m potrebne za vzdrževanje miru in reda Premier HagaŠi-Kuni je po seji imel razgovor s časnikarji. Zagotovil jih je, da bo pobc.j»k, politični department razpušcen in policijske aktivnosti omejene. On je tudi priznal naglo razpa danje japonske oborožene sile Stara Rušinja odklonila pokojnino Moskva, 30. avg.—Neka Ženska, ki je stara 117 let in še vedno ddla fia kolektivni kmetiji v Jakutsku, Sibirija,, je odklonila dobili \ pokojnino. Izjavila je; da je de- Zadeva okupacije Kurilskih otokov e , . Kongresnik Shafer zahteva preiskavo Waahlngton. D. C.. 30. av^.— Vojaški in diplomatični krogi v Washingtonu kažejo vznemirjenje zaradi ruske okupacije Kurilskih otokov. Ruske čet^ so zasedle prve otoke Kurilske grupe zadnji teden. Doslej še ni bilo razkrito, ali je ruska okupacija Kurilskih otokov v soglasju z načrti, ki so bili odobreni na konferencah članov generalnih Štabov zavezniških velesil. Kongresnik Shafer, republikanec U Michigan»», je dejal, du bo zahteval kongresno preiskavo, ki naj bi ugotovila, ali je sovjetska ukciju bazirana na tajni pogodbi med zavezniškimi voditelji. Omenil je, da se je ruska okupacija Kurilskih otokov pričela v teku priprav za formakii podpis dokumenta o kapitulaciji Japonske. "Dokler ne bo kongres začrtal povojnih smernic glede otokov na Pacifiku, se lahko vsak razvoj o kontroli smatra za našo zadevo," je rekel Shafer. "Kuril-ski otoki so oddaljeni le 750 milj od Aleutskih otokov pri Alaski. Mi morumo vedeti, ali je Rusija okupiralu Kurilske otoke na podlagi tajne pogodbe." Shafer je omenil poročilo kongresnega odseku zu vojaške zadeve, vsebujoče zahtevo, da mora Amerika obdržati vse strata-gične otoške baze nu Pacifiku v interesu svoje lastne varnosti. Te uključujejo Kurilske otoke, ki tvorijo zaščitni pas na severu. Severni pas tišj m zveie z južnim, ki gu tvori io Havajski, Karolinški, Muršalski in Admi-rulski otoki. Prve otoke Kurilske grupe so Rusi zusedli istočasno z izkrcanjem sovjetskih čet v Daircnu in Port Arthurju. To sta pristanišč-ni mesti ob Rumenem morju, kateri je Juponsku iztrgulu iz ruskih rok v vojni pred 40 leti. Kurilski otoki kontrolirajo mor Domače vesti ČITATELJEM CHICAGO.—V pondeljek. na Delavski prasnlk. Proaveta n« lslde.—Ured. PAKETNA POŠTA ODPRTA V JUG08LAVIJ0 CHICAGO.—Is člkaike pošle amo bili obveščeni, da Je bila sadnje dni odprta tudi paketna poŠta sa Jugoalavlio (ne pa sa kraje, ki co bili pod Italijo). Pravila sa paketno pošto ao ale-dečat Paket ne sme biti daljši kot 18 palcev, v premeru ne več-JI kot 42 palcev ln ne tešil kot U funtov. V paketu amejo biti le stvari, ki ae ne pokvarilo. Posa-mesna oseba sme poelatl le en paket na teden eni ln isti osebi. Poštnina Je lata kot Je bila pred vojno sa te vrste pošto.—Zdaj ae amejo pošiljali v JugoelavlJo tu* dl raaglednlce ln čaaoplaje. Oblak Chicago.—Glavni urad SNPJ je v torek obiskal br. Frank Cimperman iz Sharona, Pa. V bolnišnici Neffs, O.—V bolnišnici v Bel-lairu se nahaja Mary Pishek, članica in žena tajnika društva 4 SNPJ. Predsednik društvu, br. Leo Plahuta pa se nahaja v bolnišnici Ohio Valley v Wheelingu. Člani žele obema hitregu okrevanja. Nov grob v Pen ni Windber, Pa.^Dne 23. avg. je umrl Joe Starnberger, star 57 let, rojen v vasi Veliki lirgud, občina Kustuv pri Reki. Bil je član SNPJ in ABZ in pokopan civilno. Tukaj zapušču nečaka, v starem kraju pa brata in več sorodnikov. Is Clevelande Cleveland. V nondeljek je naglo umrl Anton Žagar U Ku- clidu. Pri delu ga je zadela srčna kup in pur minut |>uznejo je bil že mrtev. Ktar je bil 53 let in v Ameriki 37 let. Tukaj zapušča sina In dve poročeni hčeri, Veroniko Kordes v Wlllougli-byju, O., in Mary Rubich v Kanadi.—Umrl je Teodor Lonča-revič, star 02 let. Zapušča dve poročeni hčeri, v Loruinu pa sestro, pri kuteri je tudi živel, od zasliftek, ko bodo industrije, ki'ja|a VM? BVOje t|v|jenje in da se so bile do kupitulacije Juponske. n|? w dobf>o poiuli|a v pokoju udeležene v produkciji vojnega]^ ^ k| ^ cTcttl^S" PSlUe> ««t, delu na lati kmetiji, ne bodo dobili dela, bodo prejemali brezposelnostmi podporo. Stavka zavrla produkcijo aluminija New Kensington. Pa., 30 avg. _Stavka v treh tovarnah Aluminum Co. of America je zavrla produkcijo aluminija in priti-klin za bojna letala. V stavki, Kaiiek konferira ¡s kitajškimi komuništi Čungking, Kitajska, 30. avg. I ! General Ciang Ksišek je sprejel voditelje kitajskih | in imel dolg ra/govor z njimi, j Predmet razgovorov je končanje , trenja med komunisti ln centralno vlado. Cen<»al Patrlck J Japonska mirovna tipanja razkrita Rusiji ponudena vloga posredovalke Waahlng!on. D. C.« 30. av« Državni tajnik James Byrnes je razkril, da je tokijska vladu dvakrat prosila zu sklenitev miru, preden Htu bili vrženi atomski bombi nu HiroAlino in Nagasaki. Oba poskusu sta bila zavrnjena. Pi vu japonska ponudba glede sklenitve pogojnega miru z zavezniki ie bila poslana Moskvi. Rusi ju nuj bi prevzelu vlogo posredovalke. Premier Stalin je ponudbo odbil, ker ni vsebovslu detajlev, brez (josvetovanju z zavezniki. ski preliv v bližini Vludlvostoks,1 kur je zbolel ln lum tudi umrl. ruske luk«. Bil je člun SDZ in HKZ.-!s ar- made je bil Pustno odpuščen 1 «oiils Elovui. Pri vojakih je bil 83 mesecev in se boril na evropskih bojiščih. Premier King premešal kabinet Demobilizacija kanadske oborožene sile Ottawa, Ksnsds. 30 avg,— Premier W, L. Mackenzle King Je premešal svoj kabinet. Kniest Herlrund, minister za ribolov, je poročilo 0 ja-ponskem napadu napearlharbor Visoki vojaiki in mornarični častniki kritizirani SENATOR TAFT ZAHTEVA PREISKAVO Waahlngton. D. C„ 30. avg.— Predsednik Truman je objavil uradno poročilo o zahrbtnem japonskem napadu na Pearl Harbor, ki je potisnil nepripravljeno Ameriko v vojno. Japonski letalci so 7. decembra 1.1941 napadli ameriško bojno mornarico v Pearl Harboriu ln potopili ter poškodovuli več bojnih ladij. Japonske bombe so uničile tudi ameriška bojna letala na letališčih. Poročilo so sestavili člani preiskovalnih cul borov armade in mornarice. To zvrača krivdo za kutustrofo nu visoke vojaške ln mornarične častnike, Omenjena so imenu šestih glavnih krivcev, ki so zunemurill svoje dolžnosti. Ti so generul George C. Marshall, šef generulnegu štaba; ad-mlral Harold R. Stark, bivši načelnik oddelku nuvalistlčnlh operacij; podadmirul Husband E. Kiminel, poveljnik ameriškega brodovja v Pearl Harbor Ju; general Walter C. Short, poveljnik ameriških čet na Havajskih otokih; general Leonard T. Oe-row, načelnik armadne načrtne divizije, in bivši državni tajnik Cordell Hull. Vojni tajnik Henry L. Stim-son se je zavzel zu generala Mar* ahulln isjitvJl je, da je Isvršll svojo dolžnost kot šef genaralne-gu štuhu. Ktimson je tudi izjavil, du kritiku Hullu ni upravi-renu. Truinun Je dejal, da se }>opolnninu strinja s Stimsonom. Kimme! in Short sta bila od-stuvljeuu j h > japonskem napadu na Pearl Hurbor in poslana v pokoj. Truman Je na sestanku ■ čusnikurji dejul, da si pridrftava odločitev glede obravnave proti j častnikom, kutere poročilo ob-(dol/ujc zanemurjanja dolžnosti . in odgovornosti za napad na Peurl Hurbor. Odločitev, ali naj ti pridejo pred vojaško sodišče, pride |H>ziieje. Nekuleri kongresnik! In sena-lorji niso zadovoljni s poročilom, l/juvili so, du bodo zu-htovuli preiskavo in obravnavo. Senator Tuft, tepublikunec iz Ohiu, je dejul, du Je poročilo pomanjkljivo In ne ru/krlva vaeh dejstev. "Vojušku varnost več nurekuje taji t ve fuktov," Je ki je Izbruhnila v znak protesta \\yxr[myt ameriški poalanik v proti uvajanju priganjaških me- Congkingu, j«, aranžiral razgo-tod, je zavojev'aníh čez tisoč de-jVOfV monsko je končana ln ljudstvo mora zvedeli v*e podrobnosti katastrofe, ki Je /udelu ameriško bojno mor-naiico v Pearl Hurliorju. Potreb-nu je pieiskuva in obravnava dobil pozicijo ministru pošte.1 pn,ti onim, ki so obdolženi zane-Njegu Je naaledil II F Bridges,)murjanja dolžnosti." Ministrstvo zu vojno službo Jej d.Um, Tea., 30 uvg.-4ieneral bilo razpuščeno Načelnik legu vVullei C Hh-rt je izjuvll, da Je Je bil J. J McCaun Finančni njl.WOVu vest čisla glede obramb-mlnlsler W. P. Mullock Je ie.)fllh |(n|iniv v P. url Harburju signiiul in njegovo |M»/icijo je p|ti| j(ipunAgim napadom. "Dr-dobil 1) D Mactaren. • /tll min navodil iz Washing- King je naznanil tudi ruzjaist lo|lil.. dej^l. "Delal wm na departmenta /a strelivo m orož- informacij, katere sem Je. " Načelnik lega depai tmenla do()l| prf.d jM|>,nslum napadom." jr bil C. D. Howe I (fodedmual Husband K. Kim- Vludni krogi m» izjavili, da l*» f„t., „, u,|ln,rtt| Hartdd R. Stark odrejena demobilizacija kanud Gozdni poiari v 9 * * se strtjo Idaho City. Idaho. 30 avg ~ Požari, ki »o nastali v gozdovih te države, se širijo. Prostovoljci so ee prijavili za gašenje požarov, ki ao uničili več tisoč akrov gozda. nk<* oborožene sile na Pacifiku, ko 110 Japonska podpisulu dokument o kapitulaciji, To se bo /godilo v nedeljo. Kanada ima čtU 111 sretlstva so vzeli v pretres ptip4»t"čilo predsednika Trumana glmie zvišanja podpore delavcem, kj izguk>e delo V dobi pit-uieditve industrij za produkcij«» civilnih potrebščin. Pn*dsfdriik ie priporočal zviša-' nje |jodpore na $25 na teden. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OLASILO » LA5TWINA I LOVE* IKE NAJIODWE PODPOBJTZ JEDMOTE ml mmd published by Slovene National Narotnina u Zdiuftene drteee (Uvm Chicote) te o. Uto. 13.00 m pel lata. I1W) ia éeirt lela* aa Cbicafo la okolico Cook O- S7J0 aa calo lato. M.7* aa pol latai aa taanUr» Mm ftutacriptfcm rates: lor the United States (except Chi cafa) and Casada M.00 par roe*. Chicago and Coek County VM pat ftat. loialio cattalsias M M par rear. Cana oglasov po dogovoru.—Rokopisi doplaov la a»n«o¿*mh ¿iomkov «a na rra¿a)o. Rokopisi litaran» iiihlas (¿rttee. pavaaÜ «trame. paml UdJ sa vrteje poáillaialju la v sluteju. te la ptfltül poAlalao. Advartlxing ratas oa agreement.—Manuscripts of aad unsolicited articles will not be returned. Other such as stories, plays, poems, etc.. will be when accompanied by self -ad dressed aad a Master aa esa, kar Una silk a listo—» PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Avt* Chicago 29. Illlaolt MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (Auguat 31, 1045), poleg vaiega imena aa naslovu pomeni, da vam j« s tem datumom potekla naročnina. Poau-vite jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. _ Povratek v—"normalnost"? Ko smo pred približno letom dni na tem mestu zapisali, da bi bila za Ameriko velika tragedija, ako bi se vojna naglo končala, je neki dopisnik hlastnil po tistih bfwedah, jih zaobrnil po svoje in nam vrgel pod nos: "Aha, odobravaš vojno! ..." V resnici smo le hoteli poudariti, kako se odgovorne oblasti v Washingtonu malo zanimajo za povojne načrte: za preprečenje velike brezposelnosti, ki bo po vojni zopet potrkala na vrata. Prišel je zaželjeni konec vojne, tod« deželo je našel prav tako nepripravljeno, kot je bila lani ali predlanskim. Ves ta čas so se v visokih vladnih krogih in v kongresu le bore malo pečali z vprašanjem, kaj bo po vojni, ko bo prenehala vojna produkcija, ko se bo milijone delavcev znašlo na cesti. Vojni Stab se je odločno upiral vsakim načrtom za rekonverzijo industrij in le gledal, kako bi dobil čim večjo oblast nad deželo. Po kongresu kot tudi po vseh vladnih oddelkih in v Beli hiši pa je odmevala pesem—in propaganda—"free enternrizerjev." Vlada ne sme storiti ničesar, kar bi metalo senco ali oviralo "svobodno" podjetništvo—-profitar-ski sistem ... ★ * *. Zdaj se je dežela zopet znašla tam, kjer je bila leta 19.19. Takrat je bilo kljub vsem newdealskim reformam in krparijam/še vedno blizu devet milijonov brezposelnih v deželi. Enaka ali pa*še večja brezposelnost se obeta tud» v oovojnih letih. Marsikakšno podeželsko mestece, lahko tudi večje mesto, ki je med vojno zopet oživelo, bo postalo—"ghost town," strašilo. Dela ne bo, kajti "fiee enterprise" operira le tam in le takrat, kadar so izgledi za profit. Za ljudske potrebe se obstoječi kapitalistični sistem ne zmeni; prav tako se tudi ne zmenijo oni "ljudski" zastopniki v zakonodajnih zbornicah, ki prisegajo na ta sistem vojne, pomanjkanja in visokih profilov. Kako velika bo brezposelnost prihodnje leto. čez tri ali pet let, bo povsem odvisno od tega, kal stori vlada. Ako količina produkcije ostane na isti točki, kot je bila leta 1940, ko je bila dosegla nove rekorde, in uko delovnih ne bo znižan na 35 ur na teden ali še manj, in to brez znižanja zaslužka, tedaj bo po mnenju nekaterih ekonomov štela armada breznoaelnih najmanj 15 milijonov— neki vladni ekonom je to številko postavil na 21 milijonov! * * * Te številke no tako ogromne, da lahko prestrašijo vsakega ko-ličkaj socialno čutečega človeka. Kajti pomenijp, da bi bil skoraj vsak tretji delavec na cesti, v t rajni brezposelnosti; pomenijo eno tretjino prebivalstva v brezposelnih vrstah. In kadar se tako ogromna plast prebivalstva znajde na družabnem smetišču, se tudi ostale plasti ne bodo dobro počutile, kajti tudi njih bo mučila skrb, kaj bo jutri. Le največji sebičnež in totalni brezbrižnež napram Mvojemu bližnjemu se ho lahko z mirno vestjo vsedel h kosilu ali brez skrbi vlegeUna posteljo. -i Žal, da je takih ljudi dosti v deželi, tako med delavstvom kot tudi med "učenimi" sloji in kapitalisti. Te vrste ljudje, seveda zelo "učeni," se oglašajo tudi po radiu. $e ni dolgo, ko smo poslušali par diskuzi) po radiu in se čudili veliki ignoranci nekaterih profesorjev. To sicer ni nič čudnega, kajti tudi |>o radiu se iz dneva v dan razlega učena ignoranca. In luko more le kak univerzitetni profesor trgovsko šolo, ki še vedno živi v miselni dobi Adama Srnithu, kateri Je pred več kot 150 leti postavil teoretične temelje kapitalizmu—-le kak srednjeveški učenjak more zabrusiti v obraz, da je govorjenje f* veliki brezposelnosti—15 ali 20 milijo nov—le golo stiu.senje. * * * V i imnici ni to nobeno strašen je, marveč kiuta realnost, kateri dežela danes zre v obraz. Noben ekonom ne trdi, du^io priftlo do l;iko ogiomne brezposelnosti te v neka| mesecih. V prihodnjih pat I« lili niordu ne pride do več it brezpohelnosti kot je bila pred vojno, nm|»ak to je /elo, zelo slaba tolažba, kajti to bi pomenilo, da bi bil vsak četrti ali peti delavec na cesti. Toda ko mine doba povojne "prosperItete," se zna kapitalizem znajti še v večji krizi, še v vočp brezposelnosti kot je vladala za časa Hooverjeve admi-nir tiaclj« in v prvem Hooaeveltovem terminu. Razlika med obema Je bila le v tem. da Je Roosevelt skušal na vse načine krpati kjpitulizem *n lečiti veliko mizerijo, medtem ko je bil "veliki inženir" povsem brezbrlšen. V imnlci čaka Ameriko še te>il problem brezposelnosti kot mu je rrla v obraz pred vopio in se ga otepala z raznimi mazaštvi. In ker m* i'a je otewila z ma*a*lvorn, zato ga tudi ni rešila. Vojna )«* t m otoMetn le še povečala, kajti v zadnjih letih so se produkcijske metode čudovito izboljšale «n i/pnpolnil«\ Dane?» štirje delavci pi'wiunrajo v istem «'umi toliko, kot |«> pred petimi, šestimi leti pioduetralo m t delavcev. In *a kapaciteta narašča iz leta v leto; vsako leto ae zviša za okrog tri odstoike Prav vsled tega in vsled podaljšanja delovnika ie bila Amerika radnja leta zmožna skoraj podvojiti svofo produkcijo, In to ki tub temu, da it potegnila v atmado 12 milijonov svojih najboljših delovnih moči. Po vojni bo imela na razpolago okrog 60 milijonov delavcev In drlavk, toda dela bo le za okro« 40 kvečleniu za 45 milijonov, ako količina ptodukcije m ta ne na isti točki kot jt bila leta 1040 Toda pod kapitalizmom ni nobene garancije, da se to zgodi, vsaj ne za daljšo dobo. Vprašanje Jt, kako obdržati produkcijo na maksimalni višini, odnoano kako In kje dobili trg In nuditi prilike do dela in p<*l#nega zaslužka vtem ki smo vmožni in pripravljeni delati. (Se nadaljuje) GREŠNIKOM NAJ ' POMAGA PAPEŽ CUvtlaad. O.—Zdaj vemo za kaj gre—vemo kje jih žulji čevelj! Zadnje čase je v Ameriški Domovini veliko razne propagande, do pike podobne iz Rima, ki jo vrše begunce slovenske črne reakcije, in sicer Pre-šern, Rožman, Besaj, Krek in mnogi drugi krščanski izdajalci slovenskega naroda. 'Zdaj besnijo nad komunisti v Sloveniji. Zakaj? Vprašajmo se, kdo so ti begunci? Večina je takih, ki so zapeljani, med njimi pa je dosti duhovnikov in profesionalcev, ki niso bili nik dar s svojim narodom, temveč so mu sedeli na tilniku in ga tiščali ob tla in v temo. Reven slovenski kmet in delavec sta bila izkoriščana od te črne reakcije do skrajnosti skozi stoletja in to v imenu Boga in vere. Ti klopi niso /nikdar imeli ne smisla in ne volje, da bi narodu pomagali in ga dvignili na stopnjo lepšega in boljšega življenja. Mešetarili so za narod, ga prodajali in izdajali. In tako je naš narod trpel ve liko tet, pa naj je bil pod to ali ono državo! Največji suženj pa je bil Rimu! Vsaka mera je enkrat polna. Tudi trpljenje slovenskega naroda je prišlo do vrhunca; bičan in teptan se je dvignil in osvobodil te gnile, črne reakcije! Zakaj žive črnofrakarji v begunstvu? Kaj so storili, dar so pobegnili iz domovine? Ali ao bili pošteni do svojega naroda? Ne, niso bili pošteni, zato danes žive v begunstvu! Izdajali so svoj revni narod okupatorju in netili bratomorno vojno med narodom, med svojimi brati in sestrami. To niso počenjali vsled kakega krščanskega čuta. temveč zato, da bi si ohranili svojo nekdanjo moč in nadaljevali z izkoriščanjem. Pošten narod je ostal doma, ker mu ni bilo treba bežati pred nikomur in nikamor, tisti, ki pa so bežali, so bili krivi in s tem' priznali svojo krivdo. Zbežali so v Rim, ki jim je bil vedno najbolj pri srcu, bolj pri srcu kot narod in domovina. Zato naj kar ostanejo v Rimu pri papežu ter mu hlapcu je jo do pasje ponižnosti. Torej se jim je končno srčna želja izpolnila! Narod, ki je ostal doma, bo izhajal brez te reakcije in izdajalcev, ter si ustvaril novo in lepše življenje. Res da ga čaka še veliko dela in z delom trpljenje, toda ko si bo enkrat uredil svojo domovino, bo živel srečno in v zadovoljstvu v svoji nanovo zgrajeni državi. Kakor sem že omenil, propaganda. ki prihaja iz Rima in od drugod, je ena in ista. Iz kože derejo komuniste, kakor da bi bili komunisti in Tito vsega krivi. Kdo bi to verjel? Slovenski narod je zadnjih 25 let klerikalna reakcija tako izkorišča- la, da temu izkoriščanju ne moremo najti primere. Zato pa pravim: Kar ste sejali, to sedaj žanjete! Ni samo nekaj toteb želelo preobrata, temveč ves narod, ki si je želel boljšega življenja, katerega ga pa pod klerikalno reakcijo ni nikoli imel. Od nove vlade, ki si prizadeva, da preuredi državo in sistem, pričakuje narod resnega in poštenega dela. Vi lahko i-menujete to kar hočete, če tudi komunizem, toda komunisti ljubijo svoj narod, zato ga bodo dvignili, mu dali enakopravnost in pogoje za boljše življenje. Izkoriščevalci in zavajalci ne bodo imeli zavetja v novi Jugoslaviji. To je zelo važno! Miha Krek, poznani klerikalni lisjak in nepridiprav, se dere iz Rima, oeš, da so komunisti dopisnike Pros vete! Ursula L usar. ta. S seboj imam šest otrok, dve hčeri pa sta ostali v Jugoslaviji, ena v Ljubljani in ena v Zagrebu. Nič mi ni znano, POIZVEDOVANJE ali sta še pri življenju ali ne, RDEČEGA KRIZA kajti prejeli nismo nobene pošte j Chicago. I1L—Milan Aleksic že od božiča. Poštne zveze ni iz Djurdjeo-Kacsa, Jugoslavija, zato, ker so Nemci raztrelili vse bi rad zvede\t M nahaja nje-mostove. ( g0V sorodnik Robert D. Falks, Sedaj čakamo, da se povrne- ki je nekoč živtl s South Chi-mo domov. Zelo smo hvaležni cagu, HM Američanom, ki so nas rešili su- j Ako bi kdo vedel, kje se na-ženstva. Ako Vam je mogoče, haja omenjena oseba, naj sporo-pošljite to pismo v objavo v kakšen slovenski časopis v Ameriki. Prejmite tisoč pozdrav, prav tako vsi Slovenci, živeči v Ameriki. Joško Stibrič, Videm, Slovenija." Iz tega pisma se razvidi, ko- PETEK, 31. AVGUsti larabe. Potem so me dali delat Franka prav hvalili, d« je bil "Prejeli smo pismo iz , na železnico—mene, nekdaj ta- zelo priden za delo. | nato pa se v poročilih na doL ko ponosnega slovenskega kme-j Zaključujem in pozdravljam in široko tarna in jadikuje fct . • 4---4 --*o bili ubožci preganjani ¿3 radi vere, in da se nahajajo l begunstvu v—Rimu! PodpiiJ pa je redko kdaj pod takimi ui ročili, če pa so slučajno pojJT sana, pa je kmalu izslediti^ sorodstvo z osebami, o kattnj. je javno znano, s komu so ko. laboriraie v črnih dneh. ki sledili, ko je sovražnik ¿arnah-nil po jugoslovanskemu narodi Torej, ali je še čudno, če se njih čitatelji vprašujejo, "kdo in L e Osvobodilna fronta?" 1 Louis PipC. či Ameriškemu rdečemu križu, 1529 South Wabash, Chicago 5, ¡111., ali pa pokliče po telefonu Wabash 7850, Extension 364. Rdeči križ. NEKAJ JE PRAV POVEDAL ClarslaadL Ohio.—V lokalnem liko hudega je moralo prestati časopisu A# j). dne 1. avgusta slovensko ljudstvo v stari do- ; piše neki rojak iz Houstonaf Pa., movini. Naš John je pisal, da ter citira polnega predsedni-so povedali, da so jih Nrtnci sil- ^ ^ držaVah, Abrahama no mučili in izvršili toliko gro- j, Lincoina, Jd je rekel: "You can zodejstev nad njimi, da se ne da fool Kmne of the peopie some popisati z besedami. Sedaj so time but you canrt fool all of prav veseli, ko se bliža dan nji- pomorili 20 tisoč naših najbolj^ hoveßa povVatka v domovino." ših mož, seveda katoličanov! Ne vem, ali jih je Miha štel, ali samo domneva in ugiba. On tudi kliče na pomoč proti tiraniji, ki baje vlada v Sloveniji. Ti katoliški "stebri" imajo zelo, zelo kratek in slab spomin. Saj še ni dolgo, ko so izdajali na debelo naš narod nacifašistom, katerega so potem krvniki tirali v zapore, koncentracijska taborišča in smrt. Zato je dovolj dokazov — Ehrlich, Natlačan, prisega domobrancev, katero je blagoslovil škof Rožman itd., itd. Danes se te propalice obračajo na slovenski narod v Ameriki s prošnjami za podporo. Zakaj pa se ne bi rajši obrnili na "sv. očeta," ki je "neskončno usmiljen" in povrhu še bogat? On bi vam lahko pomagal v teh kritičnih časih, saj je slovenska duhovščina in cerkev iztisnila milijone iz slovenskega naroda in jih pošiljala papežu! Torej, zakaj ne bi papež sedaj skrbel za te begunce? Da, nanj se naj obrnejo, mi. ameriški Slovenci, pa bomo prispevali za pomožno akcijo ter pomagali vsemu narodu. To je pošteno in iskreno! John Fllipič. Naš sin John je zelo. vesel, ker zna govoriti slovensko. Slovenski jezik mu je že večkrat prav prišel. Sedaj je vojna končana in vojaki so že pričeli prihajati domov k svojim dragim. Kjer pridejo domov, tam vlada veliko veselje, ali mnogi se ne bodo nikoli več povrnili—tam pa vlada velika žalost. V času zadnje oz. prve svetovne vojne sem bila doma. V vojni so bili trije moji bratje. Dva sta se povrnila, eden pa je padel na bojišču. Bil je ože-njen in njegov petletni sin je večkrat spraševal, kdaj se bb povrnil oče. Bili smo vsi zelo žalostni. V prvi svetovni vojni je bilo ubitih veliko mladeničev in mož iz šentjemejske fare. Samo iz naši vasi Loke so padli štirje, in sicer: Kusov Francelj, Ku-šlanov France, Plantan Franc in moj brat France. Po domače se je reklo pri naši hiši pri Kovačevih. PISMO IZ NEMČIJE IN DRUGO Bridgtpori. O.—Moj sin je srci-al v Nemčiji slovensko družino, katera nam je pisala pismo. Pismo je datirano 20. julija 1945 v Gaimuehlu, Nemčija, in se glasi: "Dragi Slovenci! Po naključju je prišla moja hčerka skupaj z Vašim sinom. Vidite, tudi tukaj živimo Slovenci. Živimo? Ne! Mi stradamo kakor sužnji in komaj čakamo povratka v našo lepo slovensko domovino. * Leta 1941 so prihrumeli v našo domovino Nemci, meseca ok tobra pa so nas pričeli vlačiti skupaj kot živino v krškem in brežiškem srezu. Morali smo pustiti vse imetje tem nenasitnem krvolokom. Segnali so v razna taborišča 92,000 družin. Jaz aem bil dve leti v taborišču in živeli smo od same ko- the people all of the time!" kar bi se reklo po slovensko: "Lah ko se vleče za nos nekatere lju di nekaj časa, nemogoče pa je vleči vse ljudi za nos vselej." Da, rojak, te vrstice ti odobravam, ker sem sam imel nekaj izkušenj. Bil sem namreč nekaj časa naročnik svetovnega časopisa, katerega ti tako hva liš, pa sem kmalu izsledil, da ta časopis ne priryisa drugega kakor sama potvarjanja, s katerimi dela razdor med Slovenci Pohvala, katero si naklonil lis tu, da je najcenejši, ne bo našla posebni odziv med Slovenci, ki se zanimajo za kakovost stvari ki si jo nabavijo. Ako boš*ti šel v mesnico in ti bo prodaja lec pokazal velik kos mesa, ki že smrdi, kaj mu boš tudi rekel "Kar daj ga, samo da je poceni?" Jaz bi ga odklonil, kot sem odklonil dotični list, katerega nisem samo jaz pustil, pač pa veliko drugih naročnikov, ki so sprevideli namen gospodov pri lističu. Dalje vprašuje rojak iz Penn sylvanije, ki je menda naročni V času prve vojne smo dosti poskusili. Da ne bi svet/loživel nikoli več nobene vojne. Ubogi Slovenci so posebno veliko trpeli v tej vojni in ¿>edaj se vračajo domov, da zopet uredijo svoje domove. Res usmiljenja vredno ljudstvo, ki je še vedno silno izmučeno in izstradano. Komaj čakamo, da bi prejeli kakšno pismo od naših dragih iz stare domovine. Drugih posebnih novic nimam poročati. Sicer pa za našo naselbino vedno pridno poroča Jože Snoy. Z zanimanjem sem čitala zadnji spis starega naseljenca— Vertina. Želim, da bi se zopet kaj kmalu oglasil. Z velikim zanimanjem tudi čitam "Spomine in doživljaje" Andreja Godca, ki sedaj izhajajo v Prosveti. edino-le dotičnega nazadnjaškega lista, kaj je "Osvobodilna fronta," o kateri se večkrat be re v raznih listih. Žalostno, da se še najde koga med Slovenci da ne ve odgovora na to vpra šanje. Pa saj če čita samo tisti ceneni list, ni čuda, da še ni zvedel, da je Osvobodilna fronta toliko pripomogla, da je bila Slovenija očiščena kletega so vražnika, ter je toliko pomaga la s svojo borbo, da je bilo živ ljenje marsikaterega ameriške ga vojaka oteto gotove smrti ker so obstojali borci Osvobodilne fronte. Tisti, ki še vedno slepo tava te v puščavi A. D., postojte ma lo, izmencite pesek iz oči, ki so ga vam laži-narodnjaki natresli da ne bi spoznali prave poti, pač pa da jim še kar naprej sledi Rada čitam tudi druge dopise, i te in jih podpirate v njih niz Mnogi prav lepo pišejo, tako da je Prosveta res zanimiv in poučen časopis kotnem poslu, da držijo naroc v kleščih, s katerimi zasigurajo privilegije zase, za ljudstvo pa Zapad*« teles nice vodijo s pomočjo vlade veliko kampanjo «a rekrttiranj« 10.000 dtlavctv V Chi- ÍT 7 1 - ,ttdl ••»«•HI"* 'okemotivt. katero vidite na allkL Na «apadnih Itteaalcah primanjkuj« «telavetv. k.r njih proçe aiao bllt te nikdar tako obloštat • prom.iom Zakaj pa se nič več ne oglasi ostane zgolj trpljenje, mučenje Frank Franko iz Peorije, 111.? in nazadnje divjaška smrt. Jaz vem kdaj je on služil pri I Ni tako zelo dolgo tega, kar Martinu Turku na Loki. Več- se bo lahko tudi pennsylvanski krat sem šla tja delat in so dopisnik spomnil, ko je bilo v — A. D. poročano, da so partizani v nekemu rudniku blizu Trsta pobili več sto ljudi, ter jih nato zmetali v jamo. A ko je glavni stan 8. britske armade podal poročilo v javnost, da tista vest ni bila resnična, pa kolikor je meni znano, ni bilo tega pojasnila v A. D. Torej zakaj ne, ko se vendar vedno baha, da prinaša vse važne svetovne vesti? Ako se jim je zdelo važno poročati, da so tisti zločin izvršili partizani, bi jim moralo biti, kot vestnim časnikarjem, ki stremijo za točnost in pravilnost v njih poročilih, tudi važno prinesti v ospredje njih naročnikov, da niso bili partizani krivi masnega umora. Pa kaj bi še obširneje o tem govorili, ko pa je pač znano, da jim njih logika ne dovoljuje dati priznanja za pravična in dobra dela onih. ki ne trobijo v njih rog! Prihajajo poročila o razmerah. ki ao ae dogajale v domovini. Razen enega ah dveh listov, noti jo poročila podpise o-nih, ki poročajo, torej je kolikor tolrfco smatrati, da ao njih izvajanja o razmerah tamkaj | resnična. V onih dveh drugih listih na se čestokrat čita porodila, ki so običajno začenjajo: SPOMINI IN DOŽIVLJAJI Piše Andrej Godec Scottdale. P»,—Veliko zabav« in smeha smo imeli tudi drud čase, zlasti ob dolgih zimskil večerih» Trije delavci, ki smj bili pri debelemu kmetu na sta novanju in hrani, smo skupd spali, poleg gospodarjeve sob« dočim so otroci in dekla spali j drugem koncu hiše. Vzrok i to je bil, ker nista gospodar ij gospodinja hotela, da bi sliša otroci, kaj se godi ponoči v nji ni sobi. Ko smo se stanovalci poleg vsak v svojo postelj, smo kmal zaslišali prečudno stokanje ; vzdihovanje iz gospodarjeve si bet podobno prašičjemu krulji nju, vmes pa nekakšno piski nje, kakor da bi kdo pritiski na velikanski meh. Boy, q boy, včasih smo se tako smeja da so se postlje tresle, obrai pa smo skrili pod odeje, da ni ne bi slišala debela gospoc nja in še debelejši gospodar. Kar se tiče hrane, moram pi znati, da je bila zelo dobra, i lo podobna slovenski krneč hrani. Tudi jedli smo vsi ene sklecje in pričel sem se i diti. Včasih smo na skrivnem f škilili na tisto mlado deklo, je bila zelo lepa in precej oki gla, toda ona se ni upala n niti pogledati, ker je bila m bolj pobožna v vsej hiši. Kmalu nato sem se pošlo od te kmečke nemške dru/i Na obisk je prišel moj znar Martin Holešek iz Oberhauz« in me nagovarjal, da bi šel i lat v premogovnik Koenigsbi pri Oberhauzenu, Porenjc. res sem šel tja ob koncu m« ca. Stanovanje sem dobil nekem Korošcu, po im< Kralj. Posedoval je velikan poslopje pri Oberhauzenu. S vensko je govoril dobro, do< njegova žena ni znala po na Imel je tudi delavnico za meh pijače, ali "kraherle," kot si imenovali pokalice tiste čase V premogovniku Koenigsbi smo dobro zaslužili, od osem devet mark na osem ur. Te tisti denar smo tudi zasluž kajti odkopan premog jo pa< 60 do 70 metrov globoko, kar povzročilo neprestano vzdigot nje prahu in kadilo se je ta močno, da nismo mo^li vid drug drugega. Radi te«a me delo ni ugajalo in po letu < sem se naveličal požirati \>f ter zopet odpotoval v Vestfali Tudi pokrajina v tem delu Ni .čije mi je bolj ugajala. Ob prostem času sem več« posetil bližnja velika me MTied njimi Bohnn, Dordmund 'Essen. Slednje mesto je /<' daj slovelo po velikih Krup<>' tovarnah. Že tiste časi tovarne vse zastražene in ce se v okolici malo pomudii. so imeli takoj za oglehuda Po preteku leta in pol zopet podal v Poren je m H premog blizu Oester f «Ida J stanovanju sem b'l pri nt« Štajercu, ki je bil doma iz • štajna. Pisal se ie Miha * ren. Delo mi je v tem kr še najbolj ugajalo. V tem krtj je delalo veliko slovenskih darjev, zato sm. < zabavalir in delali, da je veselje. Meseca juUja 19ÍW ?>< me prejelo domotožje. zato ¡ vprašal za dva ni. »J in odpotoval v domovino (Dalje prihodnji« I* M Ameriški vojaki se vračajo domov New York. 30. avg. to pripeljali nadaljr ' ameriških vojakov iz tukajšnjo luko v / dneh Nekateri i*me. H. Fawcett. On je slišal, da ive tam nekje beli Indijanci, o emer so mnenja še vedno raz-eljena, pa jih je hotel najti. Po mnogih težavah se je spri-iznil z nekimi Indijanci in po-rečilo se mu je premagati ne-tete težave in priti v bližino krivnostnega pragozdovja. To-belih Indijancev ni našel, ozneje je organiziral drugo bpedicijo, prepričan, da poti o^belih Indijancih ne more ¿prazno govorjenje in razen palec tudi dognati, kakšni nsi sisterijozni kraji, ki jih le od daleč in o kate-m celo v okolici živeči In-jsici Rovorili le s strahom. Conan Doyle, ki je po vsem u znan zaradi Sherlocka ilmesa, okrog katerega je pletel svoje detektivske novele, tere sedaj na debelo posnema-je dobil od te pokrajine tak da je vanjo postavil svojo «¡t o "Izgubljenem svetu," *r je v svoji bogati fantaziji vel na nepristopni planjavi, »eni od vsega sveta, živali, ki D že ored milijoni let izginile te zemlje. Ondotni Indijanci pa pripovedjo o tem zagonetnem kraju Načne povesti. Pravijo, da v gozdovih okrog reke Xingu vedno ograjeno mesto, v ka-je ohranjena neka starin-civilizacija; včasih se, po Povem zatrjevanju, vidijo du-11 v ßozdu, kamor se nihče ne jj. skrivnostne luči in slišijo jj» Klasovi. Neki potnik je »i povesti o ljudeh s svetlej-kot je navadno' inUijan-"ln s čudnim orožjem. V re-baje našli truplo nekega * ««a z bledo kožo z nena-zapestnicami in—s pre-«"n nosom. Tudi so govorili *LV k' lern zidu, za ka- P "rta videti skozi vrata dve ^ karnnitnih • t< brov gio, dasi je ob izvirih reke Xingu ozemlje bolj visoko, brez močvirja in ni tam toliko komarjev in . drugega mrčesa. r t Williams je razmišljal. Pre- Williams se je sešel s svojim - ... --------------------- prijateljem Sašo Siemelom ki!PnCan J! ' le P°triuie ve ali Sovjetska Rusija oslabela je dolgo živel v onih krajih in1 ¡S*0*®.î£_rl?0, 80 Inki od"lv teku P^odnjih 50 let. Toda KINA. AMERIKA IN SOVJETSKA RUSIJA Napisal Doneld Bali Pred nekaj leti sem vprašal nekega kitajskega državnika, da mi pove, kakšna bo po njegovem mnenju bodočnost Kine. Niti trenotek se ni pomišljaj, temveč mi takoj odgovoril naslednje: "V 50 letih bo Kinu druga najsilnejša država na svetu." Potem je nasmeh izginil iz njegovega lica in dejal mi je: "Ne vem pa, katera država bo takrat najmo-* gočnejša na svetu." T. V. Soong, ki je bil ravnokar v AVashingtonu, je najbrže bolj zmernega naciranja in ne ugiba, ali bodo Zedinjene drža imel bogate izkušnje. Tudi on je slišal vse tiste povesti in je pravil, da je Favvcett, sli s svojimi zakladi, se niso1 brez vsakega dvoma se zaveda ustavili, dokler niso bili gotovi, velikanskih možnosti Kine in da so se umaknili vsakemu za- ve, da je verjetno, da bo zavze-ko je šel v "zakleti krai " celo ^ , ? S° Spanci zve~, "iala eno vodilnih mest v zbo- imel sliko neke rezbari je kate-' ,!' da "l.Pnsl° V!* lovsko'ru velesil. ro je upal najti na kakšnih vra- L tTLT^^n V?ina Hudi je bila prepričfl- ■ vsak kot v dezfcli, ki jim je bil ha, da se T. V. Soong posvetuje znan, pa niso našli nič. I z maršalom Stalinom o zadevi V ogromnih votlinah tega od- kitajskih komunistov. Toda ko daljenega kraja bi bila za reše- se je po potsdamski konferenci tih prepovedanega mesta. Sam pa Siemel, ki so ga bolj zanimale divje zveri, ni mnogo mislil o vsej stvari. Dejal je: "Ne verjamem, da leže dijamanti po no bo«astvo k,'lsna skrovišča. Soong še enkrat podal v Mos-tleh kakor po Gujani in tudi Domacl Pijanci pa, tudi če bi kvo, se je to nadaljevanje rus-zlata ne bo tam. Kdo pa nai bi1 vse' bi molčali. in- ko-kitajsMh razgovorov in po se drznil tja da bi skril kakšne ska armada v Pernatih pla- gajanj končalo z objavo, da j< zaklade? celo nekdaj Saj bi moral imeti ščih, v primeri z drugimi Indi je bila sklenjena med obema dr-prijateljska zveza, kaše ni objavljeno. armado s seboj. Seveda I Ja"C1 sijaj"° oboro^na, je mo- žavama prija jj je ves ta kraj moral bi- ra a naredltl nanJe mogočen tere besedilo ti pod vodo Nemara so kakšni vt,s' Tako je nuPosletl mogoče, Toda če sta Molotov in Soong starodavni prebivalci tes zgra- da Matto Grosso ne skriva "iz' PodPisa,a tak dokument, jejas- dili utrjeno mesto " I £ubljeneKa sveta," ampak po- no, da sta našla osnovo za spo- VVilliamsu so besede "moral bi i,0™0* Inkov z «Krmnimi zakla- razum glede teritorijal.nih vpra- imeti celo armado" dale misliti dl' cakaJ°c<;.na cas' koJim »J*' tanj> kaJLI P^atelska zve" med in spomnil se je indijanske po-|hoV1 vodltelJ' Povedo» da Je pr»-,Kino in Rusijo je nemogoča, do vesti o ljudeh, ki so imeli plašče iz perja. Mesec pozneje je pa v mestu šla ura obračuna. | kler niso bila urejena vprašanja Morda je res tako, morda je Sinkianga, Mongolije in Mand-le legenda. Vsekakor mika in- žurije. r.uitn V ITpiiaHrtrin 0r«Aoi r- m kovsko zlato po tolikih stoletjih' Po sklePu te P"godbe se je Dvotta raziskovalca Id ie h^l vedno ljudi, da zastavljajo T. V Soong podal v Washing-noskn za F^lnrn u JP i. ^oje življenje za bliščeče bo- ton. Malo verjetno je, da je šel Sla" n^ sllr' FewJceetta^a^- k"eri b«dijo,- ^ Je, da bi povedal, kako se je posuta s človeškimi kostmi, Je P°botal z Rusi. Predsednik Slžfv iaHh ; n/nlLl Vn^" « kostmi velikih učenjakov, k Truman ne bi bil mogel »pro- "M»n H ntin/?n Z „nT" *čejo zna"Ja v neznanih krajih Rusije v Potsdamu, naj se kalro^A šp«f 1 8 kostmi pustolovcev, ki jim P^ruži zaveznikom v vojni V njej pripoveduje, kako je šest f ideal na proti Japonski, ako ne bi bil prl- meseeev sledil Fawcettovim po-|J a 1 iatai tom in prišel v dotiko z mno-1§ve u' . gimi indi janskimi ' plemeni in I ^ onec.) naletel na mnoj»o nenavadnih reci. Našel je Indijance, ki so imeli čudne okraske, katere so oči- Grki in Angleži pravljen pristati na to, da dobi Sovjetska unija nekaj ugodnosti v Mandžuriji in Mongoliji. Radi tega je verjetno, da je prišel Soong v VVashington, da uredi naslednje zadeve: 1) Raz- li čudne okraske, katere so oci- Atene..-ONA-Krogi opozici- «komunistično vlado v vidno izdelali veliko bolj kul-|je rfR tolnici obsojaj()' Jenanu. kajti znano je, da nl-turm ljudje. Na vprašanje od- ^ ^ lcšk mamo mnogo navdušenja za ko- kod jih imajo ni dobil nobene- mfnistra Bevina kot antl-'munlsticno Kino; a da.tudi ga jasnega odgovora, le kaeali demokratičen in promonarhisti- «mo POVSi'7 volj ni z eno-so proti vzhodu. Dyott je opi- ^ ^ (stransko vlado Iz Cungkinga. sal nekaj teh okraskov, med nji-1 John Sotianopoulo,, bivši zu- 2> Va^a vpraša- gih azijskih deželah, kot na pri* mer v Indokini in Thailandu. V slučaju popolnega uspeha ima doseči Soong v Washing» tonu naslednje: 1) Jamstvo teritorialne nedotakljivosti Kine. 2) Reorganizacije zunanjih pokrajin, ki oklepajo Kino. Sin* kiang, Mongolija in Mandžurija obsegajo skupaj polovico toliko zemlje kot površina Zedinjenih držav. Mandžurija sama ima 40,000,000 prebivalcev ln je že precej industrijalizirana. Morda nameravajo Kitajci vključiti v te zunanje pokrajine tudi In-dokino in Thailand. Morda žele uvesti v vseh teh zunanjih pokrajinah mešano oblast, na severu skupaj s Sovjetsko Rusijo, na jugu pa skupaj z Ameri-kanci, Angleži in Francozi. Rusija in Amerika skupaj bi mogli popolnoma preprečiti meščansko vojno, ki trenotno ogra-ža enotnost Kine. Ako Stalin priporoči komunistom, naj odnehajo, namreč še ne bo vse doseženo. Kino je treba gospodarsko dvigniti. Izboljšati je treba njeno poljedelstvo in podpreti njeno industrijo. Toda Rusija in Amerika skupaj bi mogli ustvariti v Kini vrhovno oblast, katero bi priznavala vseh 400,000,000 Kitajcev. Marsikdo bo vprašal, kaj je Ameriki in Rusiji na tem, da pomagata na noge ogromni sili, ki utegne nekoč postati obema nevarna. Odgovor je, da Je vsaka druga pot nemogoča. Na noben drug način ni mogoče preprečiti konflikta med obema vodilnima silama naše dobe. T. V. Soong ima torej možnost, da v svojih pogajanjih izkorišča ta latentnl konflikt. Mi ne bomo nikdar trpeli, da po-sane Kina komunistična. Rusija pa ne bi bila varna v Sibiriji, uko bi bile komunistične strpje v severni Kini popolno mu zatrte. Posebno, ako to stori država, ki sloni na režimu ene same politične stranke, tako da mora biti fašistična, ako hoče strahovati vse struje opozicije. Umetna delitev Kine pa je tudi nemogoča—narod z 2000-letno kulturo tega ne bi dolgo prenašal.—ONA. : Neki misijonar, živeč v mestu mi malteški kriz iz dijorita, pri-1 minisl jc dejftl e£. "ja Kina je pretežno poljedel- bližno dva palca v premeru^ ki icijc< da s0 rojali_ ska dežela a bi mogla biti brez ga je nosila neka ženska Dru-|sti ,navdu£ni" rldi te Uradne ^av industrijalizirana, ako da gi predmeti iz enakega kamna rave v brittngkem parla-'bl o«romno tržišče za so bili lepi obročki, nekateri so ^ Izrazi, sy()je mnenj | ameriško ekspertno trgovino pa bili podobni majhnim kla-,d jo namcraval Bevin najbrže 3) Probtem poetov zunanjih divekom. Neka ženska je imela I J sj,() šR minister-1 velesi1' k«t Hongkong 4) Kina lončeno punčko, ki je močno ( » ^ predjpednlka pctrosa I ima svojeinterese tudi v dru- spominjala na inkovsko umet- ^arisa. , - n°TSJt' . „,.,,. 4 ... , ' Sofianopoulos je naglasil, da Ko je Williams to prec.tal, mu sq svobodne in ncovirane voli- je prišla v spomin povest o mo- tve pop()in0ma nemogoče pod ^^ if ^ škem truplu s preklanim nosom, sedan;im lcžimom. Poudaril jej T)r,t' avg.—V Trstu se Je pričel včeraj kongres antifašis-ki je baje bilo najdeno v reki. I da ^ ¡¡¿j^^ja sedanja vlada tične slovensko-italijanske lige. Udeležilo se ga Je 1500 delega-Pravijo, da so v časih inkovske nczmojn0 ustvariti red, vzpo-jtov i« vseh delov slovenskega Primorja, Trsta, Istre in Reke. države čuvaji zakladov v hra"I stavjti zakonitost in zagotoviti Dvorana /e okrašena s slovenskimi, hrvaškimi, italijanskimi in mih imeli razklane nosove, ka-.jjudstvu'8VObodno glasovanje, kor se med primitivnimi narodi1 sploh najdejo navade, ki se nam zde včasih smešne, včasih pa strašne. Toda kako naj tak čuvaj v sedanjih časih pride v ANTIFAŠISTlCNI KONGRES V TRSTU Brazilijo? Na neki noti po džungli, ki obdaja hribovc je Williams prišel v mesto Mera, kjer se je u-stavil, da bi se on in njegov mulec odpočila. Tam se je sešel z arheologom nekega velikega ameriškega vseučilišča, ki je tam iskal sledove po Inkih. V mnogih krajih je našel zname- Williams nja inkovske kulture ga je vprašal, ali so Inki po nje-ginza in poznavajoč mnogo govem mnenju bili tam daljši ,rii le i I /ore. i- Will ' Ukal < » ^ . m - k ■ Z z« ¡«•njen ]«• Ve M» t. i a ms je zvedel nekega prijatc-umovo drevje. ' ekern hribu z veki ie baje ves po-lr> do katerega 3T^ov«-dan. r ' ni precej le-" lahko zrno Nakopana mc-'•irih civiliza-mali, v Ju-i mkovski dr-rej ne more kaj takega ' kim Indijan-iober del ob-f" /nal ogrom-mora na-ie v to diun- bi se r>o njegovih najdbah moglo soditi eno in drugo. Inki so bodisi prehajali tukaj, ali pa je segal njih vpliv tako daleč. Po"vsem tem je Williams zaključil. da so Inki. ko so zvedeli o Pizarrovem izdajstvu, odnesli svoje ogromne zaklade, kar jih še niso bili dali Spancem v Cajamarci, v te nepri-stopne kraje 'n jih njihovi potomci še sedaj čuvajo, pa zato ne puste nikogar blizu. Mnogim ljudem se je sanjalo o tem zlatu 'n so ga Iskali—večinoma po drugih krajih. Mogoče je. da ga je Favvcett «lut»! toka* Ko se je Williams zopet sešel z Dvottom, mu je razložil j vije misli in ta «nu je pritrdil, da utegnejo biti ns pravi poti. Dyott je dejal: "Nekaj Je. cesar niste omenili. Vzemite v p<>'.tev. Itako nenavaden je ves Matto Orosso. "To je čuden kraj Nune dvomim, da je nekdaj bil Opozicija je nedavno predložila ministerskemu predsedniku memorandum, v katerem se je pritoževala, da je režim Voul-garisa Izvedel napačne vpise v volilni seznam. Britanski opazovalci ne bi i-meli nobenih težkoč, da se o tem prepričajo, trdi Sofianopoulos, ki d oda je, da nasilnost zopet narašča, odkar je govoril Bevin. Voulgaiisov režim je tudi čedalje bolj prijazen kolaborator-jem, trde prvaki opozicije. Vougaris je poklonil posmrtno povišanje polkovniku Papado-gonasu, katerega smatra opozicija kot enega vodilnih pronaci-stičnih osebnosti. Ga. Calogi-roiij ki je tudi označena kot dobro znana kolaboracionistka. katero je angleški radio za časa okupacije celo javno obtoževal, je dobila potni list za potovanje v Zedinjene države. Liberalne skupine protestirajo proti organizaciji teh volitev, obenem pa pravijo, da se bodo podredile zavezniški zahtevi, da ne «me biti nanilja. Pravijo pa, da b< demokratične volitve privedle do liberalne vlade, dočim bo glasovanje; ki se pripravlja, le goljufivo odobren je sedanjega režima BUR8KA NAVADA Buri v južni Afriki #t Imeli navado, če je fant obiskal d«-kle, da je prižgala svečo Kadar J« dogorela. Je bil zanj čas. da sr j.« poslovil. Če ga je rsda Imel», j., vedno prižgal« dolgo svečo. Pariški medicinski glasnik "Gi^erlr" prlrlaša razpravo o Ženski nečlmernontl. Po podat klh gospodarskega urada Zveze narodov so najbolj lahkomlsel ne in zapravljive ženske na svetu—ženske Zed. držav. Ns dru gem mestu so Francozinje. Potem sledijo Italijanke, Angleži nje, Španke, Japonke itd. Na zadnjem mestu so, kot vzgled čednosti in štedljlvostl, Nizozemke. Ti podatki se nanašajo n« povprečno celoletno porabo lepotll pri ženah |>osam«znlh nar6dnostl, Pariz ln Chleago prednjačlta na t«m podro^u med vsemi ostalimi velemesti. Številke ugotavljajo, da Je najmanj prizadeta lepotilna In dustrlja po svetovni krizi. Poraba pudra, rdečlla in sllčnlh predmetov stalno narašča, dočim pada poraba vuftnlh življenjskih potrebščin. Ženske hočejo biti lepše, kakor jih Je ustvarila naravM. In vendar pomenijo lepoUla stalno nevarnost za njihovo zdravje. Samo najdražji rižev puder vsebuje riževo rnoko. Navadno se izdeluje iz škroba, fosfatov (umetno gnojilo), bele ilovice (kaolln). loja in uličnih snovi, ki zamašijo in pokvarijo polt, Marsikatere vrste pudra vsebujejo celo ogleno svinčeno sol (belilo), ki pri stalni rabi povzroči zastrupi jen je. Pisane barve za veka In trepal- nice vsebujejo milo, ki Je škodljivo za oči. Povzročijo srbečico, solze in naposled kronično vnetje veznic ali vek. Zdaj moderno britje ln puljenje obrvi tudi odvzame očem naraven prag, s katerim so zavarovane pred jedkim potom. Razdražena koža trpi in se pokriva z zoprnimi mozolji, ki postanejo na stara leta celo roženi. Med temi razvadami pomeni najnevarnejšo atropin, kapljice, ki razširijo zenice. Na ta način pridobljen "globok in skrivnosten" pogled povzroči nevarne bolezni oči. A kaj bi govorili? Sladke besede imajo veliko moč. Ženske ne morejo kljubovati brezvestni reklami mednarodnih "zavcidov za varstvo lepote." Rasni mali oglati V»et> lime security for men and ex-»rrvico men Unloading and loading cart of tleel General labor work Ten hour» duily. Group ln«ur«nce Top pay. tJiumJ trsniportatlon Excellent working conditions CAINE STEEL CO. MER atoo . 1120 t. Csnlral Av*. Prve vknjllbe na posojila ca prenovljeni« In reflnuncirinje, dobit« po smerni obrestni meri pri: > komuna tAvma a loa* attociation 2131 W. Cevmak Rd.. Chlc.fo. IU. Hockwell 0531 WOMAN General Use work. (1 child who goes to nursery.) Mother employed. Own room., Good pay. —Hollycourt 2430 BUTCHKKS & SMOKERS Experience Not NeotMury tttexdy Positions VIENNA SAUSAGE MFG. CO. 1218 So I!Misted CANA!. 0192 SAUSAGE LINKERS Experience Not Necessary MUmdy Position* VIENNA SAUSAGE MFG. CO. lillft Ho HeUted CANAL OlttS POTREBUJEMO MIZARJE Splošno dalo v mestu ln zunaj mesta. Kličite po 0. uri zvečer SHELDRAKE Ö4BH WOMEN PACKERS, ORDER FILLER! Me hour Mis EHRLICH 1IAYMARKET 3572 MEN-WOMEN Ex pel le need DENIAL LAIK iKATOKY WORK Hi« .iiiy mII year work Standard Dental Laboratories ISA No. WmIhisIi WOODWORKERS CABINET MAKEH8 Oiiod Pay-Union Overtime—Top working conditions tee Mi. Anderson 2001 Elsten Ave.—Arniltag« 127» Reakcija bi nas rada razdružila s |>omočJo dcmarkacljske črte. To stahšče nae je primoralo o-jačiti svoje politične organizaci« ne uživajo zaslombe pri narodnih množicah, Isto število zastopnikov v odborih, kot bl Jih Imel« liga. Rekel J®; "Program je. Naš namen je politično ln antlfašlstlčne lige Je sledeč: Ne-1 organizacijsko zedinjenje anti-. razdružljivoet mest Julijske Be-fašističnih pokretov. I nečije od svojega zaledja; neod- Ljudhtvo Julijske Benečije že« nebna borba proti ostankom fa-II in zahteve pravico, da samo šlzma; borbe za ohranitev in po-' odloča o svoji ueodi. Vsled te- večanje pridobitev osvobodilne ga ne bo dopustilo da bi ga kdo vojne, kampanje za razkrinka-prevaral. Naše geslo Je: Pro- nje črnotržcev ln onih, ki ee o-šlosti ne meramo. nttl ne mara- korilčajo ln bogstljo na račun mo. de bl drugI ne rod i zlivali povojne revščine; akcija naših svoje zlo ned nemi. Prošlost je' orgenl/erlj za povečanje sloveti-prinesla fašizem, vsled Urga ob sko-italijenskega bratstva, ki je KUHARSKA KNJIGA i Recipes ef All Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA fTANE SEDAJ »3.00 Knjiga je trdo vexant In Imt 821 «trsnl Recepti so neplaenl v engleškeos laslkut ponekod pa se tudi v Jeslku narode, ki mu le kaka led poeebno v navedL Ta knjige je neksj posebnega za one, ki se zanimajo st kuhanje in se hočejo v nJem čimbolj izveibatl In Izpopolniti. Nsročlta pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. Sit Weal I tih Stre« New York II. N. Y. r* (Nadaljevanje) Solze ao mu zalile obraz: "A aem jim kaj dolžan, hudiča?" Pričel je z veliko vnemo jokati, da je prihitel Juri Jereb iz veže t*r ga izkulal potolažiti. To pa je Urbana Pintarja silno raz-dražilo: "Kaj bo i ti, ki nisi nič prida! A tudi oitarija ni veliko prida, če se v nji pretepsvajo polteni in .mirni možje!" Na ves glas je klicsl: "PiSkotulja, kje si? Povej no, s sem ti kdaj kaj dolžan ostal? Ti preklicana stars malha!" Pa se mu je zopet storilo milo in zopet se je zjokal. V tistem hipu sta priAla mimo dva meščana, bolje opravljena in zavita v plašča z visokima ovratnikoma, ki sta obraz docela zakrivala. Obstala sta tik Piškoiove veže. Starejši je vprašal z nekako ošabnim glasom: "Čemu joka ta človek?" "Nekaj so gs pretepli," je odgovoril Piškotov Jurče, ki je še vedno stal blizu. "Dvorni strežaji so ga opraskali in pretepli!" "Dvorni strežaji! Wallenstein!" Mlajši je z največjo spoštljivostjo pristopil, poslušal ukaz stsrejšega ter odhitel v Piškoto-vo gostilno. Ps se je kmulu vrnil ter Šepnil: "Modenski Cristoforo je že vmes!" "Dobro!" In gospoda sta pdčasi odkorakala po Dunajski cesti. Tudi Urban se je bil pomiril. Z roko si je snažil obleko ter vzdihoval: "Moj Bog! Kam čem zdaj? Sram me je, da si kar okrog sebe pogledati ne upam!" "Veš kaj," pravi Topolščak, "če nimaš drugega, pa pridi k nam v vas! Radi te bomo sprejeli, in če ne boš hotel z nami jesti—mi ne jemo tako dobro kot ti—te nihče ne bo silil! Tudi fantička lahko pogledaš pri tej priliki!" Urban Pintar se je vdal. Martin Topolščak je stsnovsl v Krsvji dolini, kakor smo že prej povedali. V čedni, sicer s slamo kriti hišici si je bil najel tri sobice s kuhinjo. Dve je rabil ?ase, v tretji pa je stanoval gospod študent. Vse v stanovanju je pričevalo o tem, da so bili Topolščskovi varčni in pridni ljudje. Zidarstvo je pozimi slsbo donašalo. Včasih se je popravilo kako ognjišče ali kaj malega v tem ali onem stsnovanju. Oče je torej slabo služil in categadelj sta morali priskočiti msti in hči. Msti Maruša je stregle po hišah, Marička pa je bila jako spretna perics. Ko je naš Urbsn Pintar vstopil v hišo in ko se je napravilo prvo znanje, mu je pričela hči takoj v oči bosti. Bila je stara komaj osemnajst let. Imela je cvetoča lica, a nekaj posebnega je bila njena rast. Bila je vitke rasti, a bilo je na nji, poaebno ob praih, vse lepo polno. Bila je podobna breskvi, v katero bi človek najrajši prejkoprej zasadil avoje zobe. Z eno besedo, Topolščskovs Marička se je štela za nekako lepotico v slsvnoznani Kravji dolini in imela jih je nekaj, ki so gledali za njo. Ko sta dospal Urban in Martin, je pri Svetem Petru ravno poldne odzvonilo. Zategadelj je bilo kosilo že pripravljeno. Sedli so takoj k mizi, ln mati Maruša je posadila nanjo veliko skledo češpljeve ksše, ki so jo že tedaj imeli za dobro dijaško pašo. Obeda se je udeležil tudi dveletni edini domači sin Janezek, alabotno otroče, bledega obraza in velikih, plašnih oči, ki so neksko naprej oznanjevale žalostno ueodo tega revnega Topolščakovega potomca! Preden je sedel k jedi, Je moral gospodu stricu Urbanu dati "srečo", nato pa moliti, kakor je bila tedaj lepa krščanska navada po kravjedolskih hišah. Na piizi je bil samo en krožnik, in sicer za "gospoda" dijaka. Ker je študiral fiziko, to je sedanjo osmo šolo, je bil precej veljaven v hiši, vsaj toliko, da si ga v obitelji nihče ni upal tikati. Za tega dijaka je bil krožnik pripravljen, vsi drugi so zajemali kar naravnost iz sklede. Martin je povabil tudi svojega rojaka, da naj prisede. A štonglajtar se je oblastno odrezal: "Saj veš, da kaj takega ne jem!" Pri tem pa ni pustil dekleta iz pogleda. Dekle v belem predpasniku mu je zavzelo vao dušo. Pa še nekdo ga je bodel v oči. To je bil zgoraj omenjeni fizikar, Topolščakov gospod študent. Ta je molče sedel k mizi. Pojedel je najprej precej češpljeve kaše, nato pa se je spravil na mali košček meda, ki ga je bila Marička, obloženo t mogočriim' kupom praženega krompirja, postavila pfett' njega. Drugi domači so imeli pražen krompir brez mesa. Ta mladenič ni Pintarju prav nič ugajal. Že pri prvem {>ogledu mu ni bilo nič. všeč na tej dijaški strigalici! Bil je precej visoke postave in celo kodelja kodrastih las—radi te kodelje je imel že dokaj sitnosti s šolsko gospodo—mu je visela okrog rjavega lica. Karakteristična so bila široka usta in zelo rtasti nos! "Čemu si ne striže las?" si je mislil Urban. "Vsak krščanski človek si da lase striči!" In oči tega mladega človeka gospodu Pintarju že celo niso ugajale. Bile so dobre, globoke oči, kakršne so ljubile ženske že tedaj in kakršne ljubijo tudi dandanes. Zategadelj jih pa Urban Pintar ni mogel trpeti! "Kako to gleda!" si je mislil, "in samo dekleta gleda! Če bi že vsaj kaj izpregovoril!" A dijak niiizpreflovoril niti besedice. Z dolgimi koščenimi prsti si je racrezal ponižni košček mesa, si odrezal nekaj kruha ter brzo vse pojedel. Nato je rav»» tako brzo vstal, si otresel grivo svojih las, otožnč pogledal na dekleta ter odšel v svojo čumnato. "A ta človek nič ne moli, kadar se naje?" se je zadri Urban. Najbolj ga je jezilo, da je dijak ves čas mločal ter tako Urbanu Pintarju ni dal prilike, da bi ga bil tikal. "Kdo je ta mula, ki aedi pri vaši mizi in ust ne odpre?" vpraša. t "To je naš študent," odgovori Topolščak. "Dvakrat na teden ima meso, drugače pa je, kar mi Jemo." "Pravim ti, Martin, jaz bi ga pri mizi ne gledal, tega dolgočasneža!" "Vaak dan ni tako pust! Včeraj je bila mati tu, pripeljala Ja nekaj fižola. Pa sta se sporek-la, ker noče v lemenat!" "Kaj, v lemenat noče? No, pa pusti me z le-menatom pri miru! So tudi stradači ti božji hlapci! V današnjih časih so tisti, ki parizarje vozijo, ptiči! To mi veruj, Martin!" Topolščak je radevolje pritrdil. Debeli Urban Pintar je pokledal nekoliko proti stropu ter dej si: "Sedaj pa grem! Bom že še kaj prišel. Fanteta vzamem! Na jesen! Do tedaj naj izdels šolo!" Razni mali oalasi (Dalje prihodnjič) Jankova mladost Tone Čufar (Nadaljevanje.) Gospodje so dolgo cincsll, ds Je Majdičevu še docela obupala nad njihovo obljubo. Potem Je pa nekega dne prikrevzal v klet starejši ključavničar. "V ponedeljek naj ae fant zglasi v pisarni," je naročil. Majdičeva je bila spet enkrat resnično vesela. Od moževe nesreče še ni imela radostne ure. ZtlsJ Jo je w obšlo, ds bi vriskala, zapela. Kanta je kar preveč obsipala z nasveti, naj ae pametno zadrži, naj potrpi, če bo kaj težkega, naj pazi, da se mu ne primeri nesreča. Pripravila mu je obleko in Je z nJim vred komaj dočakala ponedeljkovega jutra. Nekam tesno je bilo Janku pri arcu, ko je šel v tovarno. Ta dan Je pokopal otroka leta, začenjalo se Je resnejše življenje. Poslej mu bo tovsrnišks sirena odmerjsls čss. C* zamudiš. Je kazen. Ako te spode domov, ni tako kakor v Mi. V tovarni zgubiš kruh. Prvi dan ga Je pregledal zdravnik. Dolgo časa je okleval,, preden Je potrdil Jankovo aposobnost za delo. Klet In atradanje nista kreptls njegovih moči. "Se bo te še popravil," Je menil šaljivi bolniški it tria j - i V tovarni je bilo Janku manj nerodno kakor pri zdravniku. Nihče se ni dosti menil zanj. Kar sam Je poiskal stsregs kiju ču v niča rja v mehanični delavnici, kjer ni bil čisto tuj. Včaal je mimogrede pokukal v obrat in poznal je precej delavcev, ki so se sukali okoli strojev. Kiju čavničar ga je popeljal k pred delavcu in ta ga je dal stružll cem za vajenca. V dolgi, visoki dvorsni ni bi lo nobene peči. ki tako silno oznoji in izčrpp človeks. Vae-povsod so pa stali najrazličnejši stroji za obdelovanje železnih odlitkov, jekleni noži so stru-žtli valje i|i gladili plošče kakor da imajo h« pod sabo. Pod stropom je vozil žerjav in prenašal na verige otvezene valje •n druge strojne dele sem in tja. V »e povsod se je vrtelo, gibalo, vsa delavnica je bila polna vzdušja po železnem prahu. Janko je pomagal železo-stru» Rilcem in se tako uvajal v delo. Počasi je razumeval, kako de-lujejo stroji, kako je treba ravnati z njimi. Včasih se mu Je rdelo tako zanimivo, da je pozabil na vse drugo Marsikdaj gs Je ps skrbelo mnogo stvari in Je nerad šel na šiht. Treba Je bilo požreti trde besede predstojnikov in takrat bi najrajši ubežal, a ni smel niti gledsti •kozi zaprašena okna. Tedaj fee Je čutil ujetega, spomnil se je otroških zanj, zaželel Je v široki svet. NeKpč je gledsl skozi lino v tovarno, zdaj je poškilil iz tovarne v visoke hribe okdli nje. Toliko sveta mu bo ostalo nožnega, kajti kdof Je *nkfit v tovarni, navadno potek*''itnrti v njej. Mnogi so celo srečni, da Jim ni treba s trebuhom za kruhom. Janko je imel pa še zmeraj v sebi slo po širokem življenju. Vse je kszslo, da jo bo moral zamoriti. Vaak dan ga je tovarniika sirena prezgodaj vabila na'delo In zmeraj se mu je zdelo, ds predolgo ne sme domov. Počasi ao ae vlekle ure, navadno še je dodobra utrudil in komaj čakal opoldanskega odmors in konec šlhta Sčasoms se je ps izuril v delu in Je našel v nJem poseben užitek. Oči so mu kar žarele, kadar Je čiato ssm kaj potuhtal in mu bi bilo treba drugih spraševati za nasvete Nekaj je bilo takih, ki so radi ponagajali in se smejsli njego-gl nevednosti. Ps je tudi te u-gnal v kozji rog. Tako je rasel v delsves. ki si je sam služil kruh in je pomagal doma Stroji mu niao bili več uganka; ustvarjal Je kakor toliko drugih v veliki tovarni Kadar Je bil pa sit zadimljene kotline, Je mahnil na Karavanke in kmalu Je tudi na Triglavu Izmeril svoje moči. (Konec) EXPERIENCED COOK and general girl. To work for adults. Good home and salary. Last maid was with me ten (10) years. Own room, bath and radio. No laundry. Drexel 0730 MAID Experienced Care for 4 year old girl. Genaral housework. Own room and radio. Best wages. Irving 4924. HOUSEKEEPER—GOOp PAY To work in good home—caring for 2 children 3V4 * « years old— (mother employed).—Own room-no heavy work. Phone—