mamtom/m:
tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 5.MAJ 2011 / ŠTEVILKA 908, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
908
H'? 8 96 1 2 "44 06 7 111
Frizerski salon
CREAtiff
Prešernova 51 059 217 017
Cvetličarna MIMI
Drevored l.maja 4 05/ 64133 34
(3 ssmobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
po domače
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
K0SIL0-7€ 030 239 790
Komu naj človek sploh še verjame
Glede na to, da sem podpisani “zakuhal” nedeljske nadomestne volitve verjetno nisem tisti, ki bi ta trenutek lahko prav na široko modroval. Zato sem skušal najti koga bolj verodostojnega, korektnega, poštenega, skratka takšnega, ki bi mu lahko verjeli. Še vedno razmišljam.
Vsak dan ob istem času z novo poezijo se pri Suzy bo oglasu, z vozičkom literarnim ali brez pa še eno ilustracijo vmes.
Izbiraverze in spreminja, ija se ga spominja.
nton ali Cah, mest vsak.
ču čaka,
'a objavi, Tijeme pa le rnest Cah je pravi.
Willy
(Mef) Gotovo je vsak od nas prepričan, da ima, vsaj glede večine stvari, prav, da je pošten, da dela v skladu z zakoni, da ni egoist, da ima dovolj znanja in da je vreden zaupanja drugih. Takšno razmišljanje je človeško, tako kot je človeško razmišljati o tem, kako težko, če ne nemogoče, je verjeti drugim.
Začel sem pri vrhu. Predsednik mi sicer ni naredil nič hudega ampak, včasih se mi zdi, da je preveč željan pozornosti medijev, po drugi strani pa se mi zdi, da nas, izza tistega svojega nasmeha, niti opazi ne.
Pa sem šel naprej do predsednika vlade in sem se ujel, kako me ne prepričajo njegove navidezno direktne besede, ki v resnici nič ne povedo.
Tudi pogled k prvemu človeku opozicije me ni potolažil. Ne verjamem mu še od takrat, ko me je s komisarsko strogostjo postrojil, ko sem kot novinar prišel na delovno akciojo v Brkine, kjer je vzgajal brigadirje v borce revoilucije.
Da bi verjel poslancem mi na pamet ne pade. Ko sem jih poslušal kako so slepomišili in se pretvarjali ob odločanju o ustanovitvi občine Ankaran, sem jih zbrisal z liste možnih kredibilnežev.
Ob Ustavnem sodišču sem se zamislil, potem pa sem se spomnil dveh povsem različnih odločb o povsem enakem sporu, ki jih je podpisal isti ustavni sodnik in sem odpisal tudi njih.
komunala
izda-isola
Da bi verjel sodnikom mi na pamet ne pade, saj imam poln predal sodb med katerimi je tudi tista, ki pravi, da izvenzakonske skupnosti brez ljubezni ne more biti.
Tako sem prišel do lokalne skupnosti in že ob misli, da bi verjel temu ali prejšnjemu županu ali županji, me je minilo. Da bi verjel župniku Janezu tudi ne gre, ker sem pač drugače vzgojen.
Na koncu sem pomislil na domače.
Pravimo, da si v družini verjamemo, a kako naj verjamejo nekomu, ki je zgolj zato, ker ne verjame, nagnal celo občino na volišče. Potem sem se spomnil Franca Štoke, tega tihega moža, ki ni nič kriv, da je postal ribič. OK. Njemu verjamem.
PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 19.00 V DELOVNEM ČASU - TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL/ 041/ 650 882
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
(24 ur) tel: 041/ 650 375
Druga
Po poteh pedonisi vodnih virov
Vabljeni na pohod: Po poteh vodnih virov izolskega podeželja v soboto, 21. maja 2011
Program pohoda je naslednji:
9.30: zbiranje pred zadružnim domom, kjer bo ponujeno brezplačno merjenje krvnega sladkorja ter krvnega pritiska z nasveti za ustrezno prehrano,
10.00: odhod v smeri proti Medo-šem - fontani Frata, kjer bomo slišali kratko predstavitev o uporabi vodnega vira v preteklosti, 11.15: ogled vodnega vira na Go-canu,
12.00: ob vodnem viru Parila v Cetorah prikaz pranja perila na fontani nekoč,
13.30: kosilo na Turistični kmetiji Medljan,
15.30: ob zadnjem vodnem viru Fontana v Kortah nas bo pričakal pevski zbor Korte z ljudskimi pesmimi,
16.00: zaključek v zadružnem domu v Kortah z vajami za sproščanje, stojnica z zelišči in začimbami.
Ne pozabite na pijačo, zaščito pred soncem in klopi. V primeru dežja pohod odpade. Za kosilo je potrebna predhodna prijava na tel. št.: 031 607 845 (Alenka)
ri ;1
'MOŠKON'
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

n
Sečovlje} Parecag
Spoštovane obiskovalke-ci
Z dne 16.05.2011 bomo začeli z odklepanjem in zaklepanjem vseh vhodnih vrat pokopališča.
Pokopališče bo odprto vsak dan od 6.00-20.00 ure (poletni urnik)
od 7.00 -19.00 ure (zimski urnik).
Spettabili visitatrici / visitatori,
Vi informiamo che dal 16.05.2011 tutti i cancelli d’ingresso al cimitero rimarranno chiusi durante la notte.
Durante il giorno, il cimitero rimarrà aperto dalle 6.00 alle 20.00 ore (orario estivo) ovvero dalle 7.00 alle 19.00 ore (orario invernale).
komunala
izda - isola
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
V ČAKANJU ZGODOVINE
Spet nas tepejo z zgodovino. Kakšni nevedneži smo, šele zdaj vidimo, ko nam je oči odprl gospod Peter Pavle Klasinc, zgodovinar in član strokovnega sveta Zavoda 25. junij.
To je tisti zavod, ki mu direktoruje Marjan Podobnik, ki skrbi za slovenske kure v Srbiji, bolj točno za srbske kokoši v slovenski kurji farmi v Srbiji, za Slovensko vas v Srbiji. Pardon, skrbel je, pa je vse propadlo. Zdaj pa skrbi za slovensko - hrvaško mejo. Da je ta meja med državama nepravična, na račun Slovenije, to je jasno. O tem kokodakajo že kure na propadli Marjanovi farmi v Srbiji, le da so ostale brez glasu iz čisto bioloških razlogov, pa ne kokodakajo več. Odkokodakale so svoje. Zato se je oglasil gospod zgodovinar Peter Pavle Klasinc, član strokovnega sveta Zavoda 25. junij, ki nam razkriva tajne arhivske dokumente o tem, kako je Hrvaška okupirala slovenske vasi in še kaj, na Dolenjskem.
Gre za vasi Čedem, Rajec, Obrežje, Novo vas, Slovensko vas in Jesenice. Ne gre za današnjo Hrvaško, to je naredila tista Paveličeva NDH, s pomočjo Musolinijevih Italijanov, Hitlerjevih Nemcev in njim podobnim. O tem je gospod zgodovinar Peter Pavle Klasinc, ki je pripravil tudi celo knjigo (ki je še ni), povedal za Delo: »Ko razmišljam o naslovu, se nagibam k uporabi besede okupacija,« izjavlja zgodovinar Peter Pavle Klasinc, ki je proučil 400 dokumentov iz tega obdobja in odkril, da so omenjene vasi, tako kot cela Slovenija in Jugoslavija zraven, bile pod nemško okupacijo, z razmejitvijo bratskih držav tretjega velikega nemškega reicha in tisočletne Paveličeve NDH (Nezavisne države Hrvatske) 13. maja 1941, pa pripadle ustaški državi. Prej so bile pod nemško okupacijo, po kapitulaciji Kraljevine Jugoslavije aprila 1941, potem pa pod hrvaško, nagibam se k uprabi besede okupacija, po Peteru Pavlu Klasincu, ki nadaljuje v pogovoru v Delu: »O tem se v času Jugoslavije ni govorilo, prav tako se o tem ne govori danes, v Sloveniji. Objavljeni dokumenti bodo podlaga za zgodovinarje pri pisanju zgodovine, medtem pa bi morala Slovenija razmisliti o zahtevku Hrvaški za povračilo vojne škode.«
Ne poznam, to je očitno, zgodovine tako dobro kot gospod Peter Pavle Klasinc, ki je zgodovinar, a objavlja dokumente, ki bodo podlaga zgodovinarjem za pisanje zgodovine, čeprav bi on kot zgodovinar lahko pisal zgodovino in ne le podlago zgodovinarjem za pisanje zgodovine.
Ne razumem zakaj Slovenija lahko samo od Hrvaške zahteva povračilo škode za, nagibam se uporabi besede okupacija, ne pa tudi od Nemčije, ki je več kot mesec dni okupirala teh šest doljenjskih vasi? Lahko samo mislimo, koliko je to denarja - takšna dolga okupacija šestih dolenjskih vasi od italijanskih fašistov, nemških nacistov in hrvaških ustašev. Pa, ko bi se zgodovinar Pater Pavle Klasinc še spomnil, kaj se je dogajalo in kdo je vse, nagibam se k uporabi besede okupacija, v tem času bil v Ljubljanski pokrajini, na Primorskem Štajerskem in tam okoli, pa zgodovinski razsvetlil nas neumneže, kdo nas je vse, nagibam se besedi okupiral, pa zakaj tudi danes nismo okupirani, pa tudi o tem objavil dokumente, ki bodo podlaga zgodovinarjem pri pisanju zgodovine, to bi bila nova zgodovina, zaradi katere bi Zavod 25. junij nadomestil cel SAZU, namesto, da se ukvarja z kokošorejo v Slovenski vasi v Srbiji.
Upam, da bo knjiga zgodovinarja in člana strokovnega sveta Zavoda 25.maj, Petra Pavla Klasinca kmalu objavljena. Če se bo avtor domislil, kakšen naslov bi ji dal.
3 DNEVI PRAZNIKOV IN 10 DNI FRAJ
Od velike noči do praznika dela
Glede na to, da so velikonočni prazniki eden boljših napovednikov prihajajoče turistične sezone lahko ugotovimo, da bo sezona na ravni lanske, le da bo verjetno tujih gostov iz soseščine še malo manj in bo še malo več gostov iz nekdanjega socialističnega prostora in iz daljnega vzhoda.
Povedati je treba, da je bilo v Izoli v času velikonočnih in prvomajskih praznikov zelo pestro. Poleg občinske proslave ob dnevu upora proti okupatorju, na kateri je v odsotnosti župana, ki je na dopustu in se bo vrnil v ponedeljek, je govoril podžupan Branko Simonovič. Potem pa so nastopili zabavljači Rock Partyzani, ki so s svojimi verzijami revolucionarnih pesmi zabavali zbrane v parku. Praznične dni so nato popestrili še drugi dogodki, med katerimi velja izpostaviti tradicionalni velikonočni sejem Usake ščiat, ki je bila dokaj dobro obiskana, tako s strani prodajalcev kot s strani firbcev in kupcev, na roko pa je organizatorjem šlo tudi sobotno lepo vreme pred nedeljskim rosenjem. Podobno srečo z vremenom so imeli tudi organizatorji Duatlona in teka Šared 2011.
Seveda je tudi tokrat največ tujih gostov pripeljala v Izolo regata Spring Cup, ki pa ni imela sreče z vremenom, saj so v bonaci, v treh dneh, uspeli izpeljati zelo malo regularnih plovov. Tako so bili tudi športniki v glavnem na kopnem in so si lahko privoščili posebno ponudbo pedočev, ki so jih gostinci pripravljali ob Dnevih pedočev. Dnevi domačih pedočev, ki so trajali do 30. aprila, s sloganom »Zjutraj v morju, opoldne na krožniku«, so privabili domačine in turiste v 17 izolskih gostiln in restavracij, kjer so lahko degustirali dobrote pripravljene z dnevno svežimi pedoči iz slovenskega morja.
Med dogodki velja omeniti še tradicionalno vaško prireditev Otava na Maliji pred prostori stare vaške šole. Tam so pripravili tudi blagoslov novih prostorov Kulturnega društva Malija in kulturni program.
1. maj se je, tako kot nekoč, pričel s prvomajsko budnico. Pihalni orkester Izola je z »bujenjem občanov« pričel že ob 6. uri na Trgu padlih za svobodo, zaključil pa ob 10. uri v Kortah pri spomeniku. Na igrišču v Kortah so pripravili tudi tradicionalno balinarsko srečanje, v katerem se bodo pomerili balinarji različnih zaselkov »po starem« brez pravil.
V času velikonočnih in prvomajskih praznikov je bil možen tudi ogled arheološkega najdišča rimske obmorske vile v Simonovem zalivu. Park je bil odprt od 25. aprila do 2. maja vsak dan med 17. in 19. uro.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Izlet za Člane Društva invalidov Izola
vabimo na:
19.5.2011	- CELODNEVNI
IZLET NA KOROŠKO - splavarjenje na Dravi
Ogledali si bomo:
dolino reke Bistrice
ogled Galerije koroškin naivcev
ogled Rotunde
splavarjenje po reki Dravi
Odhod avtobusa ob 7.00 uri na
običajnih postajah.
Prijave zbiramo na sedežu društva ob sredah med 15. in 17. uro.
Društvo invalidov Izola Franc Poropat, predsednik
16. Teden vseživljenjskega učenja 2011
Ljudska univerza Koper, kije nosilka projekta »Center vseživljenjskega učenja v Obalno-kraški regiji«, letos vnovič sodeluje kot koordinator v projektu »16. Teden vseživljenjskega učenja 2011« (TVU 2011). Gre za vseslovensko prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij. Letos pri tej prireditvi na Obali in Krasu sodeluje več kot 40 organizacij, ki so skupno pripravile nad 200 izobraževalnih dogodkov. TVU 2011 prireja skupno s področnimi koordinatorji Andragoški center Slovenije. Projekt bo v obliki delavnic in prireditev potekal v glavnem terminu od 16. do 22. maja 2011, v razširjenem pa že traja od 1. maja do 30. junija 2011 na različnih lokacijah po vsej Sloveniji.
Na Obali in Krasu se bo tako do konca junija zvrstilo več kot 200 izobraževalnih, promocijskih, informativno-svetovalnih, družabnih in kulturnih dogodkov, namenjenih pridobivanju znanja, pridobivanju in posodabljanju spretnosti in veščin ter osebnostni rasti posameznika.Prireditve TVU 2011 v Izoli bomo predstavili tudi na straneh Mandrača.
Predlog županu
Odločno smo proti izvajanjem sprememb prometnega režima v Izoli čez noč. Sprememba prometnega režima na Sončnem nabrežju in na Velikem trgu je bila slabo skomunicirana z vsemi zainteresiranimi in posledično je delu zainteresirane javnosti povzročilo veliko nezadovoljstva. Po našem mnenju je odločitev o zapori oziroma omejitvi prometa preozko obdelana. Tudi, če gre za kratkotrajen preizkus vpliva zaprtja ceste na življenje v mestne jedru je pred tako radikalnim posegom potrebno bolj premišljeno delovanje. Z ukrepom je problematika parkiranja na Velikem trgu le delno in predvsem kratkoročno rešena.
Z vidika malega Izolskega podjetnika, obrtnika ali gostinca, predvsem skozi prizmo vsesplošne krize, je zapora Sončnega nabrežja samo še dodaten udarec k že tako klavrnim poslovnim rezultatom. Restavracije, gostilne, bari, trgovine, delavnice in druge lokale, po besedah lastnikov oziroma najemnikov obiskuje tudi do 50% manj strank kot pred zaporo. Finančno plat takšnega osipa si lahko vsak sam predstavlja. Nekateri so že najavili zaprtje lokalov, ker jim vsak dan obratovanja ustvarja samo stroške in minimalne ali celo nikakršnih prihodkov. Ne razumemo ali se po novem temu reče izvajanje pozitivnih premikov v Izolski občini, ali pa je to inovativen način za izvajanje spodbud za vnovičen zagon dejavnosti in posledično odprtje novih delovnih mest?
Po preverljivih podatkih je parkirišče na Velikem trgu v lanskem letu v proračun prineslo cca. 27.000,00 EUR sredstev. Zanima nas kako bo nadomeščen ta izpad prihodka?
Spoštovani župan zato predlagamo, da skupaj z vsemi zainteresiranimi poiščete večini ustrezno rešitev. V Izoli je nujna ureditev mirujočega prometa skladno s časom v katerem živimo. Stanovalcem in vsem, ki v starem mestu opravljajo svojo dejavnost občina mora ponuditi alternativo v nasprotnem primeru bodo izolski lokali še bolj samevali kot do sedaj in stanovalci se bodo upravičeno spraševali ali so drugo razredni občani, brez ustreznih parkirnih mest. Po našem prepričanju je potrebno rešitve iskati na način, da v iskanju ustrezne rešitve sodelujejo vsi zainteresirani, le tako bomo staremu mestu dali »dušo« in življenje ter obiskovalcem ponudili več kot jim ponuja Izola danes.
OO LDS Izola
Volitve
Izolani spet in ponovno na volišča
V demokraciji so volitve nekaj povsem normalnega, in če stopnjo demokracije ocenjujemo po količini volitev, potem lahko sklepamo, da smo Izolani izredno demokratična družba. Sosedi v Kopru še niti niso imeli županskih volitev, ko smo mi imeli prvi krog, drugi krog, v nedeljo pa še nadomestne. Ob tem pa naj bi prišlo še do nekaterih napovedanih rošad.
V nedeljo bomo lahko Izolani ponovno dokazali, da smo vzorna demokratična družba in se bomo v velikem številu odpravili na volišča. Ali pa v vsaj spodobnem številu. Čas je prišel, da izvolimo še triindvajsetega člana občinskega sveta.
Občinski svet s samo dvaindvajsetimi člani pač ne more delovati, in prav je, da določimo še triindvajsetega, ki pa, roko na srce, ne bo hudo vplival na razmerje moči v tem, za zadnja leta utopično skladnem Občinskem svetu. In če bi že hoteli biti posebej natančni, bi morali omeniti, daje doslej Občinski svet deloval z enaindvajsetimi člani, saj je svetnik Izola je naša Tomislav Klokočovnik le enkrat preizkusil svoj svetniški stol. Mira Vaniča, kandidata strank, ki so se združile ob kandidatu stranke Izola je naša, smo že predstavili v prejšnji številki Man-drača, kot tudi kandidata S D Val-dija Morata, ki je medtem dobil še podporo državne poslanke in ravno tako članice SD-ja Brede Pečan. Ta zanj pravi, da je bil “eden najboljših, če ne kar najboljši občinski svetnik, ki mu je pri sprejemanju odločitev vedno največ pomenil interes Izole kot celote, podeželja in mesta, starih in mladih, skratka - vseh nas.” Predstavili smo tudi že kandidata DeSUS-a Ljuba Klanjščka in kandidatinjo Zares-a, Vando Zajc, v tem tednu pa sta se predstavila še dva in sicer, kandidat LDS, Boris Mori in kandidatinja Oljke, Iris Prašelj.
Boris Mori
Zase Boris Mori pravi, da je konstruktivni kritik z alternativnimi rešitvami, sicer pa specialist me-nagementa.
Mori v ospredje postavlja potrebe ljudi, kandidira pa, ker mu ni všeč, da velika večina politikov pozablja, da so jih izvolili ljudje.
Svoja interesna področja je Mori razdelil na pet vsebinskih sklopov in sicer okolje, infrastruktura, gospodarstvo, mladi in občanke in občani.
Po Morijevem prepričanju je zdaj čas za smele načrte in projekte. “Delimo lahko šele po tem, ko smo ustvarili, zato moramo ustvariti pogoje, da v Izolo pripeljemo dobro plačana delovna mesta, ki bodo izobražen kader zadržala v Izoli in na Obali. Tildi zato sem odločno proti spremembi statuta OLK, ki pomeni ukinjanje takih delovnih mest. Podpreti moramo dejavnosti, ki ne obremenjujejo okolja, saj je čisto okolje nekaj kar so nam naši potomci zaupali v čuvanje in ga nismo dobili v dar. Preden se lotimo zidanja novih hotelskih zmogljivosti premislimo ali ni možno že dosedanje bolje izkoristiti in obstoječe hotele dvigniti na višji nivo," je med drugim na novinarski konferenci poudaril kandidat LDS za občinskega svetnika.
Iris Prašelj
Iris Prašelj je kandidatka Oljke. O njej je občinski svetnik Vojko Ludvik na tiskovni konferenci povedal, da je “tipična Izolanka, poleg tega pa je tudi nezaposlena, kar je res tipična karakteristika našega časa in specifika Izole. Je tudi predstavnica žensk, kar se mi zdi posebej pomembno. ”
Iris Prašelj pa pravi, da je kandidirala prav zaradi občutka nemoči v Izoli. “Osem let sem bila v Ljubljani, kjer sem imela ogromno možnosti za zaposlitev, ki pa jih nisem izkoristila ravno zato, ker sem se hotela vrniti v Izolo.” Hitro je začela iskati službo, a v petih letih je v Izoli ni dobila. Problem pa predstavlja tudi že samo iskanje primernega stanovanja, kot tudi socialno življenje.
“Enega večjih problemov pa vidim tudi v javnem prevozu, v kateremu mislim, da je prihodnost. Izolska občina je edina, ki javnega prevoza ne subvencionira, pa še ta je slabo organiziran. Redno ga uporabljam in zavedam se, kako je pomemben. ”
Prašljeva je tudi omenila, da kot predstavnica ženskega spola toliko bolj razume težave z iskanjem vrtcev in bi lahko pomagala tudi v tej smeri.
V nedeljo ponovno kliče državljanska dolžnost
Sicer pa so se volitve že začele s predčasnimi volitvami, “za prav” pa nas čakajo v nedeljo, ko bodo odprta tudi vsa klasična izolska volišča.
Zanimivo bo videti, koliko volivcev bo tokrat uveljavilo volilno pravico, saj ob vseh referendumih, ki polnijo poročila v zadnjem času, je skoraj verjetno, da marsikdo niti ne ve, za za kaj sploh tokrat volimo.
Občinski svet še naprej mutira
Ob tem pa naj omenimo, da bo po vsej verjetnosti prišlo še do nekaterih sprememb v občinskem svetu. Dolgo je že jasno, da Tomislava Klokočovnika mesto svetnika ne zanima, in bo zato, po preteklih šestih mesecih, njegov svetniški stolček prevzel Tomislav Vitezica. Govori pa se tudi, da bo s svetniškega položaja zaradi osebnih razlogov odstopila tudi druga predstavnica stranke Izola je naša Rozana Prešern, njeno mesto pa bi moral prevzeti Mario Gergeta.
Ob takšnem ritmu je zelo mogoče, da se bo do konca mandata zamenjalo še veliko število svetnikov, kar bi Izolo ponovno spremenilo v vzoren, skorajda šolski primer starogrške demokracije.
AM
Prijazno vas vabim, da se mi v petek, 6. maja 2011, ob 18. uri pridružite v Kulturnem domu v Izoli, kjer bomo poklepetali ob kavi.
Venerdì 6 maggio 2011 alle ore 18 vi invito alla Casa di Cultura, dove faremo quattro chiacchiere e prenderemo un buon caffè.
vaša / vostra
Vanda Zajc
Četrtek, 5. maj 2011, št. 908
--------------------------------------------------- Humanitarnost brez denarja
Praznovanje Rdečega križa s praznimi žepi
Potem ko so predstavniki občinskega odbora Rdečega križa s strani izolske občine dobili namig, da ne bo nič od pričakovanega dodatnega denarja za njihovo delo, so se po pomoč obrnili na oba izolska poslanca državnega zbora.
Kot smo že poročali vprejšnjem Man-draču, se izolska enota Rdečega križa nahaja v veliki finančni stiski, saj od Občine ne dobiva sredstev, ki so bila sicer predvidena v proračunu.
Zato so člani Območnega odbora Rdečega križa, s podpisom predsednika Vlada Ostrouške, poslali dopis županu Igorju Kolencu, v kateremu ugotavljajo, da “sedanja višina financiranja v znesku 1.932 eur mesečno ne zagotavlja tekoče poslovanje OZRK. Predlagamo in zahtevamo da se znesek dvigne za 700 eur mesečno kar pomeni 2.632 eur.
Denar, ki je v letošnjem proračunu namenjen dejavnosti v višini 65.000 eur, prerazporedite iz programov na lokalni ravni.
V kolikor boste vztrajali v dosedanjem financiranju bomo zagotovo poslovali z večjimi odhodki od prihodkov v znesku cca 8500 eur.
Da bi se izognili neprijetnostim - za delo OZRK Izola je zadolžen predsednik - je po našem prepri-
čanju nujno, da izpolnite zahtevo naj višjega organa OZRK Izola - Območnega odbora RK Izola. ”
Ker pa so, po besedah Ostrouške, iz županovega kabineta (župan je trenutno na dvotedenskem dopustu) že dobili namig, da ne bo prišlo do nobenih sprememb, so isti dopis poslali tudi obema izolskima poslancema, Bredi Pečan in Francu Juriju v upanju, da bi vendarle pomagali zagotoviti prepotrebna sredstva
za delovanje humanitarne organizacije. In to v času, ko je to še kako potrebno.
Ob tem pa obstaja realna bojazen, da se zgodba z Rdečim križem ne bi ponovila tudi pri ostalih društvih.
Denarja ni, to je jasno. A tako drastičen rez, kot se je zgodil Rdečemu križu, ki bi lahko ogrozil delovanje tudi ostalih društev, pa morda ni najbolj racionalna rešitev. In ravno v času racionalizacije.	AM

Program ob tednu rdečega križa 2011
Ponedeljek, 09.05.2011
-	od 7.30.00 do 12.00 ure Krvodajalska akcija - sgtš-transfu-zija izola
Torek, 10.05.2011
-	od 10.00 do 12.00 ure
Obisk varovancev vdc izola - sedež RK
-	od 13.00-14.00 ure Uporaba spomina-predavanje Sreda, 11.05.2011
-	od 8.00 do 11.00 ure
Merjenje krvnega pritiska-sedež RK Četrtek, 12. 05. 2011
-	od 8.00 do 11.00 ure
Merjenje krvnega sladkorja-sedež RK
-	od 16.00-18.00 ure Skupina za samopomoč Petek, 13.05.2011
od 7.30 do 12.00 ure Krvodajalska akcija za vse izolane-transfuzija izola Vljudno vabljeni!
Rdeči križ izola
Drage someščanke in someščani,
možnost, da stopim na pot do sedeža občinskega sveta, je zame neobičajna. A kot sveža upokojena fizioterapevtka in do nedavnega predsednica strokovnega združenja fizioterapevtov Slovenije, jo jemljem kot uresničljivo željo, da zdaj nekaj storim še za svoje mesto.
Imam čas, dovolj energije in dobre delovne navade, poleg izkušenj, ki sem jih nabirala dolga leta v poklicu, ki sem mu bila predana z vsem srcem, in v drugih javnih dejavnostih.
Kljub vsesplošni krizi, ki se žal kaže tudi v krizi vrednot, še zmeraj verjamem v skupnost, ki ji pripadam. Predvsem verjamem v nujo, da življenje oblikujemo ljudje in da smo poklicani, da ob skrbi zase z najboljšimi nameni poskrbimo tudi za druge in smo pri tem skrajno pošteni in odgovorni.
Oboje nadvse cenim, ženska pragmatičnost pa mi pravi, da je v volji tudi moč, da nekaj zares naredimo brez odvečnih besed in leporečenja, ki mi je tudi sicer tuje, tako kot sklepanje zavezništev iz trenutnih ali posamičnih interesov, ki jih imamo v naši deželi že preveč.
Zato vstopam v igro kot neodvisna kandidatka in ponujam samo svoje izkušnje, ki so najbogatejše na področju zdravstva in sociale. Si česa lahko želimo bolj kot zdravja, zdravega in prijaznega okolja za vse generacije? Tudi kultura v najširšem pomenu besede mi ni tuja, posebej kulturni in medkulturni dialog. Oba sta tako potrebna v današnjem času, kakor tudi odprt pogled na svet, v katerem vidim nešteto možnosti dobrega skupnega življenja, sobivanja in izmenjave. Najboljša politika temelji na posluhu in razumevanju ter sklepanju dobrih kompromisov, mar ne? To pa je potrebno dokazovati z dejanji in ne besedami.
Za vse to si bom prizadevala, če boste želeli, da sem vaš glas. In včasih šteje tudi en sam glas.
Če menite, da imam prav, me podprite in na nedeljskih volitvah obkrožite številko 1.
Vaša
Vanda Zajc
S podporo stranke Con il sostegno
naročnik: ZARES Izola

Izkopavanja
Bomo gradili cesto na Kozini?
Dela na predoru Markovec so v polnem teku, Izola pa, če ne upoštevamo predora samega, od tega zaenkrat nima nič. Niti dovolilnic za prevoze izkopanega materiala, kot tudi samega materiala, ki pa je menda potreben za gradnjo ceste na Šared. Tega trenutno vozijo na Kozino, kjer pa, spet menda, ne gradimo nobene ceste.
Ko je januarja Dars prekinil pogodbo za gradnjo predora Markovec z gradbenim podjetjem CPM in pozval njihovega partnerja Alpine Bau, da dokonča dela, se je gradnja predora ustavila. Avstrijsko podjetje najprej ni hotelo nadaljevati z že začetimi izkopavanji, a marca so se dela vendarle ponovno začela.
Vse bi potekalo po ustaljenih tirih, če ne bi vmes župan Igor Kolenc od Avstrijcev zahteval sklenitev pogodbe z občine za čezmerno uporabo občinskih cest, s čimer pa se Avstrijci niso strinjali. Začasno so problem rešili tako, da so zgradili izvoz z gradbišča neposredno na izolsko obvoznico, po kateri je vsak dan opaziti veliko število tovornjakov, kar pa je menda še dodatno upočasnilo dela.
Na Darsu so nam povedali, da „na
koprski strani predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola, kjer so dela s strani CPM d.d., prejšnjega vodilnega partnerja po obstoječi pogodbi o graditvi omenjenega dvocevnega dvopasovnega predora, v celoti zastala konec novembra 2010 (enako tudi na izolski strani), se trenutno dovažajo kontejnerji in stroji za novo ureditev gradbišča
Alpine Ban GmbH, poleg tega se odvaža beton z gradbiščne betonarne na izolsko stran.
Dokončnega načrta nadaljevanja izkopnih del na koprski strani izvajalec del sicer do tega trenutka še ni predložil, ga pa pričakujemo predvidoma v kratkem. Predložen bo po uskladitvi in odločitvi o najustreznejši tehnologiji graditve pod naseljenim območjem; preizkusi in dodatne preiskave so v zaključni fazi. Dela na izolski strani pa izvajalec nadaljuje z izkopom že od 16. marca 2011, tako kot prej, z miniranjem.
Do danes je izkopanih skupno 2.200 metrov kalote (zgornje polovice predorske cevi), kar je polovi-
ca celotne dolžine (dolžina desne cevi predora /smer Koper - Izola/ je 2.144 m, dolžina leve cevi /ista smer/ pa 2.174 m). Izvajalec del trenutno napreduje z izolske strani z dnevnim izkopom kalote po pet metrov tako v levi kakor v desni cevi. “
Zanimalo nas je tudi, če je dogovor za prevoz izkopanega materiala med izvajalcem in izolsko Občino vendarle še vedno možen, ter tudi kam trenutno izvajalec odvaža ma-
terial, saj vemo le, da Šared že nekaj časa ni videl teh tovornjakov.
Na Darsu so nam pojasnili, da
»izvajalec del odvaža material na deponijo Železni most v Kozino. Na začasno deponijo, za potrebe solin Sečovlje, bo material vozil, ko bo tamkajšnje podjetje za pridelavo soli pridobilo potrebno soglasje od piranske občine.
V zvezi s prevozi viškov izkopnega materiala v deponijo Šared znova pojasnjujemo, da gre za neposredni dogovor med izvajalcem del in občino. Ker je skladno s pogodbo o graditvi predora Markovec obveza izvajalca del, Alpine Bau GmbH, da uredi problematiko uporabe lokalnih cest z izolsko občino, DARS d. d. kot naročnik del pričakuje, da bosta partnerja v doglednem obdobju dosegla razumno rešitev zapleta. “
Ostaja neznanka kaj se bo zgodilo, če se Občina ne bo dogovorila s podjetjem Alpine Bau. Kako se bo nadaljevala gradnja slemenske ceste Jagodje-Šared brez izkopanega materiala iz predora? In kaj bo z obnovo nekaterih lokalnih cest, ki bi bila sicer v domeni avstrijskega podjetja, a ker jih ta ne sme uporabljati, ni niti za pričakovati, da jih bodo popravljali. Kot bi rekel veliki Dario Argento, vse to za pest dolarjev. Ali pa evrov.
DEMOKRATIČNA STRANKA
UPOKOJENCEV SLOVENIJE
DeSUS
OBČINSKA ORGANIZACIJA IZOLA
Predsednik DeSUS-a,
Karl Erjavec v petek v Izoli
Vljudno vabimo vse člane in simpatizerje stranke DeSUS ter predstavnike medijev, da se udeležijo obiska predsednika DeSUS-a, Karla Eijavca. Predsednik ene najbolj priljubljenih strank v državi nas bo obiskal
v petek, 6.maja ob 17. uri v prostorih naše volilne pisarne na naslovu Gorkijeva 8
(vhod iz strani parka Pietro Coppo).
Karl Etjavec bo spregovoril nekaj besed o stanju v državi in se seveda dotaknil pokojninske reforme ter drugih aktualnih problematik. Prisoten bo tudi podžupan Občine Izola, Branko Simonovič in kandidat DeSUS za nadomestne volitve, Ljubo Klanjšček.
Vljudno vabljena tudi druga zainteresirana javnost!
00 DeSUS Izola
Psom življenje prepovedano!
V sredo, na dan državnega praznika, smo se kot večina družin odpravili na sprehod po naši prelepi Izoli. Ustavili smo se na Svetilniku, kjer smo si na travniku pod drevesi razgrnili pogrinjalo in uživali v lepem dnevu. Z nami je bil tudi naš štirinožni družinski član, ki je na povodcu mirno sedel poleg nas. Nakar je prišel k nam mestni redar in nas podučil, da je po občinskem odloku, psom na urejena kopališča prepovedano. Pri tem nam je pokazal tudi na znak, ki stoji na sprehajalni poti. Znak je resda okrogle oblike in rdeče-bele barve, vendar je na njem narisan pes na povodcu, ki ni prečrtan. Iz tega je bilo sklepati, da mora biti pes privezan, kot je tudi bil. Znak najbrž ne spada v skupino cestno prometnih znakov, zato mora biti jasen vsem ljudem, ne samo tistim, ki so opravili vozniški izpit. Pa sem šla pogledat, kako bi le ta moral izgledat in ugotovila, da so vsi znaki, ki določajo prepoved (dostop pešcem prepovedan, prepovedano kajenje, prepovedano kurjenje,...), na strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, prečrtani. Potem sem prelistala še Odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v Občini Izola in v 45. členu našla odstavek, ki prepoveduje vodenje živali na urejene plažne površine. Seveda sem šla pogledati tudi kaj sploh pomeni plažna površina oziroma kopališče. Odgovor sem našla v Zakonu o varstvu pred utopitvami, ki pravi, da so kopališča, med drugim, površine namenjene kopanju oz. opravljanju kopališke dejavnosti...in obratujejo trajno ali sezonsko. Za ‘plažo’ Svetilnik lahko mirno rečemo, da obratuje sezonsko, pri čemer se kopalna sezona v Izoli najbrž ne prične aprila meseca!? Tako lahko zaključim, da omenjeni člen odloka ne more biti apliciran v času, ko Svetilnik ni kopališče, ker še ni kopalne sezone. Pri razlagi predpisov je v prvi vrsti treba upoštevati njihov namen. Namen zgoraj omenjene prepovedi je prav gotovo v tem, da ne bi psi skakali po brisačah ljudi in motili njihovega kopanja...v tem času pa na Svetilniku kopalcev ni! Če pa koga skrbi urejenost zelenic in nepobi-ranje iztrebkov na njih, imamo tudi za to ustrezen predpis, ki redarjem omogoča kaznovanje lastnikov psov, vendar le ti tega ne počnejo. Po Izoli se sprehajam vsak dan, nemarnih lastnikov psov kar mrgoli, ljudje pljuvajo po cestah, mečejo odpadke, cigaretne ogorke, parkirajo avte vse povprek,... o redarjih pa ne duha ne sluha. In smo spet tam...kjer bi morali delati red, ga jasno ne delajo! Potem pa oglobijo mene, ki na vse to pazim in kulturno sprehajam svojega psa. Pri vsem tem opažam tudi, da si vsakokratna mestna oblast vse prevečkrat jemlje preveč pravic in nas, ki smo jih tam postavili zato, da nam življenje v občini naredijo kar se da prijetno, omejujejo z najrazličnejšimi prepovedmi, ki sem jih že sita. Kmalu bodo normirali domala vsak moj korak. Za konec moram povedati, da se jaz, ki sem zgledna občanka in državljanka, držim tudi Zakona o zaščiti živali, ki mi nalaga, da moram psu zagotoviti tudi svobodo gibanja, ki pa jo moja občina tako omejuje, da ne vem več, kje lahko psa sprehajam oziroma od kod pravica, da mi le to prepovedujete. Ob vsem povedanem bi bilo smiselno, da na samem vhodu v mesto postavite tablo z napisom » psom neprijazna občina », da bodo tudi "naši turisti”, z razlogom več, pot raje nadaljevali na sosednjo Hrvaško.
(naslov v uredništvu)
Eppur si muove
Vojko Čok je daroval že 70 lilm krvi
Skoraj ga ni tedna, ko ne bi kateri od Izolanov zabeležil zavidljivi jubilej darovanja krvi. Kot da bi Izolani zavestno, ali pa tudi podzavestno, na vsak način hoteli tekmovati v humanitarnosti,
Zadnji, a le kronološko gledano, ki je podrl nov humanitarni mejnik, je Vojko Čok, ki je kri daroval že kar 140 krat.
-	Kdaj ste začeli darovati kri?
-	Začel sem leta 1972, od takrat pa večinoma redno darujem. Morda kakšnih tri ali štirikrat nisem daroval. Odločil pa sem se povsem po naključju, ko sem tistega leta ravno prišel iz vojske in takorekoč rešil punčko, ki se je ponesrečila. Bil sem ob pravem času na pravem mestu. Pa naj omenim, da prihajam iz krvodajalske družine, oče pa je bil tudi predsednik krvodajalcev Luke Koper, kjer so kot prvi uvedli skupinsko darovanje krvi na obali. Ravno pred kratkim smo izračunali, da sem v teh letih daroval kakšnih petdeset do sedemdeset litrov krvi.
-	To pa je že kar veliko.
-	„Flaškon“ in ..damigiana", so mi rekli (smeh). A tako je s tem. Mislim, da, šele, ko na lastne oči opaziš, kako lahko s tako preprosto gesto nekomu rešiš življenje, ugotoviš, da druge pravzaprav ni. Spominjam se, kako se nam je nek sodelavec, ki je bil velik skeptik, zahvaljeval, ko je njegovega sina rešila „naša“ kri. Kri krvodajalcev.
V darovanju je nek poseben občutek. Veš, da daruješ del sebe in to ti da nekakšno zadoščenje.
-	Prišli ste do števila 140. Ste si že zadali kakšen cilj?
-	Kri bi rad daroval 170 krat. Imam še šest, sedem let na razpolago, tako, da, če bo dovolj zdravja, računam, da je to izvedljivo. Seveda pa je v igri veliko faktorjev.
-	So se razmere pri darovanju krvi v teh skoraj štiridesetih letih zelo spremenile?
-	Ogromno. Pred časom so mnogi dvomili v to, špekuliralo se je celo, da kri nato prodajajo naprej, predvsem pa se je nekoč premalo o tem obveščalo, veliko premalo se je pisalo. Danes je to veliko bolje. Potekajo tudi akcije na šolah, vedno več je skupin, ki se odločijo za skupinsko darovanje. Včasih nas je bilo manj. So pa to bili posebni časi, ko si se srečal z recimo krvodajalsko delegacijo Delamarisa, ali pa Tomosa, na Luki pa smo bili tudi pobrateni z Avisom in Monfalconom. Takrat veš, da nisi sam. Da nas je več in tradicija humanitarnosti gre naprej. Kot je tudi prav.
AM
r
izdaje naša
Spoštovane volivke in volivci!
Zal nas je občinska oblast in koalicija sedanjega župana pripeljala na volitve za nadomestnega člana v občinskem svetu. Prepričani smo, da so volitve nepotrebne in bi jih lahko župan z razumevanjem in pogovorom tudi z ostalimi listami ali strankami, ki niso v koaliciji, preprečil.
V stranki IZOLA JE NAŠA - IJN smo prepričani, da gre za nepotrebno zapravljanje občinskega denarja, zato smo ocenili, da ima možnost izvolitve samo skupni kandidat strank, ki nastopajo kot opozicija v Občinskem svetu in strank, ki niso uspele na zadnjih volitvah s svojimi kandidati za Občinski svet. Povezali smo se s strankami SDS, IDZ-DDI, SLS, in NSi, sestavili program ter imenovali skupnega kandidata za člana Občinskega sveta. Naš skupni kandidat je
Miro Vanič
Miro Vanič je človek, ki spoštuje človekove vrednote in dostojanstvo, delavnost in uspešnost, je velik ljubitelj športa in kulture, odlikuje ga čut za urejenost in odgovornost do sebe in drugih. Poznate ga kot uspešnega podjetnika pa tudi kot fotografa, kot človeka, ki je vedno pripravljen pomagati in razumeti drugega.
Miro Vanič: »Prepričan sem, da bi bilo sredstva, ki bodo porabljena za nedeljske nadomestne volitve, bolj koristno nameniti mladim družinam in novorojencem ter športnim in ostalim društvom, saj so jim bila le-ta z nedavnim sprejetjem proračuna maksimalno zmanjšana«.
Stranke, ki podpiramo skupnega kandidata Mira Vaniča imamo skupne poglede tudi na posamezne aktualne izolske probleme in zastavljajo se nam številna vprašanja:
•	Problematika manjših obrtnikov
Zakaj je ravno v času krize, ko obrtniki komaj preživijo s svojo obrtjo, prišlo do nezakonitega zaračunavanja najemnine za preteklo obdobje?
•	Nov režim parkiranja v mestu
Zaprtje Sončnega nabrežja in Velikega trga, ravno v prihajajoči sezoni, pomeni izpad dobička iz naslova »plačilo parkirnine« in istočasno pomeni zmanjšanje števila kupcev in obiskovalcev v okoliških trgovinah in gostinskih lokalih. Problematika je toliko bolj pereča, saj v ožji okolici ni zagotovljenih dovolj parkirnih mest. Župan je ustavil gradnjo parkirne hiše.
•	Cesta Jagodje-Šared
Ne razumemo smiselnosti neuspešnega pogajanja z DARS-om in postavljanje a-priori pogojev v škodo krajanov.
•	Premalo posluha za šport
Sprašujemo se ali bo v tem mandatu poskrbljeno za kakšen športni objekt, ki bi omogočil kvaliteten šport mladim.
•	II. faza izgradnje ribiške infrastrukture
Obeta se nam velika izguba sredstev iz EU v višini najmanj 2 mio Eur, zaradi izločitve že pripravljenega projekta iz proračuna Občine Izola.
•	Marina Izola
Zakaj ni poskrbljeno za vrnitev 1.600.000 Eur, ki ga je Marinvest dolžan občini.
Spoštovane volivke in volivci!
Vabimo vas, vaše domače in vaše prijatelje, simpatizerje in člane vseh strank, ki podpirajo skupnega kandidata, da se udeležite volitev in na glasovnici obkrožite skupnega kandidata za občinskega svetnika
Rokometaši v prvo ligo!
Nogomet
ERNI
Rakek : Gažon 0:5 (0:2)
MNK Izola : Korte Avtoplus 2:1 (2:0) Piama Pur : Jadran Piv. Mahnič 1:2 (1:1)
Železničar Divača : Idrija 6:2 (2:2) Kobarid : Košana 1:0 (1:0)
Bilje : MND Tabor 1:0 (0:0)
Alpod Cerknica : 11. Bistrica 1:9 (0:4)
MNK Izola : Korte Avtoplus 2:1
(2:0)
Izola, 25.04.11, Gledalcev 200 MNK Izola: Mustafič Hamid, Čvokič Nikola, Hoti Alban, Mehič Almir (Gerič Elmin 66’), Šabič Midhad, Maršič Matija, Božič Marko (Puzič Dragan 66’), Koščak Nandino, Stojadinovič Milojica, Muminovič Elvis (Marjanovič Aleksander 50’), Meš Dragan (Ha-sanagič Elvis 50’)
Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Čam-džič Admir (Čatič Alen 46’), Peroša Jernej, Kleva David, Deigiusto Valter, Franetič Andrej, Čuro Ivan, Tonejc Damjan (Kapun Tine 46’), Peroša Matej, Pahor Rok, Baruca Tilen,
Strelci: 1:0 - Meš Dragan (28’), 2:0 -Koščak Nandino (32'), 2:1 - Kapun Tine (48’)___________________
Futsal
Izolanon beži prvoligaški status iz rok
Izola:KMN Nazarje 4:6 (2:2,1:2) Polfinale, 3. kolo
29.04.2011, Izola, športna dvorana, gledalcev 200 0 :1 [3] Drago Kugler 1:1 [6] Aleš Jačimovič 1: 2 [20] Tomaž Urtelj 2 : 2 [25] Džoša Lazarevič Kazenski streli Marko Matelič zgrešil
2	: 3 Drago Kugler
3	: 3 Blaž Peljhan 3:4 Primož Hren
4	: 4 Dragan Mirkovič
4:5 Tomaž Urtelj (odločilni gol) Džoša Lazarevič zgrešil 4 : 6 Boštjan Oblak Pred kakih 200 gledalci se je v Izoli odigrala precej nervozna tekma. Izo-lani so bili veseli, ker so dobili še eno priložnost, da se po turbulentni sezoni le izmažejo in ostanejo v 1. SEL.
Po rednem delu je bil rezultat 2:2, tako da so o zmagovalcu spet odločali kazenski streli, ki so ponovno nagradili goste. Izolani bodo poskusili obdržati prvoligaški status v naslednjih petih tekmah proti Benediktu. Prva bo na sporedu že ta konec tedna.
Rokomet
Saj ne moreš verjet...
Izolski rokometaši se vračajo v elitno, prvoligaško sredino. Seveda, zaenkrat vsaj formalno oziroma rezultatsko, saj so si, po zmagi nad Svišem, že zagotovili napredovanje kot najmanj
drugouvrščena ekipa 1, B držabne rokometne lige.
V tekmi, ki jo je spremljala polna dvorana v Kraški ulici so igralci Istrabenz Plinov premagali vedno neugodne igralce Sviša-a z rezultatom 26:20 (14:11). Igralci so pokazali veliko mero srčnosti in tudi znanja, ki so ga vztrajno gradili skozi vse leto s trenerjem Hrvatinom na čelu. Zmaga domačih ni bilanikoli pod vprašajem, ko pa so prišle minute mrka v napadu sta svoje storila odlična vratarja, tako da so na koncu igralci, trener in vodstvo že prišli na igrišče z majicami na katerih je pisalo, da je Izola spet prvoligaš,na hrbtni strani pa je bil pripis: Saj ne moreš verjet... kar nazorno opisuje, kako so iz položaja, ko jim je grozil celo izpad iz 2. lige prišli do napredovanja in to predvsem z mladimi igralci. Kako bo z nastopanjem v prvoligaškem prvenstvu pa bo seveda treba še videti, kajti rezultatsko bodo, vsaj eno leto, verjetno obsojeni na boj za obstanek, večji problem pa bo zagotavljanje denarja za nastopanje v tem elitnem tekmovanju, kjer se pri nekaterih obračajo zelo veliki denarja, so pa tudi ekipe, ki komaj sestavljajo konec s koncem in kjer igralci nastopajo takorekoč za sendvič in dres.
Rokometni vikend
Tekmovalna sezona se bliža h koncu. V zadnjem krogu bodo fantje po prazničnem odmoru znova stopili na parket v soboto, 7. maja , ko bodo gostovali pri Škofljici. Tekma je zgolj prestižnega značaja, saj so si varovanci Vlada Hrvatina z zmago nad Svišem že zagotovili drugo mesto, s čimer so se jim odprla vrata v prvo ligo. Vsekakor je zmaga pričakovana in dobrodošla, s čimer bi zaključili sijajno zmagovito serijo v 1. B ligi. Dekleta čaka po tekmovalnem koledarju ta vikend, 7. maja, gostovanje v Velenju pri tamkajšnjem Veplastu. Nasprotnik ni ugoden, vendar tudi ne nepremagljiv. Prihodnjo sredo, 11. maja, je v Izoli ob 18.00 na sporedu tekma z ekipo Celja Celjskih mesnin. Prihodnjo soboto, 14. maja, pa bodo naša dekleta doma odigrale zadnjo domačo tekmo v sezoni proti Olimpiji.
Prihaja 19. Eurofest
Le še dobra dva meseca nas ločita od letošnjega mednarodnega evropskega rokometnega turnirja v Izoli, znanega kot Eurofest. Letošnji nosi zaporedno številko devetnajst, prvič v njegovi zgodovini pa bo zaradi koncerta El-tona Johna otvoritev s sobote premaknjena na nedeljo.
Eurofest bo letos rokometni vrvež poganjal od drugega julija, ko bo v Kopru spoznavni večer udeležencev, do vklj učno sedmega j ulij a. V tem času bo po pričakovanjih organizatorja merilo moči okoli 140 ekip v osmih starostnih kategorijah v moški in ženski konkurenci. Zaenkrat je večina prijav prišla iz evropskih držav, zanimivo pa je, da so kljub oddaljenosti ekipe iz Taiwana tudi letos napovedale svoj prihod na Slovensko obalo. Med prijavljenimi je večina stalnih obiskovalcev, na seznamu pa je tudi letos nekaj novih ekip. Sicer tudi letošnji rokometni praznik ne bo izstopal iz svojih dosedanjih zasnov. Običajna zmes športa, mladosti in zabave bo letos dopolnjena še z izobraževalno noto, saj bo v sklopu turnirja sodniška organizacija iz Beograda izvedla seminar za mlade perspektivne sodnike. Sicer bo Eurofest povezan tudi z izolskim glasbenim spektaklom, saj bodo imeli udeleženci turnirja popust pri vstopnicah za koncert Eltona Johna.
Za sodelovanje na turnirju so vse informacije na voljo na internetnem naslovu www.eurofest.si in na e-naslovu eurofest.izola@gmail.com._________
Jadranje
Vaško v ospredju
Po drugem tekmovalnem dnevu na mednarodni regati v Hyeresu, ki je potekal v pojemajočem vetru in izpeljanih 5 plovih še najbolje kaže obema »finašema«, Gašper Vinčec na 5 mestu, Vasilij Žbogar na 8., lepo sta presenetili Tina in Teja v razredu 470 , ki sta z osvojenim 3. in 4. mestom napredovali na trenutno 17. mesto. Pri »laseristih« sta Karlo Hmeljak in Nik Pletikos na sredini flote (74. in 76. mesto), Luka Domijan zaostaja na 112. mestu. V razredu 470 sta posadki Tidd/Dolinšek in Mikulin/Prinčič ena za drugo (67. in 68.mesto), mladinska posadka Gulič/Božič spoznava člansko konkurenco na 101 mestu. Barakude so v prvem krogu dosegle 2 zmagi in 5 porazov.
Spring cup uspešno zaključen
JK Burji kljub slabim vetrovnim razmeram uspelo izpeljati Spring cup 2011. V Laserju 4.7 je Maks Vrščaj dosegel 2.mesto, Kirn Pletikos 5. mesto (1. deklica). V razredu Laser Radiai dvojna slovenska zmaga, L mesto Tim Podlogar, 2. mesto Enej Kocjančič, v razredu Laser najuspešnejši Matej Valič na 5.mestu.
V razredih 470 in 420 sta naše barve zastopali le po ena posadka.
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Logatec : Arrigoni 5:4
Tekmo 18. kroga so naše igralke slabo pričele. Po prvem krogu so domačinke že povedle 2:1 po drugem krogu pa je bil rezultat že 4:2 za Logatčanke. V nadaljevanju so igralke Arrigonija izenačile na 4:4 nato pa zgubile 4:5. Čeprav je bil končni rezultat tesen je zmaga zasluženo ostala v Logatcu. Razen Jane Ludvik, ki je bila s tremi zmagami igralka dvoboja smo pokazali bolj malo. Eno zmago je še dosegla Kristin Fatorič kar je veliko manj od pričakovanj. Vsekakor pa ekipi nimamo kaj očitati, igralke so odigrale po svojih najboljših močeh s pravim pristopom žal pa ni šlo vse kot smo predvidevali.
l.SNTL-članice
Arrigoni : Muta 5:2
Igralke Arrigonija so v zadnjem 19. krogu igrale doma proti šetouvrščeni ekipi Mute. Kot v obeh predhodnih tekmah z Muto so naše igralke povedle že na začetku. Do konca dvoboja so nato odigrale v istem ritmu in zasluženo slavile 5:2. Kristin Fatorič je zmagala vse tri odigrane dvoboje. Dve zmagi pa je v dveh odigranih dvobojih dosegla tudi Jana Ludvik. V ekipi sta nastopile še Maja Milenkovski in urška Čokelj, ki sicer nista dosegli zmage sta pa odigrali povsem enakovredno proti prvi in drugi igralki gostij. Ekipa članic je tako osvojila končno tretje mesto v letošnjem prvenstvu, za kar gredo pohvale res celotni keipi, ki je v 19. krogih morda le dvakrat ali trikrat odigrala pod pričakovanji. Skozi celo prvenstvo tako kot v predhodnih sezonah pa jih je krasil ekipni duh in želja po zmagi kar je bilo tudi odločilno za dosego tega lepega uspeha. Največ zmag je dosegla Jana Ludvik ki v letošnjem prvenstvu ni doživela niti enega samega nepričakovanega poraza. Večkrat pa je znala tudi kakšno zgubljeno tekmo ohranit sebi v korist. Zagotovo je letos naredila še en skok v kvaliteti in res škoda, da ji čas ne dopušča nastopanja za državno reprezentanco. Ob Jani je največje breme nosila kristin Fatorič v ekipi. Lahko rečemo, da je prvenstvo odigrala zelo dobro. Imela je dva slaba dneva ko ji ni šlo praktično nič. Ostalih sedemnajst krogov pa je odigrala po in nad pričakovanji. V prvem delu, ko se je ekipa borila za uvrstitev med prvih šest, nam to sigurno nebi uspelo brez Alenke Ačimovič. Njene zmage pri rezultatu 4:4 proti Iskri Avtoelek-triki in Kajuhu sta veliko prispevale, da smo igrali končnico od 1 do 6 mesta. V ekipi sta lestos nastopali še mladi Maja Milenkovski in Urška Čokelj, ki sta prišli v letošnjem prvenstvu do bogatih izkušenj na članskem nivoju in dosegli nekaj pomembnih zmag kar je bil tudi cilj letošnje sezone. Rezultatsko so bile zunju pomembne tekme v njihovi kategoriji. Kadetinje so namreč postale letos ekipne državne prvakinje, mladinke pa so bile druge. Na koncu prvenstva se je izkazal tudi naš predsednik Igor Novel, ki je razdelil igralkam praktična darila. Nato je sledil prigrizek in pijača za igralke ter prisotne gledalce in gledalke.
Namizni tenis je doma v Izoli
Izolski „pingpongaši“ namiznoteniškega kluba Arrigoni so ponovno uspešno sklenili ligaško sezono. Fantje so se dobro borili v drugi ligi, dekleta pa so po dveh drugih mestih letos zasedle odlično tretje, in to kljub temu, da so ostale brez najbolj izkušene igralke, Kristine Rahotin.
Konec uspešne sezone je seveda tudi primeren čas za pogovor s tistimi, ki klub vodijo, tako s tehnične plati, kot tudi organizacijske. Začeli smo z dolgoletnim trenerjem Zvonkom Švabom.
-	Sezono ste končali mesto nižje kot lani, a z mnogo bolj neizkušeno ekipo.
-	Od drugega do devetega mesta je liga zelo izenačena. Premagali smo Iskro Avtoelektriko in Kajuh pet proti štiri, ti ekipi pa sta končali tekmovanje na osmem in devetem mestu. To veliko pove o izenačenosti v ligi. V drugem delu smo dvignili ritem igre, tako da smo nekako kompenzirali odsotnost Kristine in je steklo. Nekaj časa je celo kazalo na drugo mesto a smo z Logatcem dvakrat „kiksnili“. S sezono sem zadovoljen. Pred začetkom prvenstva bi takoj podpisal za peto mesto.
-	Kako so se odrezale igralke?
-	Naj povem, da je naš glavni adut ekipni duh, saj gre vendarle za igralke, ki so vzgojene v našem klubu, se dobro poznajo in to nam veliko pomaga. Jana Ludvik je odigrala odlično sezono, na pamet, če povem, je imela morda dva ali tri poraze. Zmagovala je na državnem prvenstvu in mislim, da je trenutno nekje med tremi v državi. Kristin Fato-rič morda malo bolj niha, je v takih letih pač. Imela je morda dva slaba dneva, a odigrala je tudi
take tekme, da ni bilo za verjeti. Alenka Ačimovič nam je pomagala v prvem delu, ko smo se borili okoli šestega mesta in brez njene pomoči bi imeli kakšno točko manj. Nato pa smo dah priložnost mlajšim igralkam. Maji Milenkovski in Urški Čokelj, ki sta bili kadetski ekipni prvakinji in mladinski viceprvakinji. In povedati moram, da sta v zadnjem delu izjemno napredovali, kljub temu, da sta bili najmlajši na tekmovanju. Na koncu sta bili že enakovredni tekmicam.
-	Pa sta premagali tudi kakšno bolj izkušeno tekmico?
-	Recimo Maja je premagala Melito Verhnjak iz Mute, ki je bila v B članski reprezentanci. In zmagala je kar s tri proti nič. A kot pravim, zdaj je potrebno to potrditi, saj na začetku te morda
nasprotniki tudi malo podcenjujejo. Ravno tako je Urška proti Soboti dve tekmi »nosila". Na začetku si nisem mislil, da bodo toliko napredovale.
- Pa te izkušnje pomagajo pri razvoju?
Seveda pomagajo. Sicer pa, če bi videl, da se dekleta pretirano obremenjujejo, potem bi v drugem delu večkrat prosil za pomoč Alenko. Tako smo se z njo tudi sicer dogovorih. Če bi bilo na primer preveč porazov in ne bi bilo tistega pravega vzdušja in igre, pa da bi se preveč sekirale, ker bi imele občutek, da so krive za kakšno izgubljeno tekmo, potem bi igrale še kakšno leto v svoji kategoriji.
-	Odvisno je torej tudi od starejših soigralk.
-	Tako je. A sprejele so jih zelo dobro in gledajo na njih zelo enakovredno, znajo pa jih tudi potolažiti na koncu, če jim ne gre in jim povejo, kako je bilo z njimi v teh letih. Tako je v našem klubu tudi vedno bilo. Ni nekega rivalstva, vzdušje je izjemno pozitivno.
-	Pa vam to vzdušje veliko pomeni?
-	Ko delaš v pogojih, kot so naši, povsem amatersko, to pač mora biti. Pri nekaterih ekipah vidiš, kako se igralke pripeljejo na tekmo vsaka s svojim avtomobilom, odigrajo partijo in gredo. Pri nas to deluje drugače, mi smo predvsem ekipa. Pa še nekaj je zelo pomembno, to, da dekleta odlično sodelujejo z moškim delom ekipe. Fantje so sicer zelo zaposleni s študijem v Ljubljani, a ko je potrebno priskočiti na pomoč so vedno na razpolago.
-	Kako pa je z moško ekipo?
-	Najprej naj se pohvalim, da so skoraj vsi naši tekmovalci tudi zelo dobri v šoli, a ravno zaradi tega nam pogosto »zbežijo" na študij v Ljubljano. Razlika med dekleti in fanti pa je ravno v temu, saj dekleta dozorijo okoli šestnajstega, sedemnajstega leta, medtem ko je za fante potrebno počakati še kakšno leto več, takrat pa se začne ravno študij, ki pa jim vzame veliko časa. A kljub temu pridno trenirajo, kolikor je to pač mogoče in če bi jim slučajno uspel veliki met, da bi se uvrstili v prvo ligo, bi to bila res velika nagrada za naše delo. Namreč, ga ni kluba, ki bi imel tako moško, kot tudi žensko ekipo v prvi ligi, ob tem pa deloval povsem amatersko.
-	Pa je kakšno upanje za to?
-	Seveda je. Pozabiti ne smemo, da imamo v ozadju tudi nekaj
zelo dobrih mladih igralcev in igralk. Seveda tukaj igra pomembno vlogo veliko faktorjev, a z delom sem zaenkrat zelo zadovoljen.
Problem so, kot vedno, finance
Na žalost pa je šport danes vse bolj tesno povezan tudi s sredstvi, ki pa v izolski občini niso najbolj cvetoča. Župan Igor Kolenc je v letošnjem proračunu predvidel manj kot polovico lanskoletnih sredstev za šport, kar se bo poznalo tudi namiznoteniškemu klubu Arrigoni. O tem, kakšno je stanje, smo se pogovorili s predsednikom kluba Igorjem Novelom.
-	Kakšno je finančno stanje kluba?
-	Nič kaj rožnato, glede na to, da večina sredstev pride iz občinskega proračuna, ta pa se bo zdaj pošteno skrčil. Čakamo, da bomo sploh videli, koliko bomo prejeli, a glede na to, da smo na razpredelnici društev tretji pričakujemo, da bomo veliko izgubili. Še vedno pa iščemo pokrovitelja, saj smo povsem amaterski klub. Nimamo velikih potreb. Če bi od pokrovitelja dobili 12.000 evrov na leto, bi bili na konju. A to je v Izoli skoraj nemogoče.
-	Kaj pa, če pokrovitelja ne bo mogoče dobiti?
-	Tako preprosto ne bo šlo več naprej, posebej, če želimo ostati tako kompetitivni. Igralci igrajo brezplačno, in ko jim zmanjka športne motivacije, klub ne more narediti nič. Lani smo izgubili Kristino Rahotin, počasi pa se bo zaradi tega tudi Jana Ludvik umaknila. In klub bo nato ponovno moral sloneti izključno na mladih igralcih. Finančno sponzorstvo bi izkušenim tekmovalcem »podaljšal rok". Že, da bi uspeh zadržati eno samo izkušeno, močno igralko in nekaj kadetinj... to bi bilo dovolj, da bi bili uspešni v naslednjih letih.
-	Kje se bo poznal primanjkljaj sredstev?
-	V namiznem tenisu smo skromni, delamo na amaterskem nivoju in ni velikih stroškov. Večino stroškov imajo tako ali tako starši. Vsekakor pa bi že zdaj morali okrepiti trenersko ekipo, saj vse stoji na Zdenku Švabu, ki trenutno opravlja delo dveh trenerjev. Z lanskoletnimi sredstvi smo si lahko privoščili še enega trenerja, ki se je ukvarjal z mlajšimi in Zdenku omogočil, da se osredotoči na tekmovalce, kar je bilo tudi zelo opazno pri rezultatih. A, če ostane pri trenutnem stanju, to ne bo več mogoče. Ta-korekoč vsa sredstva porabimo za trenerja. Dovolj bi bilo že, če bi na Občini zaposlili trenerja, kot je to v navadi v ostalih občinah, vsaj kar se namiznega tenisa tiče. S tem bi klub razbremenili večine stroškov. Sicer pa, nimamo druge, kot da delamo v okviru našega proračuna. am
Vse je KNJIGA
Kdor bere ne bo nikoli lačen
Četudi država namenja knjigi toliko kot stane pol kilometra avtoceste, so knjige tiste, ki nam tako ali drugače popestrijo obstoj. Nanje se obrnemo, ko na primer želimo kaj imenitnega skuhati, ko kam potujemo, ko želimo osebnostno zrasti in če želimo, da nas nimajo za ovco.
Na delavnici je
Tudi sicer je branje najbolj vsakdanje opravilo: beremo sms-e, navodila za uporabo, obvestila na oglasni deski ... Vendar je ravno branje knjig tisto, ki nas najbolj povzdigne in presune, če si to želimo ali ne, ki od nas terja večji (raz)umski vložek, ki nam bogati besedišče in obstoj nasploh.
April je mesec knjige. 2. april je mednarodni dan knjig za otroke, 23. april je svetovni dan knjige, vmes se zgodijo Slovenski dnevi knjige. Izolska mestna knjižnica je 16. slovenske dneve knjige obeležila s pravljičnimi urami za otroke iz slovenskega in italijanskega vrtca, s knjižno uganko na temo Andersenovih pravljic, s podelitvijo bralnih značk za VDC in Ozaro, s predstavitvijo knjige Mamica, nauči me kuhati avtorice Emilije Pavlič, s podelitvijo priznaj najboljšim bralcem knjižnice v minulem letu ter z večernim klepetom z »Zanimivimi Izolani«, ki je aprila ustvarjalno vedno povezan s knjigo.
Berem, torej kuham
Emilija Pavlič je v okviru slovenskih dnevov knjige in predstavitvenih delavnic borze znanja Izola pripravila mini kuharsko delavnico, ki so ji udeleženci z zanimanjem sledili.
pokazala in dokazala, da kuhati po istrsko košta“malo nič” in je hkrati zdravo. Obenem je predstavila svojo zadnjo knjigo Mamica, nauči me kuhati, o živi hrani, ki raste okrog nas.
Knjiga je letos marca v Parizu, na mednarodnem tekmovanju za najboljšo knjigo oziroma knjižno zbirko s področja hrane in vin (16th Gourmand World Cookbook Awar-ds 2011), prejela naziv »Best in the world« (op. Najboljši na svetu) v kategoriji »Otroci in prehrana«.
Pisani svet pravljičnih ur
Pravljične ure približajo otrokom svet pisane besede in spodbudijo potrebo po branju. Otroci so se smejali pujsku, ki ni maral zelenjave; spoznali so kitajskega fantka, ki je jedel luno, ko ni bilo rib; bili so na tekmovanju za kralja živali, ter so skupaj z dinozavrico Majo in Dino-dorom premagali groznega rogoza-vra.	Ksenija Orel
Aktivna Aljoša iz Alge
Na aprilskem večernem klepetu z »Zanimivimi Izolani« v izolski mestni knjižnici je Nataša Benčič kramljala z vsestransko izolsko ustvarjalko - slikarko, lutkari-co, pesnico - Aljošo Križ. Slovenski dnevi knjige v MKI so se zaključili s podelitvijo priznanj in knjižnih nagrad najboljšim bralcem knjižnice iz leta 2010.
Vpisala se je v slikarske tečaje na ljubljanski likovni akademiji, ter se vključila v izolsko likovno društvo.
Ko smo jo gledali, ko smo jo poslušali, smo se prepričali, da Aljoša Križ živi Življenje celostno. Počne, kar jo veseli, ker si dovoli sanjati.
V	mansardnem stanovanju nad sprehajalno potjo ob morju, ki si ga delita z najstniško hčerko Zalo, nastajajo njene miselne akrobacije, iz katerih se rojevajo slike, poezija, lutke ... v kratkem naj bi luč sveta ugledal tudi njen knjižni prvenec.
V	gibanju pa niso zgolj njene misli, tudi sicer se ne brani adrenalinskih podvigov in športa nasploh, še najmanj pa dela na njivi, kjer vsakokrat znova okusi prvinski stik z zemljo in prelije energijo.
Neglede na vso »gibljivost« pa sta tehniki, v katerih sama najraje ustvarja, akvarel in slikanje na svilo, tako nežni in tako čutni, z občutkom mediteranske brezčasnosti. Takšno je tudi njeno »Zrno soli«, ki je leta 1996 na Mednarodnem slikarskem ex-temporu v Piranu prejelo nagrado za najboljše delo v tehniki akvarela, in s katerim so se ji odprla vrata za nove razstave in nova delovanja.
Odločitev za slikarstvo je padla spontano po tistem, ko je pogledala resnici globoko v oči in uvidela, da ne bo nikoli zanosila, obenem pa tudi ni nikoli nikdar dopustila, da bi ji ta resnica uničila življenje. Odločila se je, da bo nekaj drugega zapolnilo njen čas in obstoj.
Pozneje je s pomočjo mentorice in prijateljice Ingrid Knez postavila prvo razstavo. Po vseh teh letih je slikanje edino delo, edina konstanta, ki se je do danes še ni naveličala. Morda tudi zaradi tega ljubi svoje delo v Galeriji Alga. Ker je tam v nenehnem stiku z ustvarjanjem.
Aljoša Križ je tudi pravljičarka in lutkarica, je vezni člen izolskega lutkovnega društva Mari o ne.te. Predstave, ki jih dela, posveča otroku, ki ga na srečo še ima v sebi, in so te zanjo zabava brez meja.
Zahvaljujoč njeni zavzetosti se je lani v Izoli zgodil Prvi primorski pravljični festival, ki zagotovo ne bo tudi zadnji. Z lutkami se ukvarja tudi Zala, njena posvojena hči, energična punca, živahnega in radovednega duha, s katero, pravi Aljoša, se značajsko dopolnjujeta in se pri vsem te še neizmerno zabavata. Zabavno pa je bilo tudi ob koncu večernega klepeta. Aljoša je z razkritjem pomenljivega naslova njene nastajajoče knjige pričarala smeha polno skledo, nekakšen trans-he-het, iz katerega nas je prebudil duh Aljoši ljubega romunskega dedka, ki je imel sposobnost, da je v obrednih praznovanjih klical in zbujal ljudi iz transa, zaradi česar smo vse, kar smo izvedeli, čudežno pozabili.
K. O.
NAJBLIŽJA ČRPA IZOLA, POLJE 6A
BUTAN PLIN
hiša prijazne energije
Četrtek, 5. maj 2011
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
Predstavitev metode Zrenje v sonce.
Zrenje v sonce je sprehod, potovanje, vzpostavitev odnosa s soncem, ki je jedro vsega življenja na našem planetu. Svojo izkušnjo z zrenjem v sonce bo predstavil Pavel Turk.
Petek, 6. maj 2011
Manziolijeva palača - ob 19.00 predstavitev knjige
“Culture e culture: possibili percorsi di integrazione al femminile”
Večer bo vodil novinar in publicist Graziano D’Andrea.
Sodelovali bodo: Elisabetta Tigani Sava, predsednica Združenja “Rete D.P.I. - Nodo di Trieste” in Loriana Crevati, urednica knjige.
Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi, Università Popolare di Trieste, Associazione “Rete D. P. I. - Nodo di Trieste"
Sreda, 11. maj 2011
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
študijski krožek »Kako živim ta trenutek«
Srečanje z Joškom Cesarjem in Olegom Križanovskijm.
Hotel Delfin - ob 20.00 pesniški večer
Bilke v burji
13 avtoric knjige in dve gostji
Četrtek, 12. maj 2011
Šared - ob 18.30
Široka obzorja
nastopili bodo ŽPZ KD Korte in violinist Uroš Bubnič.
Kino Odeon
Čet	19.00 Koncert (Le concert)
5.maj	21.00 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
Pet	19.00 Koncert (Le concert)
6.maj	21.00 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
Sob	18.30 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
7.maj	21.00 Koncert (Le concert)
Ned	18.30 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
8. maj	21.00 Koncert (Le concert)
Pon	18.30 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
9. maj	21.00 Koncert (Le concert)
Tor	18.30 Francoski kankan
10.maj	21.00 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
Sre	18.30 Pisatelj v senci (The Ghost Writer)
11.maj	20.30 Obred
6., 7. in 8.maj - Ljubljanska ulica, 10 - 14
Umetnost na cesti:
Grafična pot Marjana Motoha
vzdolž Ljubljanske ulice bo razstavljenih SO metrov grafik Marjana Motoha. Vsak dan (v petek, soboto in nedeljo) bo ob odprtju grafične poti (10.30) kratek kulturni program.
a ■
V ponedeljek, 9. maja 2011, bo ob 11. uri v Zdravstvenem domu Izola otvoritev razstave fotografij udeležencev TVŽU Ljudska univerza Koper - enota Izola ter članic in članov Andragoškega društva Morje - Univerze za tretje življenjsko obdobje Izola.
Po njihovih dosedanjih dveh razstavah je to nov prikaz vse večje ustvarjalnosti vztrajnih fotografskih navdušencev. Ti znova dokazujejo, da jim leta ne morejo do živega in so dober primer vsesplošnega učenja in izobraževanja v vseh starostnih obdobjih. Razstava, ki sodi v sklop prireditev ob letošnjem »16. Tednu vseživljenjskega učenja«, bo na ogled do konca junija 2011.
Mala dvorana Kulturnega doma w
Vabimo vas na otvoritev razstave skulptur
Charles Gustav Škapin
»EVOLUCIJA«
ki bo v v četrtek, 5. maja ob 19.30 v Kulturnem domu v Izoli, Oktobrske revolucije 1.
Dela bodo na ogled tudi v galeriji Alga, Kristanov trg 2
Njegove skulpture so izjemno zanimive, saj so sestavljene izključno iz odpadnih materialov, reciklirane sestavlja na osnovi lastne estetske in konceptualne intuicije. Raznoliki predmeti prevzamejo nove podobnosti in vrednosti, pri opazovalcu pa sprožijo preplet zaspalih spominov. Škapin je tudi dejaven član skupnosti NUOVI ORIZZONTI ( Nova obzorja), kjer zastopa vrednote solidarnosti, s poudarkom na življenju mladih, ki živijo v težkih razmerah.
Otvoritev razstave je tokrat izjemoma (zaradi obsežnosti razstavljenih skulptur) v Mali dvorani Kulturnega doma. Ob otvoritvi bo tudi krajši kulturni program -Jazz trio. Avtorjeva dela so na ogled tudi v galeriji Alga.
gal^a/lfUfem™mA
Vabimo vas na ogled razstave
“Zgodbe o kamnu’’
GAIL MORRIS

Razstava bo na ogled od 10. maja 2011.
Vabimo vas na otvoritev razstave
GAIL MORRIS VOJC SODNIKAR PONIS
ki bo v petek, 6. maja ob 19. uri v Palači Gravisi v Kopru.
Razstava bo na ogled do 24. maja 2011.
Vabimo vas na otvoritev razstave
SIMON KOCJANČIČ - »Linorezi«
ki bo v torek, 10. maja ob 18. uri v avli Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava bo na ogled do 6. junija 2011.
Vabimo vas na ogled razstave
“Domus anima” MARTINA ŽERJAL
v Galeriji Hiše Kulture v Šmartnem.
(Šmartno 38-40, Šmartno, goriška brda)
Manziolijeva Palača
vabimo vas na ogled razstave fotografij članov foto club-a Besenghi
“Il corso del fiume Quieto”
udeležencev “Ex tempora Novigrad” 2010.____________
MARIJA BEGAN0V1Č
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009	Kulturno društvo Korte
RAZSTAVA SLIK NEVINE PEČARIČ
v cerkvi svetega Jakoba na Šaredu
Razstava bo odprta predvidoma do nedelje, 22.5.2011.
Ogledi bodo možni ob nedeljah med 16. in 18. uro.
Mestna knjižnica Izola
•	Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov Učenje v središču je brezplačno. Dodatne informacije na telit.: (05)6631-282
•	BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. Borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na telit.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE -vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
Festivalu e
Kino Otok bo vesel vsake roke pomoči
Mednarodni filmski festival Kino Otok, ki se je spet preselil v poznopomladanski čas, od 8. do 12. junija, je skoraj pred vrati. Znani so že sodelujoči filmi in sodelujoči režiserji, zdaj pa je čas, da mlada festivalska ekipa dobi še brigado prostovoljcev, ljubiteljev filma in druženja, ki bodo pomagali pri izvedbi 7. festivala.
V povabilu prostovoljcem so zapisali, da potrebujejo le brez zadržkov predane delavce, ki si lahko vzamejo čas v celotnem terminu festivala (tudi par dni prej in kakšen dan pozneje), podnevi in ponoči. Za prenočišče in prehrano festivalske ekipe v Izoli bo poskrbljeno.
Konkretneje pa iščejo: vodje festivalskih lokacij (organizacija prizorišč), fotografe (festivalski časopis, spletna stran, blog, akreditacije), pisce (festivalski časopis, katalog), pomoč v oddelku za odnose z javnostmi, pomoč pri koordinaciji gostov, pomoč pri sekciji Video na plaži, prevajalce, voznike, biljeterje, blagajnike in, seveda, fizične delavce.
Program še ni objavljen Seveda pa nekoliko preseneča, da mesec dni pred začetkom festivala še niso znani niti filmi, ki se bodo potegovali za glavno festivalsko nagrado, če jo bodo seveda razpisali, saj je tudi povsem mogoče, da bo letošnja izvedba festivala netekmovalnega značaja.
f h J
Nliriiauam	M ▼
KinoOtok7
IsolaCinema
8-lH!sola&Otok* l)»Ujanl Mil
Organizatorji sicer za petek napovedujejo predstavitev programa in nekaterih letošnjih festivalskih novosti med katerimi je neuradno tudi takoimenovan otroški del festivala. V tem sklopu naj bi pripravili izbor filmov za otroke in hkrati poskrbeli za varstvo otrok s posebnimi otroškimi delavnicami. Seveda pa bo treba za uradno predstavitev vseh letošnjih filmov in spremljevalnega dogajanja počakati do omenjene tiskovne konference. Zdaj je jasno le to, da je bil odziv na razpis za predstavitev kratkih filmov, ki bodo prikazani na plaži, uspešen in da se je do konca aprila v selektorjevi malhi zbralo veliko zanimivih kratkih filmov domačih avtorjev.
Pa še vprašanje glede vremena, ki organizatorjem vedno sivi lase. Za začetek junija spletni vremenarji napovedujejo sonce.
San Simon je zanimiv
Tako je bilo videti tudi v teh prvomajskih dneh, ko so si številni mimoidoči in turisti z zanimanjem ogledovali ostanke nekdanje rimske vile.
Umetnost bo res na cesti
Letošnja sezona sobotnih kulturnih dogodkov v Ljubljanski ulici seje začela v znamenju Tolminskega hribovja, nadaljevala pa se bo ta petek, soboto in nedeljo s 50 metrsko grafično potjo Marjana Motoha.
Jožetova drevesa in Janijeva jeza
Društvo Izolani, stanovalci Ljubljanske in tamkajšnji umetniki so “pršpini” pripravili zanimiv in kvaliteten umetniški dogodek, ki je bil deležen celo pozornosti eminentnih ocenjevalcev.
Razstavo umetniško obdelanih lesnih ran in bolezni si je namreč ogledal tudi likovni kritik Aleksander Bassin, ki je o tem pisal v svoji kolumni v Dnevniku. In, imel je kaj videti in slišati.
Jože Klanjšček, posebnež iz Ustja pri Ajdovščini, umetnik, ki se posveča obdelovanju lesa, ki je v glavnem očistil bolne ali kako drugače prizadete dele lesenih vej in korenin ali debel ter jih s poimenovanjem naslova umestil med art izdelke, je razstavil deset del, ki so bila deležna izjemnega zanimanja obiskovalcev dogodka in tudi mimoidočih.
Marjan Motoh je več kot stari znanec Ljubljanske ulice, saj ima tam enega najbolj znanih in obiskanih ateljejev. Čeprav obvlada skorajda vse likovne tehnike je vendarle najraje grafik.
V dolgočasnih zimskih dneh se je v njegovem ateljeju iz leta v leto nabiralo po nekaj zanimivih grafik, ki jih bo tokrat razstavil na prav poseben način. Postavil jih bo namreč na tla, vzdolž Ljubljanske ulice, vse od številke 27 do številke 47.
Skupaj se je nabralo kakšnih 50 metrov grafik in zato ima razstava tudi tak naslov: 50 metrska grafična pot Marjana Motoha. Vzdolž Ljubljanske ulice bodo namreč na tleh razstavljene grafike, ki so nastale v zadnjih letih Marjanovega ustvarjanja v kamnu.
Avtor bo razstavil okrog 180 grafik, večinoma narejenih v tehniki jedkanice v kamnu, in ker je razstava prodajna upamo, da bo na koncu ostalo le še kakšnih trideset metrov poti ali pa še manj. Razstavljena dela so namreč tematsko vezana na naš prostor in naše mesto, zato bodo gotovo zanimiva kot spomin na Izolo ali kot darilo za tiste, ki imajo radi Izolo in Istro nasploh.
Vsak dan se bo razstava, ki bo odprta od 10. do 14. ure, začela s kulturnim programom. V petek, 6. maja bo nastopil kitarist Elvis Šahbaz, v soboto, 7. maja pevski kvartet “Prijatelji”, v nedeljo 8. maja, na dan zmage in lokalnih nadomestnih volitev pa bo odprtje razstave pospremila priložnostni izbor pesmi zmage.
Nič manj nenavadna in zanimiva pa ni bila skupina Bakalina, pravzaprav duo, ki ga sestavljata Jani Kutin in Renata Lapanja, glas in harmonika, ki se prepletetata v preprosto in prijetno etno glasbo z vonjem po ljudskih pesmih. Če je bil njun prvi album predvsem poklon starim običajem je drugi že precej bolj osebno angažiran in avtorsko prepričljiv, saj Jani pripoveduje predvem o svojih težavah s “kravatarji” iz Slovenije in Evrope.
Kot je povedal razstavljalec Jože Klanjšček: Jani je edini možni naslednik Iztoka Mlakarja.
]&&&£ t i,0
■■ aiBii
lit»:
UHEIHCOT
m cm
aes
siam

CNOI&m flETM hi £.KAV.a PLUVIA
31 ‘ ‘
Učiti se, učiti in učiti
Postojnsko jamo pa poznamo
Na Osnovni šoli Livade smo se mentorji z učenci odločili sodelovati na natečaju »Postojnska jama v očeh otrok in mladostnikov« in tako uresničili lanskoletno željo.
V soboto zjutraj, 16. aprila 2011, smo se podali na pot v Postojno. Ob prihodu nas je pričakal hladen dan toda vreme se nam je vsaj malo nasmehnilo in posijalo je tudi sonce. Učenci naravoslovno-tehničnega krožka pod mentorstvom učiteljice Mirjam Glavina in mentorja Janka Samse so predstavili pirografijo -umetnost dekoriranja lesa z žganjem linij, ki so posledica stika lesa s pirografsko napravo. Motive so izbirali predvsem iz podzemnega kraškega sveta.
Skupina nadarjenih učencev pod mentorstvom Nataše Dujmovič je predstavila razglednice, ki so jih predhodno sami izdelali z raznimi motivi kraškega sveta, s poudarkom na Postojnski jami. Risbice so bile zanimive in vsebinsko bogate, zato se jim je porodila ideja, da bi te iste risbice uporabili za didaktično igro KRAS - spomin.
Sestavili so navodila za igro na treh težavnostnih stopnjah Občinstvo so učenke razveselile tudi s plesnim nastopom. Predstavili sta se dve plesni skupini in folklorna skupina. Skupina Male zvezde z mentorico Tamaro Velikonja so navdušile s koreografijo »Magic show«, kar je publika nagradila z močnim aplavzom. Vse prisotne obiskovalce so z nastopom navdušile tudi deklice, ki obiskujejo plesne urice god mentorstvom učiteljice Jasne Černič.
»Livadske pupe« pod mentorstvom učiteljice Karmen Bubnič so predstavile splet primorskih plesov, ki so ga naslovile »Izgubljeno pišče«.
Naše učenke in učenci so aktivno sodelovali na različnih delavnicah, ki so jih pripravile druge šole, in se tako preizkusili v raznih spretnostih. Posebna atrakcija so bile kače (gož), krastača in močerad, preizkusili pa so se tudi v klesanju.
Prva nagrada nas je res prijetno presenetila. Prejeli smo »Obisk Vivarija in Postojnske jame« za organizirano šolsko skupino. Presenečenj še ni bilo konec. Po kosilu nas je v Jamskem dvorcu obiskal Zmajček Jami, za njim pa so v dvorano pripeljali še veliko torto. Ob pihanju svečk smo naši učenki Sarah zaželeli vse najboljše za 9. rojstni dan, se poveselili z njo in se posladkali z okusno torto. V Postojni smo ponovno preživeli prečudovit dan in marsikdo od nas si naslednje leto ponovno želi na to prireditev. Lilijana Hrvatin OŠ Livade Izola
CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA
Cesta v Pregavor 3 a, 6310 Izola Datum: 3.5.2011
Poizvedovalni razpis za najem pisarniških prostorov za potrebe CSD Izola
Pogoji:
Skupna tlorisna površina za dejavnost obsega približno 80m2 in zajema:
-	3 opremljene pisarne (velikost posamezne pisarne do 14m2),
-	čakalnico,
-	arhiv,
-	čajno nišo,
-	sanitarije m/ž,
-	sanitarni prostor urejen za gibalno ovirane osebe.
Ponudbi naj bo priložena skica prostorov.
Objekt mora biti komunalno opremljen (kanalizacija, vodovod, ogrevanje, komunikacije, povezava na optične kable) števci za odčitavanje morajo biti ločeni.
Prostori morajo imeti uporabno dovoljenje; izkazati je potrebno lastništvo prostorov.
Zagotovljen mora biti dolgoročen najem z odpovednim rokom 6 mesecev, lahko je opredeljena tudi možnost odkupa Prostori morajo biti vseljivi 01.01. 2012 Ponudnik naj v ponudbi poda ceno najema za m2.
Rok za zbiranje ponudb je 8 dni od objave.
Ponudbe pošljite na CSD Izola, Cesta v Pregavor 3 a, 6310 Izola.
Izolani so dobri geografi
Državno tekmovanje iz znanja geografije je potekalo 14. aprila v Šmartnem ob Paki. Dijaki iz Izole, ki so bili najboljši na območnem tekmovanju v Izoli 22. marca, so se tudi na državnem prvenstvu solidno odrezali in dobro zastopali naše mesto ter svoji šoli.
Na fotografiji je ekipa uspešnih izolskih geografov: Karin Pobera in Matija Skomina iz Gimnazije Piran z mentorico Evo Slekovec, ter Marko Devič in Marko Dimač iz SGTŠ Izola z menotorjem Dejanom Mužino.
V	Kortah so imeli Eko dan
V	petek, 22. aprila, smo na naši šoli v Kortah imeli eko dan. Barvali smo tribune pri šolskem igrišču in sadili rože.
Že zgodaj, ob 7.45 smo se zbrali v šoli in se dogovorili, kaj bomo delali. Učiteljice so nam razložile, kako bo potekalo delo in po tem dogovoru smo začeli z delom. Delali smo vse do 10.00. ure, ko smo si privoščili malico, potem pa smo nadaljevali z barvanjem in sajenjem. Barvanje nam je bilo zelo zanimivo, kajti doma tega dela ne delamo prav pogosto. Učenci, ki imajo radi sajenje, so z veseljem posadili nekaj rož okoli šole. Ko smo končali z delom, smo vse lepo pospravili in odšli na kosilo.
Tudi letošnji eko dan smo lepo izkoristili za polepšanje okolice šole.
Kaja Ličen 5.r, Mark Jakomin 4.r
SKUPAJ VLAGAMO V ZDRAVJE
v soboto, 7. maja 2011 med 9. in 12. uro na LONKI v IZOLI
Zdravstveni dom Izola, v sodelovanju z društvi in organizacijami pripravlja akcijo v kateri boste lahko izbirali:
-	PREIZKUS HOJE NA 2 KM
-	RAZGIBAVANJE OB GLASBI
-	NORDIJSKA HOJA
-	MASAŽA NA VELIKI ŽOGI
-	JOGA LATES
-	MERITVE HOLESTEROLA IN KRVNEGA SLADKORJA
Poleg tega pa še:
KZ Agraria Koper
-	Degustacija integrirano pridelanega sadja in zelenjave ter
-	Delavnica za najmlajše “spoznavamo rastline”
Biodar
-	Degustacija izdelkov ekoloških kmetij Društvo za trajnostni razvoj Istre
-	Degustacija izdelkov Mlekarna Celeia
-	Degustacija zdravih jogurtov Zavod za zdravstveno varstvo Koper
-	Meritve deleža telesne maščobe in svetovanje za zdravje
--------------------------------------------------- Izolsko pokopališče
Ali bomo kdaj imeli poslovilno dvorano
Poseben problem je v Izoli izvedba pogrebnih svečanosti, saj je, sicer lep vhod na pokopališče z mrliškimi vežicami enostavno premajhen za izvedbo poslovitve od pokojnika in tako se ta svečanost izvaja pred vhodom na pokopališče, ob hrupu avtomobilov na bližnji cesti, ali v majhni kapelici na pokopaišču, ki komajda sprejme svojce pokojnega.
Velika večina slovenskih mest je v preteklosti uredila sodobne pokopa-iške objekte, kjer je mogoče obred opraviti tudi tako, da so vsi udeleženci zavarovani pred dežjem ali vročim soncem ter da je omogočeno zbrano slovo od pokojnika. V Izoli smo se ukvarjali s čisto drugimi težavami, predvsem z zagotavljanjem prostora za pokope, saj zemljišč zmanjkuje tako v Izoli kot tudi v Kortah.
Pogrebna svečanost je v Izoli lahko prikrajšana za spoštljivo in dostojno slovo od pokojnika že zaradi skromnega ozvočenja, ki ga odpihne oziroma utiša vsak sunek vetra, velikokrat pa si svojci, spričo visokih stroškov pogreba, ozvočenja niti ne morejo privoščiti in potem večina pogrebcev sploh ne sliši govornika.
Morda se res zdijo ti problemi nepomembni v priverjavi z vsemi ostalimi, toda, ko pride trenutek za slovo, je tudi to lahko pomanjkljivost, ki jo v Izoli vsekakor moramo odpraviti.
Nekaj posodobitev je sicer predvidenih v sklopu zazidalnega načrta „stadion“, ko bomo morda dobili tudi poslovilno dvorano, kjer se lahko izvede podoben obred, kot ga poznamo iz ameriške prakse, kjer se več ljudi lahko poslovi od pokojnika in sam obred ni povezan s pokopom.
To je pomembno tudi zato, ker se izgubljajo tiste nekdanje funkcije lokalne skupnosti, ko so za poslovilne besede poskrbeli v Krajevni skupnosti ali v katei od organizacij, katere član je bil pokojnik. Z zmanjševanjem pomena krajevne skupnosti in nekaterih društev je tudi vse manj pripravljenosti na prevzemanje nalog govornika ob grobu. Cerkev za slovo poskrbi z duhovnikom, država pa takšne službe seveda nima. Amerikanizacija naše družbe se bo očitno nadaljevala tudi v tem delu našega življenja. In morda niti ne bo napak.
V spomin
V spomin
Vinko Franetič
Tik pred prvomajskimi prazniki je v 67-letu starosti, nepričakovano umrl dolgoletni izolski politični in javni delavec, predvsem pa ugleden gospodarstvenik Vinko Franetič. Vseskozi je bil tesno povezan z Izolo, saj je bil dolga leta eden vodilnih mož izolskega Arga in nato tozda Delamaris. Direktor tozda je bil od začetka 1984 do 1987, ko so izšli iz Droge in nato še štiri leta, ko so postali podjetje Delamaris. Ko je prišel v Delamaris so tam imeli težave predvsem zaradi zastarele tehnologije. Barke so sicer imeli, ostalo pa je bilo precej za časom. Marcelo Kralj ga je poslal v Delamaris, da izpelje investicijo v novo proizvodno linijo in dve novi stavbi v kateri so to linijo namestili. Takrat je Delamaris, ki so mu priključili še Ribo, skupaj z Delmarjem zaposloval okrog 750 ljudi. Malo kasneje so ustanovili še Frigomar in to je bila pravzaprav zadnja investicija, ki jo je še vodil kot direktor Delamarisa.
Iz ribje predelovalne industrije je odšel na novo delo v zavarovalništvu in bil eden vodilnih mož zavarovalnice Adriatic. Pred leti se je upokojil, vendar je bil vseskozi prisoten v javnem in političnem življenju Izole, čeprav manj v prvih vrstah, saj se je predvsem posvečal domu in družini. Seveda pa je bil vedno pripravljen na temeljit pogovor o tem, kaj se dogaja v naši državi in družbi, bil je angažiran človek z jasnimi stališči o čemer pričajo tudi njegove besede, ko smo ga pred dobrim letom v pogovoru za Mandrač povprašali, kaj meni o selitvi izolske tovarne v notranjost Slovenije.
„Vse, kar se je dogajalo v zvezi z Delamarisom v zadnjih letih je proti mojim načelom in prepričanju. Zaradi mene so vse te stvari lahko zakonite, toda nihče ne more v tako kratkem času olastniniti Delamaris. Lahko to stori v skladu z zakoni, v skladu z moralo pa gotovo ne. Mislim, da so pri tem določeni kontrolni inštrumenti povsem zatajili. Človeka seveda stisne pri srcu, posebej tiste, ki smo tam delali, saj je naša ideja bila, da ljudem zagotovimo delo in da bi vsi bolje živeli, ne pa da bi od tega kaj posebej imeli. Spominjam se, da smo takrat imeli plače v razmerju 1:1,7, ne pa 1: 17 ali še več, kot jih imajo danes. Kot direktor sem bil najbolj zadovoljen, ko sem vsak mesec sproti skrpal plačo za vse delavce in da smo plačali vse prispevke. Nam tudi ni bilo do tega, da bi z odpuščanjem delavcev dosegali boljše poslovne rezultate. Mi smo želeli ravno obratno in smo si vedno izmišljevali kaj novega, da bi lahko zaposlili nove delavce.”
Tako je razmišljal Vinko Franetič in tako je tudi ravnal. Z njegovim odhodom je Izola izgubila ustvarjalnega, angažiranega človeka, ki ga je bilo vredno poslušati. Tudi takrat, ko je s ponosom govoril o nekdanjem delu in nekdanjih ponosih izolskega gospodarstva.
..Delamaris je veliko dal temu mestu. Vse kar je bilo treba graditi novega je bil Delamaris zraven. Da o športnih klubih in sponzorstvih niti ne govorim. Zato je moja velika želja, da bi ribištvo in ribja industrija obstala v Izoli. Seveda pa bi morali delati drugače kot so to počeli zdaj. In, če že ne bi mogli skrbeti za razvoj kraja, bi morali skrbeti vsaj za dobro svojih zaposlenih. To bi moralo biti vodilo.”
Milan Smerdu
Natanko leto dni se je boril s svetom, ki ga je okoval in priklenil na bolniško posteljo, ter ga oddaljil od njegovih najbližjih in številnih prijateljev. Iskal je izhod v tostranstvo, a ga ni našel.
Pa si je gotovo želel nazaj, saj je imel za postoriti še toliko stvari in užiti še toliko življenja, ki ga je komaj osvobodilo vsakodnevnih in predvsem nočnih odhodov na delo v igralnico, kjer je bil zaposlen polnih trideset let. Po poklicu je bil sicer kovinar, impejevec, ki je prihajal na pomoč vsem nam, ko je kje kaj počilo ali začelo puščati.
Milan je bil namreč natančen in odgovoren človek, morda celo preveč.
V Izolo je prišel v času odseljevanja nekaterih domačinov, kot kratkohlač-než, ki je kmalu dobil kup prijateljev v starem delu mesta. Skupaj so hodili še v staro šolo v Gregorčičevi in skupaj so se šolali za poklic, ob tem pa igrali rokomet, jadrali, bili modelarji in še marsikaj drugega. Postal je član odlične izolske rokometne ekipe, ki je bila med najboljšimi v Sloveniji in tako kot so bili prijatelji takrat, so še vedno tesno povezani. Tako kot z jadralci, saj je bil dolga leta član jadralnega kluba Burja in kasneje jadralnega kluba Olimpie, ljubitelj morja in prav zato si je pred odhodom v pokoj omislil barko ter na njej, skupaj z ženo Edo, preživel nekaj lepih trenutkov ribarjenja. Jadranju in morju se je zapisal tudi sin Aleš, ki je bil izvrsten športni jadralec, zdaj pa se poslovno ukvarja z organizacijo morskih prevozov.
Ob tem je bil ves čas obkrožen z umetnostjo, ki je sam sicer ni izražal a jo je poznal, jo imel rad in jo cenil, kako tudi ne, saj so Smerdujevi zelo znana kiparska družina in kiparstvo je s hčerko Katjo prišlo tudi v njihov dom v Strunjanu, kamor so se preselili pred leti, a so vseskozi ostali zvesti Izoli. Ko se je, utrujen od dolgoletnega nočnega dela, upokojil, je zaživel sproščeno, a ne tako kot bi lahko. Se vedno je bil tisti odgovoren, zanesljiv, natančen Milan, ki je vedno storil to, kar je obljubil. In pri tem se ni prav nič čuval, tudi potem ne, ko je bilo jasno, da z njegovim srcem ni vse najbolje. In prav srce ga je izdalo.
Od Milana Smerduja smo se poslovili v sredo, 4. maja na Izolskem pokopališču. Bil je lep spomladanski dan, a ne tako lep kot bi lahko bil.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas naša draga mama, nona in prano na
EGIDIJA ZANKOLIČ
(pok.18.04.2011) iz Izole
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ali kakorkoli počastili spomin nanjo.
Vsi njeni najdražji
Predzadnja
KRIMINALNE
Zid se ni umaknil
V nedeljo dopoldan je policiste poklicala občanka, da na cesti za Šared leži na tleh motorist brez čelade in je poškodovan po glavi ter nezavesten. Na kraj so odhiteli Izolski policisti in ugotovili, da je v prometni nesreči udeležen 44-letni voznik kolesa s pomožnim motorjem iz Metlike, ki je zaradi nepravilne strani vožnje zadel v podporni zid in padel. Zaradi lažjih poškodb je bil odpeljan v bolnico Izola, zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog pa so policisti odredili strokovni pregled za alkohol in mamila.
Neznancem ne odpirajo Stanovalci so obvestili policiste, da iz enega od stanovanj prihaja hrup in glasna glasba. Policisti so na kraju na kraju ugotovili, da hrup prihaja iz stanovanja, v katerem so podnajemnice, ki so ob prihodu policistov na kraj utišale glasbo, niso pa hotele odpreti vrat. Po pridobljenih podatkih s strani lastnika stanovanja bodo navedene kr-šiteljice prijele globo za motenje nočnega počitka.
Niso še pasji dnevi Na PP se je zglasil 47 letni Izolan in povedal, da ga je na Plenčičevi ulici v Izoli ugriznil manjši pes mešanec in sicer v desno golen. Odšel je k zdravniku, kjer so mu oskrbeli poškodbo in ga cepili. Z naznaniteljem je opravil razgovor vodja policijskega okoliša, kasneje pa na terenu tudi izsledil lastnico, zoper katero sledi hitri postopek po Zakonu o zaščiti živali.
Niti za spanje ni napihal
V	noči na sredo so policisti na Dobravi ustavili vozilo, ki ga je vozil tridesetletni voznik iz okolice Postojne. Slednji je kazal znake alkoholiziranosti, zato so mu policisti odredili preizkus z alkotestom. Rezultat 0,47 mg/l alkohola v izdihanem zraku je bil posledica preveč zaužitega alkohola, zato mu je bil izdan plačilni nalog in prepovedana nadaljnja vožnja.
Pa bo za dozo
V	jutranjih urah je na policijsko postajo poklical lastnik gostinskega lokala in javil, da mu je nekdo vlomil v lokal. Notranjost je preiskal in ukradel denar. Lastnika je oškodoval za 120 Eur.
Svaka čast!
Poštena najditeljica je razveselila starejšo gospo iz Kopra, ki je na sprehodu po Izoli pozabila torbico na plaži. Torbico je predala policistom, ti pa so poskrbeli, da je našla lastnico.
Alarm ju je izdal
Najemnik lokala na Industrijski cesti je v četrtek ponoči sporočil, da se je v lokalu sprožil alarm. Na kraj so odhiteli policisti in intervencijska skupina varnostne službe. S kraja sta pobegnili dve osebi. Enega od storilcev so policisti prijeli in pridržali na policijski postaji, kjer je bilo ugotovljeno, da je v zadnjem obdobju izvršil štiri vlome v objekt. Po zaslišanju je bil izpuščen, sledijo kazenske ovadbe.
Ukrajinke pa ga nesejo
V	petek dopoldne so policisti po obvestilu občanov odhiteli na hitro cesto med Rudo in Belvederjem. Promet je z nezanesljivo vožnjo zmotila voznica osebnega avtomobila iz Ukrajine, na delu v Sloveniji. Odrejen ji je bil preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,44 mg alkohola v izdihanem zraku. Voznici je bilo odvzeto vozniško dovoljenje in odrejeno pridržanje v prostorih na policijski postaji. Za naveden prekršek bo predlagana v postopek pri sodniku za prekrške, kjer ji grozi globa v višini najmanj 950 Eur. Psihofizično ni bil fit
V	soboto dopoldan so policisti na Bel-vederju ustavi voznika iz Kranja. Pri kontroli psihofizičnega stanja mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti z rezultatom 0,76 mg/l izdihanega zraka. Odvzeli so mu vozniško dovoljenje in odredili pridržanje. Zoper njega sledi obdolžilni predlog. Namesto v gostilno v zabojnik Neznanec je ponoči s petka na soboto poskusil vlomiti v gostinski lokal na Sončnem nabrežju, vendar mu ni uspelo, zato se je napotil na Rudo, kjer je vlomil v zabojnik in iz njega ukradel blagajno. Vlomilec je naredil le škodo na zabojniku, saj je bila ukradena blagajna prazna.
Shoto ni nič kriv Na 113 je poklical mladenič, ki je povedal, da je njega in njegova prijatelja na plaži pod Belvederjem napadla skupina mladeničev. Dva od njiju sta bila pretepena in sta poiskala pomoč v bolnišnici. Kljub hitri intervenciji, storilcev policisti niso izsledili. Policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, sledi kazenska ovadba.
Oskrbovalec z bakrom
V	nedeljo dopoldan so policisti odšli na Šared, kjer so neznanci že tretjič lastniku novogradnje ukradli žlebove. Navedenega so z dejanjem oškodovali za 1200 Eur.
r Ekološko suho čiščenje '
tepihov, tapisonov in itisonov r tel. 031534 035 j
Umrla je naša ljubljena
□UBICA LONČAR
iz Koprske ulice št. 32
Pogreb bo v petek, 6. maja 2011 ob 14.00 uri na izolskem pokopališču. Žalujoči mož Drago, njeni sosedje in vsi njuni prijatelji
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam 2sobno(51m2) stanovanje v centru Izole, tel 0039040 312 009 med 14 in 17 uro
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščemfrnožnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860
-	Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280 NAJAMEMO
-	Najamem dvosobno stanovanje v Izoli ali okolici, tel 05/ 6419 166
-	Najamem eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 070/300-703
Delo
-	Oddamo mladičke hišne podgane za hišne ljubljenčke. Info: 031 856 380.
-	Medicinska sestra izvajaugodno in strokovno pedikuro (nego nog) na vašem domu. Tel.: 040 820 332
-	Mag. elektrotehnike in informacijskih tehnologij išče delo. 070 283 263
-	Delovna in pridna iščem delo za čiščenje pisarn in domov v Izoli, tel 070 217 562
-	Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
-Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947
-	Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka)
-	Opravljam različna gospodinjska
Razno
-	Malo Tomosovo črpalko in 80 metrov zahvalne cevi na stojalu ter šest 200 litrskih sodov PRODAM. Tel. 041 234 591.
-	V starem Jagodju /pod Šaredom / blizu naše poljske hišice sem pred tremi tedni izgubila-pozabila fotoaparat znamke canon.Je digitalni, majhen, črne barve v črnem etuiju. Najditelja prosim, da mi ga vrne, ker mi je drag spomin. Nudim tudi nagrado. Irena, 031223644
-	V starem mestnem jedru Izole najamem prostor za hrambo koles in skuterja. tel.: 030 313 601
-	Štirikolesni invalidski skuter Invaca-re Auriga, ugodno prodam. Skuter je v brezhibnem stanju. Tel.: 040 667 947
prodam kakovosten HUMUS 5eu/101itrov (meša se 1/10) kontakt: 041543373
-	Kompostiran kozji gnoj v vrečah prodam. tel 040 342 200
-	Nujno potrebujem računalničarja za vzpostavitev informacijskega sistema Tel. 040 776 748

%

NEVARNIH ODPADKOV
© PEMfflDdD!]® gBODmraO©®
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Obveščamo vas, da bo 13. in 14. maja 2011 potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Nevarne odpadke kot so stara zdravila in kozmetika, uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki in spreji, ki jih hranite doma, oddajte v posebno dostavno vozilo, ki bo na zbirnih točkah.
Razpored ur z lokacijami zbirnih točk bo pravočasno objavljen. Telefonska številka 05/66 34 950 vam je na voljo za dodatna pojasnila o akciji zbiranja nevarnih odpadkov.
Zato vabimo vas, da se akcije udeležite. Na ta način se bomo skupaj znebili črnih odlagališč in kopičenja odpadkov na naših domovih. S tem bomo skupaj prispevali k bolj čistemu in urejenemu okolju.
Ohranimo našo občino čisto danes
za boljši jutri.

li
komunala
izda - šola
NLB Premijsko varčevanje
LAHKO IAKÀM.. t>A KM TQK]?T...
SEVEDA LAHKO... 4AMflT P6TEM 50 fAMO ROGANJE IK NIČ DENAtóKOV ZA !W 5LADKAK17E...
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
Priznanja ob dnevih knjige
S projektom spodbujanja bralne kulture, ki že šesto leto poteka v izolski mestni knjižnici in s podporo Občine Izola, smo knjižničarke tudi letos med člani knjižnice izbrale NAJ BRALKE/BRALCE preteklega leta. Po zaključku večernega klepeta z »Zanimivo Izolanko« Aljošo Križ je Marina Hrs, direktorica Mestne knjižnice Izola, podelila priznanja in knjižne nagrade najboljšim bralcem v minulem letu. Kot Naj bralka do 18. leta se je izkazala Tjaša Skok, osnovnošolka iz Izole. Med odraslimi bralci se je izkazal Jože Vodovnik, upokojenec iz Izole, Naj bralna družina pa je postala družina Perne (Adelija, Primož, Jakob, Živa). Še enkrat čestitke in veliko bralnih užitkov še v bodoče.
Novi operaterji radijskih postaj
V Radio klubu Izola - S59DTN so 20. aprila organizirali radioamaterske izpite A razreda, ki jih je pred komisijo imenovano s strani Zveze radio amaterjev Slovenije (ZRS) uspešno opravilo enajst novih članov. Od tega so štirje uspešno opravili tudi preverjanje v sprejemanju in oddajanju Morzejevih znakov, kar je zahtevalo še poseben trud.
Izpiti so bili opravljeni po uspešno izvedenem tečaju, ki so ga vodili starejši člani izolskega radio kluba dobrih 5 mesecev, to je od novembra preteklega leta. Pridobljena znanja bodo koristna tako novopečenim operaterjem radijskih postaj za zanimivo druženje z ljudmi celega sveta preko radijskih valov, pomembno pa bodo v primeru potrebe lahko prispevali tudi v delu prostovoljne enote Civilne zaščite, ki jo izolski klub vzdržuje in usposablja v dogovoru z lokalno skupnostjo.”
Balinarski 1. maj v Kortah
Balinarski klub Korte je za 1. maj organiziral balinarski turnir med zaselki vasi Korte. Turnirja se je udeležilo osem ekip, ki so se pomerile v balinanju še po starih pravilih (prosta igra). V lepem sončnem vremenu in razpoloženju je zmagala ekipa “Kužera”. V tekmovanju najmlajših je zmagal par Sara Benčič in Mark Jakomin. Za pogostitev igralcev in gledalcev sta poskrbela balinarski klub in Krajevna skupnost Korte.