St. 72. V Oüiici, v pctek ane 7. septembra 19U6. Letnik VIII. Izhaja vsiik torek iriHobotoob It. mi predpoldne za inesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padena ta dncva praznik izide dan pr«job si. zvečer. Stane po pošti projeman ali v Gorici na dom poäiljan celoletno 8 K, pollotno 4 Kin <5etrlletiio 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnau Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekališou po 8 vin. J__________________________________ (Veeerno izdanje). Uredništvo in upravnintvo ne nahajata v «Narod'ni tiskarni», ulica Vi'lturini h. St. 9. Dopise, je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi so računijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raöu- iiijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). DdsBli za hnjižBonast in umetnost tretjega slovenshep hat. shads. (PorodJo dr. Mantiinnija o samostojni organizaciji na znanstvencm polju.) IK slovenski katoliski shod je sklenil, da naj te izdajajo «lovenski pesniki in pibatelj). Ttmu sklepn odgovarja za sedaj prvi korak : izdajanje Ijodske knjižnice, kattra naj pcdaja tilovenskecnu ljudstvu dobro pripovedno in poljadno-znanstveno berivo. Ljudska knjižnica podaja torej dvojno berilo. 1 a) Pripovednega berila imamo v Slovencih v obče pač več kot zadosti. Pečat razvitka v nnši dobi je ravno pri- povedna literatura, izvzemäi nabožno slovBtvo in šolske knjige. A če to pri- povedno literaturo malo presejemo, do- bimo moralno dopustljive in nedopustljive, umetniäko dobre in slabe spise. Oziraje se na to delitev, moramo stran položiti ogromno množico spisov, ki niso ?.a ka- toliäko vzgojene in čuteče sloje, to je za naäe ljudstvo, za katero «e piše v prvi vrsti. To je negativna Btran. b) A iti nam je äe gloLlje in pri- povedno berilo zavedno urediti tako, da bo učinkovalo Ihhko na vso sloje. Snov bodi vzeta iz domačega ljndstva. Tu je mncgoslroko dnševno tivljenje, katerega še nismo proačili, tu je pa tudi äe obranjene mnogo pristne kulture v mi- šljenju in čnstvovanju, če tadi imma- nentno in latentno. Ljadstvo, ki pozna snov, katera je iz njega izšla, ae bo naslanjalo in Jikalo | najbolj ob umetnižki obliki, ki diq preide počasi v kri in duäo. ' Nasproti naj pa snov sama inteli- genco spet zbliža z Ijudstvom, kateremu ' je po svoji vzgoji odtajena. Da omikanci drogače mislijo, nego ljudstvo, da je nji- I hovo svetovno naziranje drngo, da se I njihovo častvovanje ne ojema z ljudstvom, je po Daži izgoji pcvse naravno; ca- ravno je pa tadi, da se tern potom ubija domačnost. To bi bila naša narodna smrt, ko bi dosledno pokopavali v grobljah tujih kultnr narodna in Ijudaka švojstva. Zato je prepotrebno, da ae slovenska inteligenca večkrat opomni, kje da so njene korenine in kje da je prava živa naročlnost. S lem bodi rečeno, je dobro pri- povcdno berilo zt'lo potrebno in vredrio, da zablavl.ajo najboljši poklicani faktorji svoje pero v lo svrho. c) Te opazke pa n»j be ne tolmačijo take, kot da ni smeti obdelavati lujih- snou. Todi to je potrebno, a šel* v drngi vrsti. Tedaj pa bodi načelo, za- jemati snov iz t&kih knltnrnih ot>redij, ki ho bila z ijfašim rax\itkom v ožji zvezi ; to 6e pruvi, snov se mora s preini- slekom izbirati in obdelavati, to pa more le izviren spis. Gledati bi bilo zato v ; prvi vrbti na dobre izvirnike, ne toliko na prireditve in prevode. Na poljn pripovednosti je še ninogo dela, in re ravno lahkfga. 2. Navzlic tenin pa, da jo jripo- vedno berilo velike važnosti in da ga I nikakor ni podcenjevati, navzlic temo, ! da tvori za naše razmere prvo gaz v ! hram zavednega duševnega življenja, in j da je treba v več slučajih to gaz delati j v celo, bi si vendar uaojal prositi, da j smem z mnogo močnejšim povdirkorn baviti se z drugo točko : B poljubnim-znanstvenim b e r i I o m. a) Misel poljudno-znanstvenega be- i rila je jzvrstna in tvori prvo pot v po- ; učevanjn ne le priprostega Ijudstva, j temveč tudi omikanca-nebtrokovnjak». j Vsi zavedni narodi imajo že d»vno lake ' zbirke, dasi zelo nejednake vrednosti. Prireditve iz tujih spisov so pre- knhana hrana. Pri novorojenčkn so 1 najbolj občnlni prebavni organ/, ki ob ' ' nepravi hrani demonstrirajo na mučen i način in se celo s .«mrtjo inaš^ajejo. i Tudi naže Jjndstvo je v slovBtvfno- | znanstvenem obziru äe dete po porodu j in treba je vestne pozornosti pri dušni ' hrani, da ne oboli ali celo umrje. Bojim ' , se, da bi pokazala statistika duäevne | ' smrtnosti, ko bi jo pisali, ravno pri nas ' visok odstotek slučajev vsled napaöne j dašne hrane. i c) Prejšnja praktika. Pri nas so se do najnovejäega časa pokupili in p<">- strgali — mnogokrat uže plesnjivi — ostanki tajih proizvodov in se dovsžali od tarn, kjer je bila ravno kaka vred- i nostna razprodaja, ne gled na to, jeli ugaja ta hrana našemu novorojenstva, ali ne. Katoliško gibanje je v tern oziru silno mnogo izboljšalo in nadkriljuje ' prejšnjo praktiko. Naloga katoliäkega gibanja. Ravno zaradi tega pr* mu pripada I še nadaljna ulogs, ker je oö'kazalo svojo ospoBobljenost: da tudi gamo prideluje, i d* pornaga ustvariti lastno podlago za poljudnc-znanstvene spise: svojo, bIo- vensko, strogo znanhtveno literaturo, kajti le iz te moke se dela dober kruh poljudne vede. d) Ali ni dovolj, ako zajememo iz vednostnih del tujih literatur? Vßaj je vendar veda mednarodna ! To je sicer resnica — pa ne cela. Nikdo ne more svoje kože sleči, vsak znanstvenik ostane narodno to, kar je postal ob svojfm rojstvu, nobeden ne čuti mednarodno, če je tadi vsem drugim narodom ttrogo pravičen. In ravno svoje, narodne in slovenskemu narodu pra- vične, vednostne literature nimamo 1 Vzemimo zgodovino ! Ta smo prišli po požrtvovalnoeti slovenske Leonove dru- žbe v zadnjih letih ravno do prvega za- četka s tern, da nam je gospod prqsesor Kos z velikan8kim trodom, z redko vspo- scbljenostjo in uzorno pridnostjo navrtal prvi vrelec 1 Kaj nam ae še vee skuha s to vrelčevino ! Sicer pa živimo dolgo vrsto let le od priložno zbranih koščekov drobtin in drobtinic izvestja. Mitteilungen, Zbornik, Somijev arhiv — ki so vsi bolj snov kot zgodovina sama, ali pa od jako enbjektivno zamesenih stvari, za kar naj navedem kot strašilo le Dimitz-evo „Zgo- j dovino Kranjske", ki do sedaj velja — in to celo po pravici — za najboljäo, iz katere se uče dragi narodi. Na široki, kritično-diplomatični podlagi spieane zgo- dovine slovenskih pokrajin kot narodne skupine, äe dolgo ne bomo imeli. Edino duhovstvo se živahno kreta. Zgodovina farä je lep dokaz zato. Pri dragih znanstvenih strokah se nam godi äe slabäe. En pogled v slovensko bibliograiijo nas pouči o tem. Največ samostojnega duäevnega dela imamo na jezikoslovnem- bogoslovnem poljn. Če se pa podamo na druga poija, recimo naravoslovje, etno- grasijo, folkloristiko, silozosijo, medicino in njihove panoge, pa moramo priznati, da 8koraj zasnutkov nimamo pokazati. Vse kar imamo tiči v prvih letnikih „Zvona,, „Kresa" in v novejšem času v „Kat. Obzorniku"4. Vsled teh razmer je potreba, ustva- riti si svoje slovstvo. S tem dejfrtvom nam je narekovana potreba, ustvariti si svoje lastno znan- btveno slovbtvo, ki se bode oziralo tudi na naže razmere in potrebe, ki bode upoštevalo naäa svojstva. i1) To vse ne gre kar čez noč. Za sedaj bemo še morali črpati iz drugih slovstev, a stremiti nam je po tem, da začnemo samostojno in zistematično go- jiti vedo in da vstopimo kolikor mogoče kmalu v vrsto znanstvenikov, piaoči v naäi materinäcini. Da se pa zbudi zmisel za strogo znanost tadi med razumništvom, osobito med lajiki, je prirejevanje znanstvenih tečajev in predavanj najbolja pot. Pre- davanja naj bodo v zvezi z diskusijo, ki naj predavanju redno sledi — tako, da si mhče ne bode upal predavati, če ni res dobro podkovan, in da bode poslu- šalec res kaj pridobil in poučen äel od predavanja, tudi tedaj, če si je preje domiäljeval, da nadvaladuje snov. To naj bode poizkus, približati se tudi onim, ki niso v kat. taboru. Bodimo katoliäki; poizkusimo na tem polju. Znanosti v resnici prijazni ljudje bodo prišli, ker bodo veseli, da bodo imeli sredotočje svojih teženj. Če pa odklonijo — imamo mi zavest, da smo Btorili svojo krščansko in omikaniško dol^nost. Od žive besede moramo prodirati dalje do tiskane obravnave, ki bodi strogo akademična. Ideja : Sloven8ka Matica. Leonina. Muz. društvo. Zgodov. dr. Dr. za krščanBko umetnost, vsakdo naj vcli poseben odsek za zna- nost, vsak odsek naj ima svoj odbor, a vsi odbori enega prosto voljenega pred- sednika. f) V to sviho pa je neobhodno po- trebno, da si ustvarimo občno središče za strogo znanstvena dela. Tu zastavi seveda tudi gmotno, fi- nancielno vprašanje, o katerem bo po- sebej razpravljati, če se ta misel načelno vsprsjme. LISTEK. Sarnotar. Črlica. Spisal lvo Č e s n i k. (Dalje). Prepeličar je dremal, na travi in zdaj in zdaj hlastnil z jezikom. Morda se mn je sanjalo, da leži doma v lopi in mu delajo nadlego sitne muhe. Tedaj je starec vzdihnil še enkrat. pogled mu zažarel, in začel je : „Še prav dobro imam vse v apominn". Tako proti večeru je bilo. Zanaj je bil mraz in sneg je ležal na debeb po polja. Vrane so letale okrog vasi, lačni vrabci so čebljali po dvoriščih, senice so vždele v grmovju. Stari Hraatar je stopil v hišo ves razjarjen. Tako jeznega še nisem videl nikedar poprej. Cepel sem na ognjišča in gledal, kako vre krompir v kotlu. Meta je imela nekaj opravka v čumnati. ^No Peter — Blaba vest! Nikar me ne glej kot razbojnik na Golgati !" I Brahalo je iz njega, da je bil ves I rdeč. „Kaj pa je, da se tako vznemirjaä ?"• Sedi za ogenj in povej, kar imaä". rtNe sedem, povem ti lahko tadi 8toje. Dobre otroke si vzgojil, lepe otroke imaä. Sram bodi tebe in tvojo babo !" „Ko je Meta začula kričanje v kuhinji, je prihilela in brzo posegla vmes. „Kaj se pa zbregaš, Hrastar ?" „Povedat sem vama priäel, da sta ! vzROJila požtenoga sina, ki mu je mar I dekliški venec moje hčere. Peter, le glej me, zapeljal jo je, veš, zapeljal ravno I tvoj sin. Danes je porodila, le povej mu, ! da jo mora vzeti, le povej mu ; jaz je ' ne rnaram dema". Tolkel je z roko po mizi, da je ! glasno ropotalo. j Poparjen sem bil tedaj kot muha, i če pade v vrel krop. Zabolelo me je ; v sreu, da bi se najrajäi zjokal. Meta mu je pretila s pdstjo in ga gonila iz hiše. „Proö od naäe hiše, ti lump ! Bogve kje je dobila svoj zaklad, Bcgve kod ge je vlačila tvojn zlala Rozika". „Tiho mi bodi, dragače te vdarim, da se ti vlije kri iz nst". Vstal sem in ju äel mirit. „Hrastar, poznam te kot pošte- njaka. Vse storim, da se poravna ta nesrečna stvar kolikor mogoče dobro zate in zame. Bodi brez skrbi !" ,;Le potuho dnjaj temu razbojniku !u „Le počakaj Meta, tožit pojdem". Naglih korako* je odäel. „Pojdi, pojdi lump ! Povem. da si me hotel udariti. Zaipro te !" Ali Hraslar je bil dober človek. Tožit ni šel. Bil je eden tihtih mož, ki se je s senenim vozom ogibal go^poske. Primel je zopet in zopet, govoril z rnenoj in sinom. „Ali si imel z njo znanje ?" sem ga vpraäal. „Kaj vas to briga ! To je moja stvar". Gledal je v tla in zaklel. „Vprašam te slovesno vpričo Boga, da mi poveä. ali je otrok tvoj". „Naj bo, če že hočete na vsak način". „Vzeti jo moraš, Peter ! V dveh mesfCih morit biti poroka', je zahteval Hrastar. Vdal ?e je naposled in se porocil pred pustom. Tiato leto je pa odzvonilo mojemti gospodarstvu. „Dal sem mu čez" in si izgovoril kot pri hiäi. HÖeri ste äli v Trst. Ničesar niaem zvedel do d«nes od njiju. Niti enkrat mi ni&te pishli. Ludje pa govore o njih čudne in žalostne stvari. In zjočeni se, če pemislim, da bi mogln biti to resnica. Ali pravirn sum pri }¦ ebi : ..Liadje so hadobni in niinajo u^niiljen.a do mene". Roza in Meta se niste mogli videti. Prva je bila potrpežljiva in je nekaj čana voljno prenaäala Metino zbadanje. Potem se je pa tndi ujezila in začela razlivati svoj žolč. Sn je stal na rnate- rini strani in koj od prvega dne ni maral za nevef-to. Gorje ji je bilo poleg njega. Tolažil sem jo v^asih in jo prosil, naj potrpi. Pride že čas, ko bo m-halo» njeno trpljenje. (Kons cjpride.) g) Navajal sem sedaj notranje po- trebe za vatvarjenje strogo znanstvenega zavoda. A imamo še drage motive. V zadnjem času se glasno zahleva slo- vensko vseučilišče v Ljabljani. Nočem se muditi pri tern vprašanja ; če se praša : Jeli univerza za nab potrebna, moramo terra vprašanju iz vBakega stališča pri- trditi. Če se pa vprašamo : Smo li danes duševno in znanstveno pripravljeni za njo moramo istotako odločno — molčati. Tndi zahteva vseučilišča narekaje nam ob enem dolžnost pripraviti še znanstveno za oživotvorjenje visoke sole. h) Za katolike naj navajam še na- dalje en zananji nagib. Out a se nam, da so mračnjaki, da se bojimo luči stro- gega znanstva, da želimo ljadstvo ob- držati v temi in nevedaosti, ifd. To je staro ropotanje, za katero se paö noben pameten katolik več ne zmeni. Z be- sedami odbijati take napade, je popol- noma brezuspešno delo. Z dejanji to velja! Če se nstanovi vedaostno sredisSe v Slovencih pod katoliško egido, in to je pravzaprav ob sebi umevno — nihče ne more več verjeti, da se bojimo stroge vede. Leo XIII. in arhivi. i) Le tedaj bomo veljali toliko kot drugi, če bomo imeli enkrat svojo znan- stveno literaturo, če bomo prisilili tndi druge narode, osobito Nemce, posegati po slovenskih znanstvenih razpravah in jih eitirati — in to le s svojim daševnim delom. S tem se bomo tudi sami pripravili in U9posobili, da pišemo svojim rojakom na lastnoustvarjeni podlagi poljudno- znanstvene spise. Resolacije : Katoližki shod skleni : 1. Ljndska knjižnica se odobrava z željo, da so pripovedni spisi kolikor mogoče izvirni, in da jemljejo snov iz domačega osredja. 2. Glede na znanstvono-poijudne spiae priporoča katoliški shod gg. pi- sateljem največjo pozornost, icedar za- jemajo iz tnjega slovstva in želi tako prirejenih spisov, da odgovarjajo stanja omike in potrebam slovenskega ljudstva. 3. 111. slovenski katoliäki shod pri- poroča, d* se sestavi en odbor, ki naj nvažuje misel ustanovitve osredojega zavoda za strogo unanstveno slovstvo in apa, da bo ta odbor pri IV. slov. katol. shodu predložil vsaj f)rmalno in aka- demiško izdelan načrt, kako naj se ustanovi ta zavod. 4. HI. slov. katol. shod želi, da se prirejojejo strogo znanstveni kurzi in posamezna predavanja z namenom, da se vzbudi v äiräih krogih razumništva misel za strogo znanost, ki naj bo po- dlaga poljudni vedi 5. Dobro bi bilo, da se za domačo zgodovino zbere gradivo in objavijo vse prifarne matrike, arbarji itd. Vtisi s pruega zodružncp shodi. (Dalje.) Polcg navedenih mlekarskih srednjih zvez na Dunaja za nižjeavstrijske in v Schärdingu za gorenjeavstrijske mlekar- ske zadruge zasledimo enakovrstne mle- karske osrednje zadrnge še v Brnu, Celovcu, Graden, Ioomostu, Berolina, Kodanju, Budimpeäti in drugod. Pri nas na Avsirijskem je največ mlekarskih zadrug ns Gorenjeavstrijskem, Tirolskem in Predarelskem, zatem na Nižjeavstrij- ckem, Ceškem. Moravskem in pri nas na Slovenskem. Vsekakor se pojavlja povsod rastoče zanimanje za mlekar9tvo kot važno panogo kmečkega gospodarstva. Istočasno se razvija tadi združevanje za eksploatiranje mlekarstva v posebnih mlekarskih zadrugah, in vsporedno s temi, v posebnih zvezah za mlekarske zadroge. Ta razvoj je naraven in odgo- varja gospodarskemu izäolanju in na- predovanju kmetovalcev. Ozirali smo se doslej le na mle- karske zvezne organizacije na Dunaju in v Schärdinga, ker so baš te najbolj tipične in vzorne za razvoj mlekarbUa v naši državi. A mi smo glede mlekar- stva v Avstriji še le v povojih in nam je treba še mnogo delati, da pride mle- karstvo r.iaše na ono višino, ki mu gre. Sicer ne bodemo dosegli nikoli drugih držav glede innožioe izdelkov in izvoza, vsekakor bi se pa tadi nam odprli mnogi trgi, v katere bi lahko izvažali naše maalo in druge derivate mleka. Izmed mlekar8kega zadružništva drngih dežel ozrimo se še k sklepu na madjarsko in dansko zadružništvo, in s'cer na prvo, ker je posledica agilatoričnega delovanja madjarskega poljedelskega ministerstva, na drugo pa, ker tvori najbolj razvito mlekarsko zadružništvo sploh, Prva mlekarnica na zadrožni pod- lagi na Ogrskem se je ustanoüla po vpliva poljedelskega ministerstva 1. 1883 v Bu- dimpešti. V početku je štela 51 članov a 116 deleži po 800 K, koncem 1. 1903 pa 83 članov s 431 deleži. Člani so po večini veleposestniki, ki imajo svoja po- sestva v bližini mesta, tako da mor^jo vsak dan pošiljati mleko v mesto. Zi- druga se je obnesla in napreduje viduo in vspeSno. L. 1903 je dobivala že okroglih 12 milijonOv litrov mleka. To je bil prvi poizkas, katerega je naredila vlada v tem oziru. V novejšem časa pa je počelo po- Ijedelsko ministerstvo obračati posebno pozornost kmečkim proizvajalnim in prodajnirn zadrugam, osobito pa mlekar- skim. Prvo tako kmečko mlekarsko za- drugo je nstanovilo I. 1894 v Baranyovem komitata. Mlekarsko zadražništvo se je pričelo razvijati najprej na južnem Ogrskem, odkoder so je potem razširilo preko cele državo. Ta razvoj se je vršil čudovito hitro. To nam kažeta že samo ta dva podatka: L 1897 jo bilo na Ogrskem le. 34 mlekarskih zadrug s 2767 člani, ki so imeli 5937 krav, 1. 1903 pa že 517 zadrug s 50450 člani, ki so imeli 94664 krav. L. 1897 so prodale te za- zadruge izdelke iz okroglo 5 *milijonov litrov mleka v vrednosti 600.000 kron, 1. 1903 pa izdelke iz nad 88 milijonov litrov mleka v vrednosti nad 10 milijonov kron. Tudi tukaj imajo posamezne za- drnge nalogo le nabirati m'eko, dočim je poverjeno izdelovanje masla posebnim csrednjim, na zadružni podlagi slonečim zadrugam. Prva taka osrednja zadruga se je ustanovila 1. 1899 v Tomešvaru, in s'cer se ji je priklopilo 59 mlekarskih zadrug. V naslednjih dveh letih so se Ubtanovile take centralne mlekarne še v Szabadki, Ujvideku, Dombovuru in Vesz- premu. Osrednje mlekarne yame izde- lujejo že nad 1 milijon kg maslu, katero se skoraj vse izvaža. Poznejših podatkov sicer nimamo, a da razvoj ne nazadnjo, o tem ßmemo pač brezdvomno biti pre- pričani. Sicer mora biti razvoj povoljen, ker mu gre vsestransko na roko vlada sama, ki je za zadružništvo sploh v letih 18971903 porabila 2,600 000 K podpor. Budget 1. 1904 je navajal 12,000.000 K za pospeševanje zadružne prodaje poljc- delskih produktov, tako da je odpadalo le ZH mlekarstvo 2,000.000 K. (Po poro- čilu J. Maili'ttha, člana magnatske zbor- nice. (Ualje pride.) obljubil, da se v doglednem časa usta- novi obrtna sola v Mirnu, ki je res živa potreba v tuk. obrtnem kraja. Govorila sta kratko tudi gg. župan Skaletari in nadučitelj Urbančič. O poldne se je začel banket, pri katerem so se vrstile razne napitnice. Upamo, da bode skrbnost in po- žrtvovalnost vseh onih, ki so pripomogli, da se je nova sola postavila, z obilnimi sadovi poplačana ! Od nekod. — Nihca se ne zganp, da bi vzel pero v svoje roke in poročal o veselici pevskega in tarn, društva „Soča^. Gotovo vas je vročina prevzela in lenoba premagala. A čakajte, pride vže huda zima, in vam prežene ornrtve- lost udov. V nedeljo smo se torej veselili pri Sv. Luciji. Na lepo in akusno odičenem prostora, kjer so nas pozdravljale slo- venske trobojnice, se je zbralo obilo nižjega in višjega občinstva. Program se je vräil gladko kot bi ne pričakovali od novincev. Pevski zbor nas je po- zdravil z „Mi vstajamo", ter dokazal, da Sv. Lucija ni zaspala, kot se je mislilo. V obče so bile pevske točke dobre, naj- bolj nam je ugajal „Sichsov" : Večer na na morju", kateremu je sledil tadi buren aplavz. Veliki tamburaški zbor odičen z narodnimi trakovi je popolnoma u^tregel našemu pričakovanja; zlasti „Marziljeza naäih dedov" so morali na zahtevo po- navljati. Oöaral pa nas je s svojo pesmijo baritonist aolist s evojim „Mornarjem" in neko drugo kompozicijo. V teoi glasa I je velik zaklad in velika bodočnost. Po- j zdravni govor je imel visokošolec Pregelj. . Vsebina je bila krasna, le želelo bi se, da bi bil glasneje gjvoril. Vaeh pa je očarala z svojo deklamacijo ,.Naš na- j rodni dorn" gospica Alojzija Mnnih (?). I V vzneäenih besedah je do popolnosti t pogodila duh pesni, zato je tudi žela obilo pohvale. Nijveč smeha in zabave ' pa amo vžili pri igri „Adat4. Fmi ma- skirani diletanti so v polnern ob^^ga Jo- vršili svojo naJogo. Sploh je bil ves program srečno izbran, in daje druUva lepo spriöevalo pravega napredka. L'i ! tako naprej ia Sv. Luciji se ni bati bodočnosti. Dopis i. Iz Mima. — V nedeljo 2. t. m. je bila pri nas izvenredna svečanost: blagoslovljenje in otvoritev nove sole. Ob 9. dop. pripelje se g. dvorni svetnik grot' Attems kot predsednik c. kr. okr. šolskega sveta v družbi c. kr. okr. š. nadzornika g. Fmžgarja. Sprejet in po zdravljen je bil pred cerkvijo od župana na čelu občinskega starešinstva; od uči- teljatva s šolsko mladino in od povablje- nih gostov, članov c. kr. okr. S. aveta in nekaterih sosednih učiteljev. Duhovščina ga je sprejela na cerkvenem vhodu. — Sledila je sv. maäa, med katero je č. g. župnik PavletiČ raz lece v lej)em govoru j razlagal pomen in namen sole ter pri- poročsl starišem podpiranje in sodelo- vanje pri soli. Poaebno je povdarjal versko nravno šolsko vzgojo, gojitev materinega jezika in patrijotizma v soli. Po maši se je pred altarjom pel : „Veni creator", potem se je slo med zvonenjem v dolgem spremstvu do s zastavami okrašeuega novega šolskega poslopja, ki je res krasno in impozantno, pravi po- nos Mirenske občine. Po b]agO8lovu, ki ga je izvräil g. župnik z aziatenci, govoril je r. dvorni svetnik, hvalil po vsej pravici požrtvo- valnost obč. slarešinatva, brez katörega bi ne ptala še tako hitro prepotrebna nova sola, ter priporoČal starišem in šolski mladini ljubezen do šoie in po- duka. Govoiil je potem g. okr. š. nad- zornik, ki je na sree polagal vsem čini- 1 teljem skupno sodelovanje pri soli in Čehi so namreč stavili Madjarom v dosego zbližanja kot prvi pogoj za- htevo, da Madjari prenehajo s svojim preganjanjem Slovakov, katerim mora biti zagotovljena njih narodna ekzistenca. Madjari pa niso hoteli o tem ničesar slišati in tako je prislo do tega, da so prišli Čehi do prepričanja, da bi Mad- jari sicer radi dobili v Čehih zaveznike proti Nemcem, a da bi pri vsem tem, oni pa SB vedno slej ko prej smeli tlačiti in uničevati Slovake. Carinski spor med Avstrijo in Srbijo. Zdi se, da se bodo kmalu zopet pričela pogajanja med Avstrijo in Srbijo, kojih vspc-h bode najbrže ugoden. Avstrija je začela spoznavati, da so bile ne- utemlejene njene nade, ko je mislila da vžene Srbijo s tem v kozji rog, da pre- pove uvoz srbskih poljedelskih pridelkov, srbskih svinj in pa «rbske goveje živine v Avstrijo. Srbija si je znala v tem čaau, ko traja carinski spor mei njo in med Avstrijo poiskati novih in prav ugodnih potov za svoj izvoz. Posebna komisija, ki je imela poiakati ta pota se je mu- diia minole dni ludi na Malti in v Egiptu, kjer je žela dosti dobre aspehe. Te dni pa je kupila v Srbiji svetovna pariška tvrdka Dreyfus Comp. ogromno mncžino žita, ki ga odpdje za zapadno Evropo po železuici preko Bolgarije. Bolgarska vlada je opustila za ta prevoz vsako tranaitno takso. Kar se tiče svinj, je izvoz lahek, ker svinjsko meso vsoljeno lahko čaka. Zato ga je lahko izvažati v poljubno duljavo. Zi izvoz rogate živine so pa pridobili Srbi Egipet, kjer rabi sama Aleksandrija 86 000 repov, a srbski izvoz ne presega letno 50.000 glav. Do- zdaj uvažajo v Egipet živino iz Sirije, ki pa je dosti slabše od srbske in jo bo torej zadnja lahko potisnila nazaj. Da bode pa posredovanje zaradi carine v Egiptu lßgje, dela Srbija na to, da dobi tarn svojega lastnega konzula. Political pregled. Odsek za volilno reformo. Oisek za volilno reformo bo imel svojo sejo v sredo 12. t. m. ob 5. uri popoludne. Sporazumljenje mad Madjari in Čehi. Zadnji čas se je mnojo pisalo in govorilo o nekem sporazurnljenju med Čehi in Madjari. Govorilo in pisalo se je celo, da se namerava na raznih čeških učnih zavodih uvesti madjarščiuo med učne predmete. V ta namen se je mudil na Češkem minole dni ogrski državni poslanec Kovac?. Kovacs je pri- digoval na Češkem boj proti pangerma- nizmu. V Budimpešti pa se je mudil minuli teden češki državni poslanec Klofač z namenom, da bi se z ogrskimi cdličnimi politiki dogovoril, kako n»j bi se izvršilo zbližanje med Čehi in Mad- jari, ki naj bi se združeni postavili v bran proti pretečemu pangermanizmu. Zdaj pa prihajajo razni listi na dan z vestmi, da so se vsi ti po«kusi izjalovili in da razni madjarski državniki Kk fača niti vsprejeti niso hoteli. Mi sicer ne vemo, koliko je na t^h vesteh resnič- nega, povemo pa, da se nam je prav Čudno zdelo, ko smo čitali, da se name- ravajo približali Čehi Madjarom. Madjari so po našem mnenjn najbrezobzirnejäi in najnasilnejäi narod in ne zaostajajo niti za pičico za Nemci v zatiranju drugih narodnostij. To je zadostno do- kazala preteklost in dokazuje tudi se- danjost. Knko brezobzirno ravnajo M*d- jari z nemadjar.skimi narodnostmi na Ogrskem in po«ebno še s Slovaki, tega nam ni pač treba dokazovati. In baš Slovaki so, kakor poročajo nekateri lisi, tudi baje vzrok, da so se pogajanja med Čehi in Madjari tako naglo pretrgala. Domače in razne novice. Za „Šftlskl (l)inu so plačali pred- sedništvu : Štffin Žbogar, uslužbenec pri državni železnici v Gorici 40 K. Prejelo upravništvo : Anton Benin- ger nadučitelj v p. 3 K; Anton Lazar, župmk v Nemškem Rutu 10 K. Porokc. — Poročil ae je včoraj v Senožečah ravnatelj goriške plinarne g. FranjoFerfila z gospodično F r a n- čiško Piano u Senožef. Bilo srečno ! V Kobleglavi se je poročil dne 3. t. m. g. Maks Pipan sin tamošnjega žu- pana z gispico Regino Abram. Poročil se je g. Viljem Treo c. kr. namestniški koncipist, sin IjubljansKega arhitekt« g. Viljema Treota zgospodično Mašo Krtl»^k, hžerjo okrajnega glavarja g. Antona R-beka v Sežnni. Na mnoga leta. Poinakueiije v višj* čiuovni raz- red. — Pristav na tuk. c. kr. kemičnem poskuševališču g. Adolf Breschovvsky jo pomaknjen v VIII činovni razred. Nov zdravnik v Soški dolinl. — Pri sv. Lnc ji na mostu se je nastaail zdravnik g. dr. Iiidor Reja. VpiHOvaujc v deško obrtno-nada- Ijpvalno šolo v Gorici se bo vršilo v „Šolskem Danrn" v petek 14. sept^mbra od 5. do 7 zvečer in v nedeljo 16 sep- tembra ob 9. uri dopoludne. V nedeljo 16. t. m. začne tadi že redni pouk. Zato se opozarjajo m^jstri in učenci, naj oboji skrbijo, da se vpišejo nčenci o pravem času in da začnejo koj a poöetka redno zhhajati v šolo. Vpisovauje v ačne zavode društva „Šjlski Domu ae bo vršilo v petek 14. in v soboto 15 aeptembra od 9 do 12. ure predpoludne in od 2. dp 4. popj- ludne in sicer: za meäano ljudsko šjIo v južnern delu mesta in za deško pri- pravljavnico v „Malem Domuu, za vse drage zavode, namreč za de^ko m de- klisko Ijudsko šolo, za dekliško obrtno in nadaljevalno šolo ter za dekliSko pri- pravljavnico pa \ v „Šolskem Djinn'1. Vpitiovanje v otroške vrte se je pnoeto danes 1. sept. lmenovani učni zavo«li društva „Šjlski D »n" bodo imeli hv. inn^o v pondrlj^k 17. sept, in sicer om v „Ma- lem Domu ', tadi dekliška pripravljavnica, v cerkvi oo. kapucinov ob 8. un, vsi drugi pa v župni cerkvi sv\ Iijnacija ob 9. uri predpoludne. V to ek 18. sept, ob 8. uri zajutra začne redni pouk. Baron Appel na «inrtui pu^telji. — General topnistva bar. Appel ki je bil. kakor znnno civilni v ).aätfi poveljnik v Boini in Herc^gjvini in ki stanuje s<'d ij v Gradiäda pri svoji sestri g. Erntctini vdovi pl. Glaricini-Domptchrr je nevarno obolel in so zdravmki izjjubili vsakü upanje, da bi še ozdravel. Baron App»*l ima sedMj 80 let. vTrpovsko-obrtiio dništvo*1 /a Goriško vabi hvoje Clane, da sh u leleže jatfttjäne narodne slavnosti v Touninu. Zbirališče ob 6. ari zjutraj na «Iržavnem kolodvoru oJhod ob ö-20 üri zjutraj z vlak« ui. Gg. ciani dube druslvene znuke pred nohodom. Odbor. Občin /bor „Tr^o\8kega in obrt. dilist\;»" v Gorici se bu vrsil due 15 t- m. v hotelu „Pei zlatem j^lena" ob 8. zvecer. Dnevni red po §. 6 drušlvmiih pravil. — Ako bi ta oböui zbor ne bil sklepeen, se bo vršil druk'i nro poaneje i brez ozira na število navzoč h. Kolcsarsko diuštvo „Gorica" naznanja, da ae vdeleži jatri narodm-ga »I»vljn v Toiminu. Zbiraliäce na državnem koiotjvora ob 6. zjutraj odh>>u>ros< ni, da se vde- ležijo bibvnosti v kulesarski opravi in z koJesaini. Prosi obilne ndeležbe odbor. Pri'pnvvdanoiioinnozevaujeiult'ka. — G. W«neck, astnik znane restavracije „Hlmtech" i-e bavi že v«č let h prodajo iiiiCka, kittero so p .»sebno rade ku/jova c boljše mestno druž na za otroke. Mloko' je zadn i eas pr^važals na po^bri^rn vozičku v mest.. 23-Jetna Mirna Pregoi. Bilo ga je v^aki dan o svojo i-lužabriico zasledoval po dveh fvo.ih zhUjttiikih, *» je kmalu prepričnl, da sc je M/irijn Prej?el, ko je peljtu m!eko v n.esio vsaki dan med potjo n*tuvil» pri nekem vodnjaku in tarn v vaak^ pascdo mleka dolila po par litrov Tode. D «nar pa, kat^rega je d^bila za vc^n množino mleka si ie Pregel pri- (iržalh. Zaradi tega je g. Wanek naznanil vHo zadevo aodištu, ki bode proti nelepi ^pekulantinji postopalo kazenskim potom. E« ktiieui trainvaj v Gore«. — Sčtfsoma iiwbimo električni trantifaj. Ta dni se ie Že sklenila med mestno npravo in med nekim konzorcijem, katerega č ani so gjriä'd mešiiani, neka pogodba, vv|>d katore je dobil ornenjeni konzoroij knnc'1'*! i za naprayo električnega Irarn- vaja od pj taje južne železnice pa do poslaje b.'huijske železnice in sicer po Fran Josipov«*m tekaliäöa po Verdijevem tfkališču po Šolski ulici, čez Travnik po Gjyponki ui ci, po Kornju in po dotitini dovoziu c-'rtti, katero napravijo na po- stujo bohinjRke železnice. Prodal je najdeno uro tuk. j urarju g. Hicketu 13-letni Wan Štrnkelj iz Sempasa. Prodal jo je za 6 K. Ziradi tega so ga pa v četrtek aretirali. Po kratkfsii zaslišanju so ga za sedaj sicer izpast I1, a poklican bod.; spet na sodnijo, i kj* r inu bjdo povedali, da s) morajo i naideno Htvari vrniti onemu, ki jih je ! izgubii in ako ni tega mogoče storiti, J kjer ni znano, kdo bi bil izKobil najdeno reč, inora He pa ista izročiti policiji ali kjer is e ni, kakor n. pr. v Šempa-m, pa domačcmn županstva, ki potem na pri- meren način javno pov^, da se pri njem nahwja izgubljena reč. Kdor tega ne stori, .•^e po>topa proti njemu prav tako, kakor proti vs'mii drugim, ki si po krivici pri- | la-jte \\iy> lilngo. Tako bodo toraj pove- dali mlademu Štruklju in ga tudi kauno- vaii, kolikoe se sme äe take mlade sante kaziu.vt.ti. Aretirali so v sredo 57-lrt'u-ga posto^aöa I/ana Ok ido iz Jeläan. To dove« je preživel dvo tretjini «voj^ga I življenja v ječah in zaporih. Ziprt je bil I V86gd skupaj 35 IA. C^kada je bil že večicrrtt izgnan iz Gince. Vkad. f»jr. dru^tvu Adrija pri- redi 9. t. in. ob 4 pop. v ldrskem po- IjuJai predavanji : 1 DeJinsico pravo. kapn i pogolb>), po-toiilo >n pjro^tv-i. (P. Medve^ö^K.) 2. G)sp j larski rnzvoj drž.-tv« 8 posebni m oziro:n nn kiuočki sin \ (J Medvei.) Yi Stanje'a n:im ponxiajo: Š) vedno nubonega znamiinja za dež. Hada vročioM, kukorsne nism) im^li v tern öanu I** runogo in nog > let noöe nikakor odjenjati. Pomanjkanjo vodö je od due do dne občatljivejše. Pjsebno slaba se gjdi v tern pogledu Krasevcem, kjer pri- manjkuje v )de liniern in živini. Ni polju je rse sühj in »parjeno. Ziradi tega pa tadi slaba letina. Prim*njkovalo bo ži- veža ljudem in živini. Ris žalo8ten po- gled v bližnjo bodoönost. Dt *e pominj- kaniu vode nekoliko odpomore, jo vozijo s Stanj^lwke železniško postaie p) žo- le^nici do bližnjih postaj. Ž^lezsniška uprava si je namreö priskrbela vodo na Šlanjelski postaji s tern, da se je napra- vil vodovod, po katerom dohajn Toda iz Branico s pomočjo paraih sesalk. Že kake tri tedne z^ip )red >rna «pravijo po omenjenem vo^ovoda vsafci dan d > 2500 | hi vode na Stanjelsko postajo. Vslnd I tpgt pa je v B-anici juko mtlo f'ni^ po tolmunih, kjer napajajo probivalc Do- lenje Beanie? in oni od L^sjakov mvojo 1 i'vino Pa tu li pitna voda v izvirkih, iz katerih jo zajemajo ljuJje za lastn » vpo- rabo je začela že prirnanjkovati. To pa, : skoro gotovo ziradi tega, ker so v*a ; voIh, ki ho nabira v strugi, t*in kjer so ! nahnjati parni sesalki spr-tvlja po vodo- vodu na Štanjelsko postajo. Ztradi tf»gi 80 se pa prebivalci Dolenje Branico in I oni od Le8,akov pritožili zahtgvajoö od železniške upra/e, da jim priskrbi ali pa vsaj da izdatno poiporo, da si napravi velik vodnjak» ki bode držal toliko voie, da jo bodo imeli do/olj zaBe in za ži- vino, ko ria-ituie spet tako velika su$.i kakoräna je letos in boie železnica ra- bila zi se in z\ Kra^evce toliko vode, kakor letos. Zahtova Braničarjev in njih Hosedo/ Lesiačanov ae nam zdi popol- noma opravičena in jo bodo morali na pristojn'im m9stu tadi uyaz'ivali. Sainomor učcnjakn. — V" sredo se jo usrnrtil v De/ina in s C3r v hjtela g. Plesa, vsenöili^iini profe3)r na Di.iaji g. Laiovik B>ltÄinan. „Brnlno drnStvo" v Hv. Jurju ob Š^.avtiici je jurjeväkega rajaka vil. g. F. Hra^jvec, v,) )k. sodnika v Gradcu, pjvjdom njego.re 85-letnice imenovalo Hvojira čistnim članom. Cesar na potu v Dalmacijo. — V poneieljek 10. t. in. ob 7. nri 50 min. zvečer se oipelje cemr z Dunaii. V torek 11. t. m. ob 8. uri 40 tnin. so pripelje C6-«ar v Diveöo, kjer se ustavi 10 minut. V Divjuii g^ pozdraviU trž.i^ki (Dalje na octrtl «trani.) Za novo solsko leto priporoča knjigarna G. WOKIJLAT v Gorici, nove in že rabljenc solske knjige katere ima v svoji zalog'i, kakor tudi vse solske potrobiscine. Blago najboljše upsfe Zfllogfl res uelikansko „KPGjašha zadruga", Gorica, Via Signori 7. Za jesenski - zimski čas so nivnokar došle razne v velikanski izberi in zalogi nad vse krasnenovosti modnega blaga: niodne volne, llaiiolr, forslujne, sukiio za moške in dijjižke obleke, svile za hluzc, salonske preproge, zavesc, odeje, ši vane kuverte (Steppdecken), žimo, volne in perje za postelje ild. za opreme nevesti, kakor ludi za hot(3le in rejslavraciju, za zavode itd. ild. Kuinl)erško, belKijsko in šviesirsko platno, honiha/cvine, chillon, crc- ton, iiiiniixni prti, scrviolte, bri- salke, zcpiii robci po tvorniških ceiiah. Cene sfalne. Postrežba poštena. P. n. Dovoljujem se Vas prositi, da it as o potrebi počastite a Vašim certj. obiskom in si ogledate vse uaše novosti, ali pablagovolite na- roHti vsorce kateregakoli blaga, koje Vam poHjemo radovoljno franko na dom, da se prepričatc o naši saves bogati zalogi in is- beri, ki se lahko tneri z vsako, tudi najmodernej&o te stroke, naj si bo v cenah kakor tudi v isbornosti blaga. Nadejaje se blagohotnega upo- števanja naŠe prošuje, bil/eŠim s spoštovanjem T. Hribar. Konhurenco izhljučena Blago vedno sveže cesarski namestnik princ Hohenlohe in sežanski okrajni glavar Rebek ter bodo cesarjn predstavljeni zastopniki oblasteT iz okolico. Gotovo bodo cesarja pozdrav- Ijale tudi zastave. Merodajne faktorje v okolici sežanski opozarjamo, naj pa- zijo, da se s slovensko zastavo tu ne bo tako ravnalo, kakor se je pri otvoritvi nove železnice. Iz Palja se cesar odpelje v torek ob 3. uri popolndne. V sredo 12. t. m. ob 8. nri zjntraj priplovejo ladje pred Vis, kjer so cesar peä poda n» pokopališče k spomenikn 1. 1806 v pomorski bitki padlih vojakov. Ob 1. uri popolndne se pripelje cesar k otoka Melada, kjer se prično pomorske vaje. Napad na Sokole na Reki. — Z Reke poročajo: V torek je dospelo na Reko, potuje v Dalmacijo in na Crno- goro, okolo 700 Sokolov Čehov in Hr- vatov, da se tukaj vkrcajo. Pred koiodvorom se je zbrala velika množica ljudstva. Dočim so reški Hrvatje pozdra- vili Sokolfi z navdušenjem, so Italijani žvižgali. Ro so prišli Sokoli, grede na parnik, mimo kavarne „Evropa", je za- čelo italijansko občinstvo metati na Sokole kamenje, krožnike in butilke. Padel je iz kavarne tudi en strel. En Sokol je bil tudi ranjen. Tedaj pa so Čehi in Hrvatje pobrali kamenje in razbili šipe kavarne ter pognali Ilalijane v beg. Potem so Sokoli odkorakali na parnik, ki je odplul. Italijanski listi in za njimi tudi nfmški, kateri gre posobno na roko uradni korespondenčni urad, skušajo navaiiti vso krivdo na Sokole. Za to pa polnijo svoja predala z največjimi lažmi, molče pa, o divjem počenjanju italijanske drohali, ki je razsajala po mestu in ob- metavala poslopja, kjer se nahajajo hr- vatska društva. Da ne bi bilo .nastopilo vojagtvo, prišlo bi bilo gotovo do hudega boja med Sokoli in med reškimi italija- naši, katerim slednjim bi Be bila prav huda godila, da niso vojaki branili Hr- vatom bližnjega Šušaka uhod na Reko, ko so hoteli priti Sokolom na pomoč. Število ranjenih je še precejSnje. Neka- teri trde, da je bilo ranjenih nad 50 oseb in nekatere celo prav močno. Zaradi napade na Sokole na Reki vlada v okolici Reke med hrvatskim pre- bivalstvom in posebno pa v Sušaku veliko razburjenje. Istotako vlada tudi po Dalmaciji in posebno v Zadru veliko razbnrjenje. Bati te je povsod novih izgredovin burnih demonstracij. V Zader je prišlo več Hrvatov iz okolice, ki so demonstrativno korakali po meslu. Ro so pa ti odšli iz mesta, so Italijani, ki so te prej poskrili, dobili zopet korajžo ter so s kamenjem napadli Prodanovo hrvatsko tiskarno. Načelnik avstrljskegageneralucga 81 aba v nevarnostl. — Pri velikih vo- jaških vajah v Šleziji, katerih se je ude- ležil tudi naš cesar, se je v pondeljek izpodrsnilo konju, na katerem je jahal načelnik avstrijskega generalnega štaba grcf Beck, ko je hotel prekoračiti neki potok. Ronj je bil nakrat v vodi, seboj pa je potegnil Becka, ki se je do glave potopil v vcdi. Beckovi spremljevalci so hitro posegli vmes, ter se je posrečilo, da je Beck dosegel obrežje kjer je takoj zasedel drngega konja in brez presledka nadaljeval z vodstvom vojaäke vaje. Vojaške vaje v Šlcziji. — Vojaäke vaje v Sleziji, katerih se je udeležil tudi naš cesar so se izvršile vzlic hude vro- čine brez posebnih neprilik. Vaj se je udeležilo 63.500 raož. Obolelo pa jih je med vajami več ali menj le 470, torej le kakih 7 na vsak tisoč. Cesar je izdal dnevno povelje v katerem hvali vojake. Naš cesar je o priliki vojaških vuj t Šleziji daroval mestuTešin in sicerza razne svrhe 20.000 R. V sredo ob 1. uri in toliko minut pop. pa se je cesar ob nav- dušenih ovacijah prebivalstva povrnil na Dunaj. Vihar na Španskein. — V sredo je divjal v okolici Madrida grozen vihar. Več brzojavnih prog je bilo pretrganih. Na več meftih je razdejana tudi želez- nicä. — Poškodovanih je bilo tudi več oseb. Shod štrajkovcev razgnan. — Štrajkojoči delavci premogovnika v Pe- trozseoy-ju na Ogrskern so proti pre- povedi oblastnij imeli shod, in ker se niso odzvali pozivu, da se razidejo, je vojaštvo razgnalo množlco. Pri tern jo bilo ranjenih več oseb, med temi dve 8mrtnonevarno. Red vzdržajejo vojaške patrulje. Vkraden dinamit. — V noči od 23. do 24. minolega meseca so neznani tatovi v zalogi eksplozivnih anovi pri sv. Nedelji blizu Lnbina ukradli 20 kg. di- namita. Poiiarejeni SOkronski bankovci krožijo po Celju. Ponarejeni sicer niso dobro, a vendar tako, da se jih s pra- vimi lahko zamenja, če se dobro ne pazi. Spozna se jih po sledečem : 0-^novna barva je nekoliko temnejäa, kakor pri pravih bankovcih, ženski glavi sta na obeh straneh slabo izdelani in pretemno šrafirani. tako da sta podobni cigankam ali zamorkam; barva jemestolepo rdeče taka kakor žgane opeke. Slabo izdelani so tudi angelji in pa številke serij na ogrski strani. Dražbeni razglas. Občinski lov davčne občine Medana v sodnijskem okraju Kormin odda se dne 11. septembrn 1906. ob 9. uri predpoldneni v prostorih c. kr. okr. glavarstva v Gnidiačii na javni ustmeni dražbi v zakupza dobo 8 let in sicer do 30. aprila 1914. Vzklicna cena je določena na 100 kron. UcenCa za trgovino sprejme takoj ]. Zornih — Borica. Anton Kustnn. trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča častiti duhovščini in siav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor raznc vrste. Mokošt. 0, 1, 2, 3, A, 5. Voč vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrsteM namreč ob Va kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. ohist- va, vinskih poHOtl, HtiKkalnic itd. I V dekliškem domu se učenke sprejmejo na. stanovanje, katere razne goriške šole obiskujejo. ] Prilika za učenje raznih lnjih jezi- kov, godbe in ročnega dela. Dobro nadzorstvo. Pri nizki ceni dobra hrana, lepo in prostorno stanovanje. Natančneje se izve pri gospej Maplji DrašlBP Via Trigemina štev. 12. i flnton Ivonov Pečenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzeiyskega piva >prazdroj« \i sloveče čoško >Moščanske pi- vovarne*, in domačega žganja I. vrstu v steklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na dobolo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso krajo avstrijsko-ograke državc v sodih od 56 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš tena in točna. fA tA m *a *a *a Z mfllim hflpitfllom y„^ zaslužek z razpečavanjem žganja v manjši meri oziroma z ustanovitvijo male žgane- kuhe v svrho destilacije žganje in likerjev. Navodila in potrebna pojasniia so brez- plačno. — Dopise na ,.Lukrativ" št. 127 anončna ekspedicija Edvard Brann. Dunaj I. Rotenturnstr. 9. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikol rem. žcpna urazznamko System-Roskoif P.t, ki tec-e 36 ur, z niiimtnim kazalom, bliščeča, lepain natančno idoč;t s3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ur;i m- ngaja, so donar vnio in je vsak rizik izključen. Pušilja .«o lo proti povzetju, ali naproj poslancmu donarju: M. J. Holzer l'liri-n und rp en gross, Kriikiiii Ocsl. IHdlclKir. 7."!, St. St'litMliiingiissc -l>. Zalatratolj c. kr. državnili unulnikov. Uustrovuiil <-pnlk ur in zliitniuc gratis. Zaslopniki se iščejo. Sličnc anoccne so ponarejene. WajnovEjsa iznajflba noTen sloletja. Pri naročitvi 10 žepnih ur se poslje 1 gratis. ,CetttraItta posojiluiea, registrovana ^adruga v (Joriei, uliea Yetturini št. 9.' Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesBcno odplačila v petiii letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obreslmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menicB po S1^!. na vhnjižbo po S°|o z 1|8°!o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je ne^premenjena. Franc Podberšic avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška cesta štev. 17. priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih, ali finihlz kraš^ega kamna najboljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima razne kamenite plošče, žlebe, umivalnike za kuhinje, itd. itd. Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. Jako izdatno sredstvo proti aattyh c\ - "i nTun in -"Y}Hmnin y\c\ n/^i i /yiivi ti\ . u V lllcl ulZIil U HI iHdllil Ju U.U.111 \ JU.L11a.1J ö l M / je liker^GODINA, katerega napravljala v Trsto lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alia Madona della Snlutte" pri Sv. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AU' Igea* ? nlici^[Fornelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Potom pošte se ne F0ŠilJa manJ kakor 4 stekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako^se 2 dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopošljejo fianko in so v tem zne3ku 2apopadeni vsi pošiljatveni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.