•obot, nedelj Wr' i« prasniko* fSily except SatanlajS, and Holi<*r»- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uraditilkl tn upravalikl prostori: 2657 South Laarndala Are. Office of Publlcotion: • South Uwndole Ar«. Tolcphonr, Rockwell 4904 On« lista J« $6.00 K&TSS&ffS JSTAr-ASTME CHICAGO, ILU PONPBIJBK, 12. AVGUSTA CAU«. 12). mu Subscription |6.00 Yearly 3TKV.—-NtIMBKR 117 Aoceptanoa for milin« at spacial rate of poataga providad for ll» aectlon 1108, Act of Oct. 8. 1017. autboritod on Jun« 14. 1016. 0i b0bbnikpdmoni/fl prejme UPADLI angle-|u«ars^zahteve 10 obrežjej japonska in rd-i sua lahko zdr0-! bua amerik0'groma k"n" *91 m ^ La vrgli 400 ' v bitko letal\ Bukarešta. Rum unija. 10. avg. — Premier Jon Gigurtu je povedal svojim rojakom, da mora .Rumunija odstopiti kot ozemlja riPTSKA VLADA Bolgariji na Hitlerjev ukax. za- ret/ADl ITALIJO eno ** ie izjavi1' da M 1)0 nje" SVARI 11 ^^ vUda cdločno upirala ogr. . . I skim zahtevam glede odstopa LONDON, 12. velikega dela Sedmograške. Ru- skih bombnikov je danes munija je pripravijena dati O-jtlo »drobiti obrambne linije i rgkj le Qzek p&g gtdmoRra4ke. jetefovikodnem anglctkam j ^ ozemlja da ^ bodo lahko rij«, ktr pa se jim ni P®*'*" I Madžari, ki zdaj žive v Rumu-t, Aafleško poročilo pravi, da na8elili na njem> ta.niškf baterije odpodile na-1 TL Nemci so izgubili 6» Poročila pravijo, da Ogrska IZkov angleške izgube pa I zahteva tri četrtine Sedmogra-Jrjg'^ ške. Gigurtu je napovedal, da tU eksplozije so se včeraj h^o pogajanja z Ogrsko dolga il nadookrajinami severne 1» težavna. Svetoval je tudi E Vzrokteh de ni bil ugo-Ogrski in Bolgariji, naj bosta ,J. .«„„ i«, da ao ne I zmerni v svojih zahtevah, da U^U P-pre^i konflikt. Bolgarija K . zahteva vrnitev Dobruže in dveh, m****1- - - — I drugih distriktov, katere je Ru munija dobila po zakl j učenju druge balkanske vojne.' «* bill: Joe Kkuser iz Cleve- Važnost kooperacije Wa*hington. D. C, 10. avg>| Tako pravijo italijanski landa| 0 Wm j strah in dvoj. * umnum z. , Zdru4ndon, 10 avg. -- Hrltska ^ meda,nwlške trgo- vlada je storila važen korak, da . • „ .tI, pridob, indijo „ «Trkoh-, sgar^rss ške in .ovj€t»k. Rusije, ki Uh, | d»,"o. ' BiM >o pri .TOjih"Mro4.| ^''V0'; | rtpubllk.ml, benavt« tudi utrdi ir^to^rk^r^r Rimi 10 rl^l, B"k0T ivo3n» 'n r.ku !r.r; d^ ^ žajo vsi fašistični časopisi, ki obenem naglašajo, da je popolna italijanska zmaga blizu. Ko bo Velika Britanija uni-čena, bo Amerika ostala edina se srečno po- Podlaga revidiranega načrta je zakonski osniilek, ki je sedaj pred kongresom. Ta določit po večanje kapitala federalne ii-vozne-uvosne banke na |fi00, 000,000. Banka, če bo osnutek Cleveland. — pne 8. t. m. je Naznanilo naglaša, da brlUka | Bprejet, bo lahko finančno in panje je, da so vrnili. Clevelandake novice Zadevno naznanilo sta isto-! časno objavila lord Linlithgow, podkraj v Indiji, in L. S. Ame-ry, angleški minister za Indijo. plutokratična demokracija brez po dolgi -mogočno letalsko, silo in v tem| di počeno lobanjo. Nahaja M] posvani, naj postanejo člani | sojilo. munije in Bolgarije, ki se je imela pričeti danes v Craiovu, je bila začasno odložena. Na tej bo razprava glede odstopa Dobruže Bolgariji. Možnost je, da se bodo pogajalci sestali v kakem drugem mestu. ,:.../, Kralj Karol je pravkar obja-iki letalci napadli z bomba- vil dekret glede reguliranja živ-meata v zapadni Nemčiji, ljenja Židov. Ta izključuje ži-loti njim so se dvignili nem- de iz vladnih služb, armade, poti leUlci in jih od podili. Bom- klicev in poljedelstva. Izjema l katere »o vrgli Angleži, ni- velja le za one Žide, ki so se bo-povrročile velike škode. rili za Rumunijo v prvi svetov landon, 10. avg. t- Nemci so| ni vojni, in njihove potomce. w*r ponovno invadirali an-Mto ozračje in bombardirali »ta na Škotskem, v Wallesu •everozapadnem delu Angli-Dve osebi sta bili ubiti in :o ranjenih, ko so Nemci lx)mbe na neko mesto v otapadnem delu Anglije. Letalski minister vztraja pri Utvi, da so Nemci izgubili 60 '*nkov v bitkah z Angleži Rokavakim prelivom. V kitke »o nacTji vrgli čez osem- času se lahko mnogo spremeni. | v bolnišnici. Iz tega razloga osišče ne vidi nevarnosti takojšnje ameriške intervencije v prilog Veliki Britaniji. Hitlerjeve bliskovite zmage in ameriški sentiment v prilog izolaciji bodo preprečile intervencijo. II 8ole, glasilo italijanskih bankirjev, ki izhaja v Milanu, predstavnikarl^- f^fj^hiček ^^riškJ intervencije. Lahko bi napadli Združene države in- jih zdrobile. Roosevelt se boji jnpohske|daj '«v»ja čistke na Daljnem vzhodu," pi še ta list. Rim sankcioniral sovjetsko akcijo _ I Litovski poslanik v Berlinu te uprl ruskim uradnikom Rim, 10. avg. — Tukajšnji di- lairn F0,m m vi- I plomatični krogi so bili prav- . Egipl. 10. avgVUt- ^ informirani, da je Rusija iEr^V^P"* kontrolo nad poslani-Tartad tPr' i? Estonije, Litve in Utvije - * od italijanske oborože- , ^ m suMnovi Mhu>. ttthr^sr^U . ^^ vlade. Slednja je s tem prizna- str«;;, 's^k^^^l00"1^ ,u,k K.V Uk„ k0nW.rEJtM "1v Rlmu N«,nnv« invazij« ruskih Vpratonje »tatuaa baltiških ju |ir«l vrt ko „to leti." diplomatov v Vatikanu je pr Kahman Anam, ko- ilo na povrije, ko je papež Pij tam ^ipuke teritorijalne sprejel Stanislava Girdvainisa. g«, je izjavil, da razpolaga I litovskega poslanika v Vatika- ^foteno silo 200,000 mož. nu, v privatni avdijenci. Vest J11« povezan z Veliko Brl- iz zanealjivega vira pravi, da je » Paktom hramba, ki Glrdvainia po razgovoru i pa- .lahteva bojevanje njegove pežem izjavil, da se še vedno »na „trtn, angleške armade, smatra za poslanika. Kairu objavljeno poročilo 10 av_ _ Ru(lki u- v, italijanski leUl- pre. P ^I^rdirall an.u&k« k«^« radnlki, ki so nameravan prc Ikv Ad^ll z^u Jvietl urad litovskega poslanika «llvu. \ v 5 na upor pri članih poslaništvs. Slednji so jih odpodili. Ruski uradniki so prej prevzeli poslaništvi Latvije in Estonije. proti vsej Evropi, se čuti tudi v raznih industrijah ^ « IIBU ''Ja^nski'program I P« vsej Jugoslaviji pomanjka ekspanzije uključuje okupacijohje nekaterih surovin. Iz tega holandske Indije ter britekih in^loga-o ae tu sesUli . U1 francoskih poieščin na MJ- ^nild ^^mšniiin S V^ravilaRU,tLjdai ^rn^ d^ d^toS ^ Indijski nacionalistični krog, ^uTroU ndUi in A^stre K« bi mogla storiti država, da so sprejeli brltska zagotovila s sunek proti Indiji in Avftra I ^ y pog,edu ViMj pr|drlkkl na Enanje, dočlm : nekoliko uredifc. | JIH liberalci in voditelji .neod Drugi fašistični listi napovedujejo, da bo morala Amerika navezati tesne stike z zrn ago v i-' tim osiščem. Američani, ki poslušajo radiopridigarja r _ i, Zborovanje ekonomov v Ljubljani I j Angleška blokada vladnega aveta In posvetovalnih odborov Razprava o Brl take koncesije Indiji Imajo ^ odpreti vire indijskega boga- j y w\• •• stva in človeške sil« Angliji V Oa/lOSA/fA Z KUSIJO večjem obsegu. Poučeni krogi pravijo, da bo Indija dobila več kot štatus dominiona. Tak šta*| tus j« bil obljubljen Indiji zadnjegi oktobru. ade na obeh koncih Sredozemskega morja. Druga poročila se glase, da so madridski listi obnovili kampanjo, da mora Anglija vrniti Gibraltar Španiji. Časopisje naglaša. da je ta trdnjava, ob vlvodu Sredozemskega morja Izpostavljena napadu z dveh strani. - Italijanski* strategija zahteva okupacijo Malte, angleškega otoka In pomorske base, ki leži med Sicilijo in Libijo, Italijansko kolonijo v Afriki, kakor tudi otuika Ciprusa. Slednji se nahaja med italijanskimi IM«. kanešklmi otoki in Haifo, Palestina. „ _ Angleško poveljstvo v Kairu, Egipt« poroča, da j« bilo prodiranje Italijanskih tet Is Abesl-nije v britsko Bomalljo ustavljeno. Italijani so zasadil Mar gelso tn Oadweino, mesti, ki ležita 80 milj V notranjosti Somalije. Nekaj milj od teh mest S« dviga gorovje, kjer Je glavna angleška obrambna črta, katera ščiti Berbero, glavno mestu Somalije. _ - Kint. 10. avg, — Fašistični, krogi nagiašajo, da J« okupacija Zeil«k pristanIŠČnega mesta britske Somalije, odprla pot za konsolidacijo britske In franco-ske ,Somalije pod kontrolo Ita-lljanske oborožen« sil«. Dalj« odstranila ovir« glede napada na Adeii, britskega protek-sklepajo, da se ameriška vlada toratn, ki leži na "drugI strani rosno trudi v naporih za «aipra-K(j4,nH|H,ga zaliva, vo trgovinskih In, drugih potež-| luiijanske motorne kolone koč z Moskvo. Iprodjrajo naprej Hiti Berbarl, Podpis novo trgovinske |»o-1 glavnemu mestu britske Soma-godbe Je nadaljnji dokaz, da jr IJJe. Kolone spremljajo vojaški Amerika za izboljšanje odnoša-| letalci. VVelles Je neilavno obsodil rusko domi-| n nacijo Estonije, latvlje in Ll- ICmlfl DOMOM Iv«, treh baltiških drža vie, ki sof se morale ukloniti zahtevi Waahington, D. C'., 10. avg. Izgloda, da hoče Amerika izbolj šati odnošaje a sovjetsko Rus! so- vjetske vlade. ši, najpripravnejšl In najzaao- f. ... voljivejši način za obe prizadeti \Yellka MrOClla \ stranki. Eksplozija v italijanski tovarni Letalski promet I med /reko in Ameriko i obnovljen Rit Dublin, Irska. 10. avg Poštni in telegrafski department Je naznanil obn da JaVn nmi«r ških volank h «... kuhi i.. u..iiiut.ML..tmi <#Mn.l .7 . *.i___n New York, 10. avg. — Britska nakupovalna vila, da je dobila 2900 ameriških vojaških I Njttfju, Italijanskemu gan-letal. Angleška naročila amo gt,fM kj HkuAw dobiti kontrolo rlških letal, orožja In bojnega ||||d unijami, delavskim im materiala so že dosegla vsoUr| iN.r(j*m, ki ga Je vladal Mike $2,000,000,000. „ Carrozzo, ki Je umrl zadnjo ne- WaaJiiBgtoe. I). C. 10. avg. ^ deljo. Voditelji m Igjsvlll., ds Vojni tajnik Henry L. Stimson ** »»voljeno uradni to je pri zaslišanju pred člani prizadetih unl , naj ustavijo skupnega kongreanega odseka! "Nlttijev sindikat priznal, da Je njegov d«psri ' dobiti kontrolo nad ment kupil samo SS bojnih Is- organizacijami. _ tak v teku sedmih tednov o- - ^ brambnlh aktivnosti. Kongres /ugošlovanski parnik posvaril Balkance „ Gibanje bolgarskega vojaštva Berite, 10. avg. — Nacljskl krogi so naslovili novo svarilo balkanskim državam, naj govore manj in bolj delajo za izravnavo teritorialnih sporov. Svarilo Je v prvi vrsti namenjeno Kumunlji, ki se upira zahtevam ki skuša delavskimi . l»ndon, 10. avg. — Admlra ao zapustili Rim In odpotovali U j if naznanila, da je kri . —.......... .....a r - ----- na pozorišče nesreče, kjer bodo Urkjl Ajaa# ^ |imad bojnih Je v Juniju dovoM $400,000,(MHI ^^^ vodili preiskavo. ladij ki jo napadle in poško- ^^ m . fo ii.H). 10 av». — Eka-| dovai* ncmlko H»» '«)« Ad-olorilTv tukajlnjl muMeljaki to- mh-al Hpa. v Wl«nl urugvaj-^ J, ubila tri dalavc«, t«t .k^a «A«tj. » ««ln)»m d^-dJurih p. J. bilo ranjanih. I^c- c«nbru. .pr. » akUvnl alutbl na cokS V Milini Ivifarakt maje mori«. Namrl. » »m P"ioplli ^.fno Qd O«p lU«)'»*»- rr,!'?.!^^"^' " ^f^MKiTTEM'"' Ut^^te^., ki f. j. po- tlovanaki i«opto. Sorjev ta Ulslaldk pritikiu. SUmaon Je v svojem govoru pred dlani odaeks poudsrjal, da sr-mada, obrambna komlaija In letalska industrija niso odgovor* ne za zavlačevanj« sklepanja ■ Berlin, 10. avg — Tu pre »trežario radijsko poročilo i« Helgrada pravi, da je bil jugo-alovanaki Uivornl parnik Kad tor ped Iran In potopljen v bližini obrežja za|iadne Afrike. Iden Javna agitacije v Kurhunljl, Bolgariji in na Ograkem nima nolienega pomena In veljave. Ootovo Je, da U ne bo napravila nobenega vtiaa v Nemčiji. Slednja za-hleva akcijo, ne besedičenja. Sofija. Ikilgarljs. 10. avg. — Bolgarake čete so se pričele zbirati v nevernem distriktu dežele, is rfVaar oimiovalcl sklepajo, da ae pripravljajo na oku-pačijo Dobruže. Okupacija bo odrejena kakor hitro bodo pogajanja i Itumunljo, ki Je do-bUa tu pokrajino od Bidgarije po drugi balkanski vojni, zaključen« topila, še ni ugotovljena. Zadevno vest Je objavit neki jugo- POEDBLJEK, 11 AVl se po vojni rodi več PROSVETA TUR RR LIG IITRH MRNT ff« 41/1 m lastnima iimhiu kabodmb rooroass jkdhutu ftpa mU t■>IISi.l fer *'«■■■» S»*a M tSnsUn. w.r. (M Cttesaa) Ia te Cten HM m Mte M«. M« » 9* ___ _ ter Um U.ltei States Oiteb K N m OM'i» saS «ssta pa IM* »« PRO«VRTA M9I49 Otep, M IflEMBKB or ras rKDBSATCS m ujjjjifrrrfr-r —.................................. naselbin 11. INSI. 4» na te • IM f » i ' i 1 . t ■ "Krščanska" fronta Teroristična organizacija Ku KJux Klan aa ja raformirala. Njen "flrar" Coleacott je na-znanil pred kratkim, da kuklukaarji ne bodo večnosili bele halja in kapuce, nameeto tega bodo odslej nastopali civilno in odkrito« ' To pa le ni vaa reforma. Kuklukaarji bodo v latoinji volilni kampanji sodelovali z nacij-skim bundom ln njegovimi prijateljskimi orga-nizacijami, mad katerimi sto tudi Christian Mo-billzers in Christian Front Vodja "krščanskih mobillzatorjev" je Joe McWIUlams, ki Je kandidat za kongresnlka v New Yorku in njegovo kandidaturo sta odobrila in blagoslovila katoliška f upnika Brophy ln Curran iz Brooklyn*. "Krščanska" fronta je zdaj popolna. Program kukluksarjev je doslej bil: "Amerika pripada belopoltnim protestantom." Zato so sovražili zamorce, Žide in katolike. Zdaj so prišli skupaj s katoliki v "krfičanaki" fronti in mrž-nja do tldov oziroma "judovzklh komunistov," ki jih vodi Eoosevelt Kajti po sodbi kukluksarjev, nemških nacljev, itolljanskih fašistov in krščanskih frontarjev Ur "mobilizatorjev" je novi deal—judovaki komunizem.. Klerofašlstlčnl "father" Coughlln ja obnovil svojo radiouro, da pomaga kukluksarjem in oatalim frontarjem pobiti Roosevelta, ki hujska Amerik^ na agresivno vojno z nacijzko Nemčijo t Smuk v luknjo! Stalinova stranka v Združenih državah je "prodala" svoje centralno glasilo. Komunistični dnevnik Daily Worker Je bil pred nekaj dnevi "prodan" trem starim ženskam, ki bodo pred oblastmi nastopale kot tvrdka "Freedom of the Press Company." V ostalem pojde vse po starem. Uprsvp lUU bo vodil odbor, na delu katerega bosta Loula F. Budenz, znani stolinovec, in Ben Daviš, moakovaki uredniški komisar. Transakcija z masko, obstoječo iz treh starih ženic, ne bo potegnila nikogar, razen morda največjih tepcev—je pa to nov primer, ki kaže, kako se Stalinovi komunisti norčujejo iz zdrava pameti, če mislijo, da jim bodo pametni ljudje verjeli, da so se res skrili. Daily VVorker lahko aademkrat izpremenl lastniks in ime. toda, dokler so stallnovcl zraven, ostane to, kar je bil: trobilo Stalina in Hitlerja in smrtni sovražnik vsega, kar se imenuje demokracija, svoboda in pravi napredek. V imenu "moralnega Poročilo zaxtopnika Pa. — NI bil moj namen, da bi v tej neznosni vročini nadlegoval urednika s dopisi, toda mi okolščine prinesejo vedno kaj novega. Tako se je zgodilo tudi 3. avgusta, ko sta pri-šIa iz Traveskyja sinova moje žene, frank in John, z družinama. Njuna mati j« namreč obhaja ak katoližka cer kev nič n# protestira zaradi tega. Španski ka toliškl diktator dela lato.. Ali ni katoliška eerkes asma v konfliktu s tem moralnim principom, ko je r njej toliko zapovedi? Ali Je na primer katolikom dovoljeno, da al prosto izbirajo vero. kadar odraatejo, nameeto da se jim avtomatično u«tM takoj po rojstvu? Slovenski koncert v Gordon parku Cleveland.—-V nedeljo, 18. av Igusta, priredijo clevelandski o-drasli in mladinski zbori in godbe skupni koncert v Gordon par I ku (Band shell) pod avspicijo Federacije jugoslovanskih narodnih domov v državi Ohio. To bo drugi koncert te vrste. Prvi ae je vršil v avgustu 1939. Veliko dela In truda so žrtvovali pevci, godbeniki in zastopniki narodnih domov do izpolnitve take priredbe. Največ hvale pa gre zborom, godbam in dramskim klubom, ki se brezplačno žrtvujejo In nastopajo na teh javnih koncertih. Torej do&-nost clevelandskih Slovenčev je, kadar imajo te skupine svoje koncerte, opere ali druge priredbe, da se udeležimo in jim finančno pomagamo. Kolikor je mogoče do danes dognati, bo na tem koncertu sledeči program: Nastop dveh mla dinskih zborov pod vodstvom I-vana Zormana. Tem sledi šest mladinskih zborov (skupno) pod vodstvom Louisa Semeta, ki za-pojejo "Večer na morju", "Men' vse eno je" in "Jugoslovanska". Odrasle zbore pa bo vodil naš poznani Anton Subelj, pevovod ja Glasbene Matice. Zapeli bodo štiri pesmi: "Nazaj v planinski raj", "Na goro", "Ljubezen in pomlad" in "Venček narodnih pesmi". Prvi dve zapojejo skupni mešani zbori, drugi . dve pa v moškem zboru. Pod vodstvom Franka G. Be-čaja pa nastopita godbi sv. Vida in sv. Lovrenca s sledečimi skladbami: "Star Spangled Ban ner", "Naprej" (marš), "King Pin" (Marš), "Tales of Vienna Woods" (vvttltz), "Glory of the Trumpets" (marš) "Old Honor to the Old Glory (marš), "Hej Slovani" in "God Bless America". Na programu bodo še druge točke. Prijatelji glasba ste vabljeni na to sijajno predstavo, ki se prične ob 3. popoldne. Po koncertu se snidejo vsi pevci, i« gralci in godbeniki v SND na 81. Clairju. Se enkrat apeliramo, da pod prete take skupine, ki se žrtyu jejo in omogočajo podvig našega slovenskega naroda v Ameriki. — Za Federacijo jugoslovanskih narodnih domov, Carl Samanich, zapisnikar. Počitnice v toplicah " | Lava Hot Springm Idaho. — Z ženo sva se zopet dogovorila, da greva za teden dni na počitnice v taj kraj, ker zdaj imam 14 dni dopusta pri družbi, pri kateri delam. Prišla sva semkaj, da se malo odpočijem od dela in dobro umijem mojo premogars-ko kožo, kar se bo v enem tednu že dalo napraviti. Potem pa še nekaj dni doma, 15. avgusta moram pa zopet pričeti delati. Pravijo, da je letos v tukajšnjih toplicah izredno veliko ljudi skozi vse leto. Prihajajo iz vseh zapadnih držav in vse narodnosti, nekateri radi bolezni, drugi zopet, da se odpočijejo. Slovenca sva tukaj dva, ko to pišem, jutri jih bo mogoče pa že deset, ker zmiraj prihajajo in odhajajo. Poleg mene in žene je tudi br. Pavkovich z ženo iz Ročk Springsa in nekaj hrvatskih družin. Sem pa tam se pogovarjajo o tem In onem in £ts nam hitro poteka. Zvečer ima me shajališče pri rojaku Karlu Hlepcu, ki ima tukaj svoj dom in tudi sobe oddaja v najem. Karel si zna zmiraj pomagati iz zagate, če ae gre drugače, se pa nekoliko zla-, že in tako imamo dosti smeha Ori pravi, da v Lava Hot Springs pridejo le lenuhi, ki ne marajo delati. Ako jih vpraša, da bi mu pomagali, mu vsakdo odgovori, da ni prišel semkaj, da bi delal, marveč da se odpočije. In menda bo resnica, da ljudje pri hajajo semkaj na oddih ali se zdrmrftf. Med prvimi sva torej midva z ženo, samo to je vrag, ker počitnice prehitro minejo. Anton Tratnik, 267. Odmevi ohijekega dneva SNPJ Akron, O. — Se malo utrujen od dela ln vročine se v nedeljo 28. julija, prebudim bolj pozno kot navadno. Pogledam na "ve-kerco", ki je kazala ie blizu 9. ure dopoldne. Skočim iz postelje, se za silo oblečem .in pogledam skozi okno, kakšno bo vreme. Odprl sem tudi radio, da slišim vremensko poročilo, katerim tudi vselej ne zaupam. Sukal sem kazalo sem in tja in kmalu zaslišal anancarja, da bo "fair and cloudy", malo pozneje pa, da bo mogoče nekaj dežja. No, eden bo že pogrun-til, sem si mislil. Ko bi moj oče ali druge kmetje poslušal vremenske preroke, vem da b rekli, da se ti "šternkukarji" manj razumejo na vreme, čeprav imajo inštrumente, kakor pa kmetje, če malo pogledajo od kod veter piha in še na druga znamenja. Treba je bilo (halo pofruštkat, se malo obriti in nato praznično obleči (letos je namreč prestopno leto). Cas je hitro potekal in želel sem si, da bi bile minute tako dolge kakor ao včasih pri ženskah, ko se kam odpravljajo. Mož čaka v avtu in večkrat za-kliče: "No, stara, ali si že redi?" Pa dobi hitro odgovor: "Vejdl minut". Ta minuta včasih traja Četrt ure ali pa Še dalj. Morda je sedaj že vse bolj hitro, ko je že vse na "ziper" il^"strimlaj nano." Ko sem bil opravljen, sem jo odkurll proti Kenmoreu (južn del Akrona), kjer je čakal bus pri Slovenskem domu, dn popelje skupino članov SNPJ na skupni izlet ohijskih federacij, ki se je vršil na izletniški far mi elevelandskih društev pr Chardonu. le od daleč sem opazil, da so člani že vstopali v bus in da je čas odhoda blizu. "Va-camere, ver ju bin tak dovg?" me prijatelj pobara, ko sem prišel tja, "No, saj »veš kako je, če je človek sam", se'odrežem. Med kratkim čakanjem je nekdo prerokoval o vremenu, ki je lepo kazalo. . Toda hitro je nekdo pripomnil, da tftko prerokovanje je brez pomena, kajti, če bi deževalo v Akronu, je v Cle-velandu lahko lepo, di pa obratno. Ce bi se pa tuji* zgodilo, da bi nas kje moča za4ftla, pa tudi nismo iz cukra, d| bi se stopili. Zasedli smo sedeže in se odpeljali. Kmalu smo bili iz Akrona. Z zanimanjem smo opazovali skozi okna lepe ravne ali neko-£ hriboviti pokrajine Beau-Jful Ohia, se peljali mimo matih in večjih, slabo R»f dobro obdelanih farm, tu pa Um med malimi gozdovi trdega lesa. Vmes pa amo ae skušali organizirati, da bi kaj zapeli. Saj pravi ne-ca pesem: "Slovenec je rad vesel, kaj da ne bi pel. Njemu pesmi iz srca done." Toda se ni nam dobro posrečilo. Večinoma peli polglasove in šole — mladina svoje, mi svoje. Pa tu di s tem smo bili zadovoljni, posebno pa pozneje, ko je nekdo it žepa privlekel Čudovito teko-čino, ki jezike kaj kmalu razve-že, če se ie preveč ne pokuša. Po približno poldrugi uri vož nje smo dospeli do Heath wL, kjer smo opazili Gorenjca z rdečo marelo, ki je kazal, kam obrniti. Bila pa so tudi druga znamenja SNPJ za piknik. Počasi je bus vozil po Heath rd., mi pa amo hiteli zapirati okna, da nas prah preveč ne duši od drugih avtov pred nami. Sreča je bila, da prašna cesU ni dolga do izletniške farme. Bus je kmalu zavil z ceste in sa ustavil poleg drugih busov. Tudi ta, ki je kazal prostor busomi je imel marelo. "Ta je pa U drugi Cham-berlain," pravim br. Bolhi. "0, kaj ga ne poznaš? On je naš bivši glavni uradnik B. Novak," je bil odgovor. "Temu pa vseeno ni treba marele," nadaljujem. "Ima jo zoper prah," pojasni Bolha. Le nekaj korakov in že smo se pričeli seznanjati z znanci iz l*ea la dva ptiča, ki ea sata* živi. čeprav je Resrifca bomba hišo v raznil^ mest Ohia in Penne in se nato kaj hitro razgubili med množico. Članstva je bilo že precej navzočega, toda avti in med njimi tudi kakšen bus so sledili kar naprej nepretrgoma na piknik. Se predno se je program pričel je občinstva kar mrgolelo. Rečeno je bilo, da jih je bilo med šest in osem tisoč. Ker smo bili že malo žejni in ker se za keš navadno nič ne dobi, smo se ozirali, kdo prodaja tikate. Teh prodajalcev pa je bilo baš malo pred dvorano, o ka Url so mnogi rekli, da je premajhna. Ugledamo malo utieo iz nasekanih vej. V njej sU sedela kakor kralj dopisnik Anton Jankovich in njegova Cilka, ki sta rada napravila potrebno transakcijo za zelene pildke, katere smo potem lahko dobil vse. (Tisto pa nisem vprašal, če bi si pečlar lahko kupi kakšno pečlarico.) Pri sprehajanju sem pa tja sem videl veliko aktivnih članov SNPJ in dopisnikov Prosvete. Bili so tam br. TerblŽaa, Ludvik Medvešek, Žarko; Durn, Snoy, Tancek, Va-lentinčič in številni drugi znanci. Bolezen pa je menda zadržala br. Zidanška, ker nisem ga videl. Spoznal sem se tudi z br Valentinčičem iz Sharona (seda Middlesex), ki je bil v družbi s par svojimi rojaki in sva se malo pogovorila. Ne izgleda, da b bil farmar, ampak je precej re-jen In rdeč kakor kakšen biznis-man. Pripomnil sem, da ga mogoče nas nekaj iz Akrona ob priliki obiščemo. Seveda, ml mo-Aki ne bom6 vpraševali o jajčj kupčiji ali o korenju, ker na to se bolj ženske razumejo. Primerjal sem tudi ,koliko Izboljšanja sem opazil na farm od lanskega leto. Ako upoštevamo, da material in tudi delo sUne precej denarja ln da federaciji poleg Svojih rednih obveznosti na preostaja veliko denarja za farmo, se mora priznati, da so veliko naredili ln izbolj tali. Upati J«, če bo dobro vod stvo in sodelovanje članstva, da se bo letno izboljševalo ln da bo farma enkrat res še v večji ponos elevelandakim društvom in članstvu. Opaail pa sam nekaj, kar ja čUnatvo godrnjalo zoper. To je bil tisti neljubi prah, ki ja precej pobelil avte, drevje in drugo. Treba je nekaj stari ti v tem pogledu sa drugo lato. ker prah lahko odžene mnoge poaetnlke. Pričal se je program, ki ja bi precej podrobno opisan v Prosveti, zato boip jaz kratek. Br. J. FifoR, predsednik društva (omradas 564. je napravil precej smeha in zabave s svojim dobrim športnim vodstvom. Br. Petrovič* pa je izvrstno izpeljal pevski In govorniški program. Val pevci, bodisi posamezno sli v zboru, ao izvrstno peli, sa kar ao Ml obile priznanja. - Dalje so ae izvrstno izkazali siaslkasiti. Posebno Vad-< Dalje aa «. «*mL\ dečkov ko deklic? ^H I "Po vojni so pogosto opazili . I rodno več dečkov kakor deklic. To jjj ops&ll DQ vojni lete 1870. Leta toliko vojnih obveznikov, da ho mo a,!VJ njem odločiti, kdo bo služil vojTkJ L Večje število moških pomen, de^^l rava potrebuje več žensk kakorTcS I vojno morajo moški v najboljših letih * 1 to, doma ostanejo samo ^botni |„ sU i1 daj^ ženske pogorto poroče h sUrci Zdravnik Degrain Je pa odgovoril mkJ "Nimam "ikakžnih točnih podatkov v gledu Večkrat sem preštel novorojenčke vi riboisierjevi porodniški kliniki, 1925 leto, ln sem res videj, da je bilo J leto nekaj več dečkov kakor deklic na nrl 490 dečkov iS 486 deklic. Storil aem istTI ki drugI porodnišnici in sem nažtel v letal 611 deklic in 589 dečkov. Narobe je bibj ta 1985 več deklic: 510 deklic in »amo I kov. Večje število deklic menda pomeri J vitalnost dežele, toda zanesljivo tega oe J mo trditi. Nekaj je točno: mnogo deklic J ne v poznejših letih na cedilu, žive 8amnkol ljenje, čeprav bi mogle biti izvrstne rr.aJ Tretji zdravnik je prosil, naj ne osJ njegovega imena. Dejal je takole: V poznamo teorijo, ki pravi, da je otrokovi vselej nasproten spolu tistega zakonJ druga, ki Je slabotnejši. Današnji vojaki] dijo otroke med vojnimi dopusti, Ali J močnejši od žena, ali bo pa vojna vplivala njihovo telesno sposobnost? Za zdaj je|š prezgodaj, da bi govorili o tem. Moje mnenje je, da ne moremo ločatl, kakšnega spola bodo otroci kajti to je samo ugibanje. Morda se vojni rodilo več dečkov kakor deklic Sli robe. Pogoji so popolnoma iiti za oba Američani pred 25 tisoč let Po naUnčnem proučevanju najstarejših veških naselbin v Novem svetu sta prišla fesorja Harvardovega vseučilišča dr. Brjri Ray do prepričanja, da je človek živel v verni Ameriki že pred kakšnimi 25,000 Raziskala sU Undenmeierjevo dolino o« verovzhodu Colorada, kjer so arheologi Sn .sonovega zavoda odkrili veliko množino ri človeških potrebščin poleg kosti izumrlih 1 11. ~~&lo je za lovsko Uborišče ameriških domačinov, ki so v poletjih zadnje ledne < lovili tu velike bizontove velblode in mam Geologi so ugotovili, da so ameriškcJedno bo prekinili vsaj trije daljši presledki, k bile podnebne prilike približno Ukine ki danes. Iste razmere so bile v Severni Evr kjer pa zo ugotovili štiri toplejša meddobji Bryan in Ray izjavljate, da se je napn vanje In nazadovanje ledovja r sUrem in vem svetu dogajalo istočasno ter je imelo vsej priliki tudi iste vzroke, ki jih ps ne znamo. 'Predzadnjič je koloradsko oiei pokrito z ledom pred kakšnimi 26,000 leti, so Izračunali po usedlinah v ozemljih, Vi i po nazadovanju leda spremenila v j« "Najdbe v Lindenmeierjevi dolini izvirajo kone iz dobe neposredno po tej predzadnji deni dobi. Se pred kratkim je znanost W čala naziranje, da bi ljudje živeli v Amerik v ledni dobi. — i . Kje so Uvele prve ribe Prirodoslovce že od nekdaj zanima, ti prve ribe, sploh prvi vretenčarji živeli vi ki ali v morski vodi. Po lastnem prep"* bi zanesljivo rekli, ds so prve ribe živei morju. To zaradi obilit* rib, še bolj £ v morju žive še danes najmanjše in tufli« enostavnejše živalca. Natančna raziskavama in naplavine «ka nin najsterejših rib so dvs savsrjwss*n raziskovalca napotila do istegs zsUjh*": Je okamenina, ki so jo našli, nspMns-s ali morske vode. lahko doženejo na ru« načine: posebno pa po raznih najdbah okamenelih rib, ki so ulo dobne drugim fosilijam, se «di. da js vseh rib sladka voda. Tudi iz .vo^tvai menin lahko marsiksj sklepsmo U ruvanj obeh ameriških ****** Jo merja in B. H. Gio^rja -J^f0 ^ dejstvi: iz okamenin Alepsjo kako 'm som ribe razmnoževale, hkrati ps so sp? da ao v ailurju in v praar™— < aamo aladkovodne ribe. Poza«)' * " ' razmnožile tudi v mdrju. Pred dvaj*«timi Uti (Iz Prosvete, 12. svgustslNO) Domače rasti. V Virdenu. Ill^ ^ letni Alojz AJdič iz Savinj-ke doline. ^ ^ Delavake veatL «kspr*sn* nam«** jeli mezdno povišanje. ^ I M — Anunu •"if*^1* la. da prapostl Polj*o v fltvjetaka Isrija SovjatiRS Varšavo od Baltiškega morJa ovice -starega kraja •jmgrssr ;K. 12. AVGUSTA PROSTETA nije ijjtSKl UMOR IBOVPAH Uflvlje, 10. junija.—Rudar-* rjj in okolica so pod vti-^nunega zločina, ki » t* ■ neznani, a po vsej priliki [Lino zasledovani storilci g? noči 9. junija na dvo-nidniškega konzuma na in katerega žrtev je po-gojilo znani in priljubljeni i iuvaj Urh. Dogodek je v -tj vzbudil toliko večjo pojit, ker so rudarski revirji kljub manjšim, anekdotičnim tatom in zdražbam, kakr-w v navadi pač povsod pri ^ glasu miroljubnega, do-nega okraja in so bili zločini poljubnega značaja prese-jjvo redki celo v najtežjih , rudarskega delavstva, ko id* in glad utegnila marsi-, pripraviti do skrajnega a. Zločin, "ki je bil izvršen boto ponoči, je bil, kakor je pla dosedanja preiskava, fen na pobudo nekih žločiri-I tipov od drugod, ki pa se je najbrž posrečilo v Trbov-dobiti pomagača, da. so na Bpotezen način pripravili »j ruški načrt. Po dosedanjih bvitvah je dogodek potekel lie: kužba vlomilcev — po vsej Ud so bili trije ali štirje ~ | er pripravila zasedo nekje vodenske šole onkraj Trbo-fce, v času okrog 24.80 do pa se je preko potoka priti-pila na dvorišče konzuma. » načrtu je enemu izmed |družbe pripadla naloga, Ipri čuvajni hišici počaka ču-i in ga pobije, medlem pa bi druga dva ali trije pri-acrili vse potrebno za vlom v odajalno, kjer so hoteli ople-bjagajno. Razbojnik, ki mu Tpni»dla morilska vloga, je nekaj časa v resnici naletel čuvaja, ki pa je bil dovolj prisoten in se je nasilnežu pko postavil v bran. Med |se je razvila kratka, a Iča bitka, med katero je ču-ranil tolovaja, ki je zbežal dvorišče in izginil v temo. lwj je [)o vsej priliki zaslu-da se morajo blizu skrivati rujfi člani tolpe in se je pre-bo odpravil proti zadnjemu ■du v konzum. Pajdaši, ki so i oprezovali, so se previdno Minili in pustili, da jim ču-i pride v bližino, nato pa ao ■ili nadenj in eden izmed ih mu je s sekiro prizadčjal Hwnrtna udarca po čelu. Urh je zgrudil v mlaki krvi in Um zjutraj našli mrtvega, pjen^a čez ročni voziček, a pritiimi prevažažjo .vreče in ^je iz skladišča v prodajaU >» rokami j>reko ran tia gla-h katerih je izkrvavel." Po-" ko so izvršili dejanje, ao * roparji še dovolj čaaa in J* vesti,^da so 7.vestemu ču-H pobrali pištolo in denar. * PPtovitve, ki jih je orožni-PP^taja v skrbnem poizve-^nj^brala v teku nedelje in današnjega dne pričajo, da je bil zločin v resnici zamišljen po atrogem, velikopoteznem načrtu. Že poprej ao razbojniki vdrli v delavnico rudarja Martina Klopčiča na Tereziji, kjer so odnesli sekiro, pilo in nož. Ko so se počasi tihotapili proti Vodam, so v Pauerjevi koloniji mimogrede - napravili več manjših vlomov in nabrali nekaj živil. Kakor kaže sled, so po zločinu bežali proti naseljem pod Mrzlico. Orožniki so včeraj v nekem gozdu pri Sv. Marku našli kos okrvavljenega kruha in ostanke jplil, nakradenih v Pauerjevi koloniji. Razbojniki so si v zavetju gozda očitno privoščili skromno malico, nato pa so bežali dalje — najbrž proti Savinjski dolini ali proti samotnim naseljem po hribih okrog Mrzlice in Sv. Planine. NAJVEČJA PODZEMSKA JAMA NA SLOVENSKEM Gorje, 10. junija. — Nedaleč od Gori j proti Triglavu ob pdtor ku Radovni je vas Krnica. Nad njo se skoro navpično dviga gora Kočevnik. Blizu vrha kakih 200 m nad vasjo pa je skoraj neviden vhod v Gorjansko jamo. Jamarji so naredili dve lestvi po 12 m, ki sta druga nad drugo v skoraj navpičnem, širokem, dimniku podobnem prepadu. Na dnu tega prvega rova je precej velik prag, odkoder pridemo skozi tesen prerez v navpičen 25 m globok rov. Tu se je treba spustiti na vrveh na dno. Nekam čuden občutek ima človek, ko visi na vrveh "med nebom in zemljo" v rokah pogumnih jamarjev, ki polagoma spuščajo vrvi. Takoj na dnu rova pa je precej velik prosjtor in tak njega se pride skozi tesno okence v lepo dvoranico, kjer je zastoru podoben kapnik. 0"4 vhoda drži potem kakega pol kilometra dolga podzemska jartk. , . • - Jama je podobna rovu in ima poševno^^Ino, polno večjih skal, ki so se v teku let odkrušile in padle v najbrž precej velik podzemski potok. Da je tu tekla nekdaj voda, pričajo poševno dno, sprane stene, droben pesek in ilovica ^na dnu. Ta jama je na nekaterih mestih zožena, da se je treba potruditi po vseh štirih naprej. To usahlo strugo bi mogli primerjati soteski Vintgar-ju, le da je ožja in nižja. Kmalu v začetku jame je več lepih kapnikov, med katerimi je najlepši rdečkast, kake tri četrtine metra visok in ves zguban kapnik, ki ao ga krstili za "Gorjanca". Nedaleč od tod pa je cela stena samih drobnih kapnikov, ki jo čuvata "Ciril in Metod". Eden izmed teh ima prav lepo okroglo glavo. Tudi ta/ dva sta rdečkafte barve. Struga je čedalje bolj strma in vse kaže, da je jama suha potočna struga. Nekako v sredini jama spremeni smer. Tam je precej velika stranska dvorana, ki ima vhod in izhod v glavni prostor. Nekoliko naprej od tod pa je krasen bel stalagnit, ki daje lep glas, če udarimo nanj. Krstili so ga "gor-janakl zvon". Kmalu putem pri- demo do globokega prepada, preko katerega je narejena zaailna brv. Blizu te brvi smo našli sled neke majhne jamske živali, naj-brše kakšnega večjega hrošča, ki se previdno skriva pred jamarji. V dokaz, da živi, služi to, da jamarji vedno zravnajo pesek in ponovno zasledijo odtiake tankih nog. Najbrže je kak samotar, ki ne najde izhoda. Vprašanje je le, s čim se hrani. Prav na koncu jame je voda izkopala večjo jamo in ker ni mogla hitro odtekati skozi požiralnik, je treskala ob steno in je izgrebla precej vettko votlino z vodoravnim dnom. Tik pred koncem so najlepši kapniki, ki čepe tam kakor utrujeni popotniki in so dobili ime "gorjanaki jamarji". V vsej jami še nastajajo novi kapniki in rasejo stari. Mnogo je tako tankih kakor nit, pa so do pol metra dolgi. Eden se nam je celo zamajal pri močnem dihu. Doslej je bilo v jami že več domačinov in nekaj tujcev. Požrtvovalni jamarji, člani podružnice SPD, so dovolj drz ni, da se ne strašijo napora in ne gmotnih žrtev pri raziskovanju številnih gorenjskih jam. Njihovemu delu želimo najlepšega uspeha v korist tujskega prometa. romantičnega življenja, ko so fantjirponoči peli na vasi tudi: "Dekle, dekle, delaj pušelc' za tp rajžo žalostno . . ." Dekleta pa včasih: "Kaj ne bila bi vesela lepih pomladanskih dni.. ." Toda kaj pomaga sedaj te spomine obujati, ker človek bi skoraj rekel: prepozno je. , (Konec jutri.) Joaeph Irman, 535. t amu TSSSSZ aiuas mTM a Difssv 7SBB ER23 aaaMsaai (MMUtl HPMH fSi«3IS> Registracijska listina, katero bodo morali fantje In možje v starosti 18 do 64 let iapolalli. če bo kongres sprejel Barke-Wadswortkov aakonakl načrt. kov odslovili In da je tukij vzrok. Ce bo le mogoče, bodo delavce pokritAli. Martin Ktarič, 170. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s «. strani.) nalovi poenajo tajnost,' ki napravi njih godbo in petje tako popularno. Ko so ti fantje peli in igrali, je stala poleg mene sestra Jež iz Warrena.* "Ja, tudi napol mrtev mora zaplesati na tako živahne", mi je dejala. In pritrdil sem ji. Posebno nam je najbolj pri srcu petje, ki nas spominja na mlada leta v rojstni domovini, na tisto zlato dobo, o kateri se nam zdaj v tujini zdi,! ^Moi^lahU^SomTki po-' da nismo dovolj uživali prilike gUL v*edel sem ae v senco ko- S pota *v Junij, juti j in avgust, vino pij in babe pust', pravi star pregovor. Ob koncu Julija se je pričela prava toplota v Minnesotl in vse je v cvetju kakor v pravljičnem paradižu. Ko sem včeraj nabiral zdravilno antiko in lipovo cvetje, ao brenčale okrog mene debele, čmrli itd. Nehote sem se spomnil na proslavo 110-letnice v spomin Miroslava Vilharja, ki ae je pred več leti vršHa v Waukega-nu, Ul. In takrat so prepevali VUharjevo o Upi — "Lipa zelenela je taip v dišečem gaju, s cvetjem me obsipala, d'jal sem, da sem v raju . ,Nabral sem toliko lipovega cvetja, da ga bom ..... Videl ielezniiko nesrečo Akron, O. — V sosednjem mestecu Cuyahoga Fallsu se je zgodila velika železniška nesreča, v kateri je izgubilo življenje 48 oseb — moški, ženske In nekaj otrok. Kmalu po kolizlji dveh vlakov, tovornega in osebnega (en voz na gaaolinski pogon) sem bil na licu mesta in sem videl, ko so mrtve pobirali. Bilo je grozno in sem se kmalu odstranil Nobeno telo ni imelo obleke, ker je po koliziji mahoma zajel ves osebni vlak ogenj radi eksplozije gasolina. Videl sem truplo, prislonjeno na okno, brez glave in obleka vsa sežgana. Upam, da Slovenca ni nobenega. Rešili so se le trije z naglim skokom. Motorman, kon-duktor in en delavec ae borijo • smrtjo v akronski bolnišnici. Uradniki Pennsylvanske železnice pravijo, da sta motorman in konduktor osebnega vlaka zakrivila nesrečo, od druge strani se pa sliši, da so več signalni* mm blm, i,, v«>do\ tankega Satih lip in zopet obiral medeno-sladke rdeče maline, ki jih sedaj tuftaj konzervirajo, kakor tudi rasno drugo sadje. Vse hitro zori in vse je tako okusno. * Dnevno imam tudi oblake. Pred časom sen) bil nekaterim v posmeh z mojo "šaro" (zbirko). 'Sedaj pa me obiskujejo razni pisatelji fn to zbirko pregledujejo. Te dni Je prišel v-Mto-nesoto tudi pisatelj Louis Adamič, s katerim se še nisva videla. Tako se ukvarjam aedaj v vročih Aneh a tem in onim. Te dni sem prejel tudi povabilo iz indijanske naselbine Red I*ke, Minn., naj jih obiščem. V bolnišnici St. Marys v Du-luthu aedaj nI nobenega Slovenca, je pa vae nstrpsno z drugimi bolniki. Matija Pogorele. Unija CIO zmagala pri volitvah Rochester, N. V. — Krsjevns u ni js Unltsd Electrical, Radio t Mac h i ne Wor4cers, včlanjena v Kongresu Industrijskih organizacij, je zmagala z veliko večino pri volitvah v tukajšnji tovarni General Rteetrio Co. Volitve, ki ao ae vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora, se je udeležilo 2687 delavcev in Izmed teh jih Je 2178 glasovalo, da Jih unija CIO representira pri kolektivnih pogajanjih s kom-panijo. Amoriiki mornarji ostanejo na Kitajskem 10. avg. Sumner smeri-ostali v Aanghaju severni Kitajski, Čeprav ae Velika Britanija odlomila za odpoklic svojih čet. Welles Je dalje rekel, da Amerika ne bo preklicala embarga na izvoz letalskega gasolina. kar zahteva Japonska. . . a« " rsssdssjs fraMceafcega parlamenta pO dal brc* "svobodi, brsta! ve is ^— ■ - - leta 1789. Parlament je aa| 1 laiaovl vladi, kl ae je talwj »premenih v nspol fašistični režlaa. Kreacije. tri Ja m dftlaf I", katera ffd« )e sapl- Wsshlngton, D. C., — Državni podUjriik fi Welles je dejal, 4a bodo ški mornarji j in; Japonski ladje v bližini ameriškega otoka Velika žena p t š pp..i ., ,„ j velikemu mož a (Cajfcov*! In Nadežda Pilaretovna Mek) Maja meseca 1.1. je minilo 100 let, odkar se je rodil genijalni ruski skladatelj Čajkovski. Nekaj mesecev pred tem jubilejem smo gledali v ljubljanskem kinu film, kl je kot "Simfonija življenja" predstavljal trpljenje, delo in odnos tega duhovnega velikana do žene, ki mu je toliko-fri* pomogla do obetoja in slave. Marsikatero oko se je solzilo spričo tragične usode obeh; niso Ea bili redkiiudi taki, ki so od-lanjali film kot potvaro resnice in kot preračunano poudarjanje najintimnejših življenjskih in umetnostnih doživljanj teh dveh velikih oseb. Šesta vi jalcu flMa je-pač glavno to, kar se vidi, kar vsbaja senzacijo, roman; brei vesti gre preko vseh tihih, skrivnostnih JlitJLiki resnično pleto življenjsko pot čioyeka. Kaj Je bilo resnica v odnosu Nadežde Filaretovne do tvorca avetovno znanih oper "KvReniJa Onjegina" ia "Pikove dsme", aklsdsteljs treh velikih simfonij, dveh baletov rUbodje jezero" in "Speča lepotica"), avtorja mnogih drugih akladb, ki imajo trajno vrednost ne samo v ruski, nego v obči svetovni glasbi? V Življenju In delu tega genija Je imela žena pomembno vlogo. Nadežda Pilaretovna nI bila samo velika mecenka in obolevate! j ica Cajkovskega, nego je tudi prva spoenala in priznala ter razodela vollčino njegovega genija. - , _ Nadeždln oče je bil pomješčlk, premožen človek, kl ae pa ni kaj prida brigal za gospodsratvo. 7 vso strsstjo Je bil vdan glasbi in je dneve An noči prsigral na osli. Gospodar in vodja d rune in posestva je bila lena. Hčerka je podedovala očetovo strastno nagnjenja do glasbe Ko Je izpolnila 16 let, so jo izročili z dvorjanJkom pl. Mekom, lastnikom ogromnih podjetij za napeljavo ruskih železnic. Pri tem delu si je Mek nakupičil skoro pravljično bcflrastvo in odprl ženi vstop v nsjvišje kroge. Ra/,-polsgsls Je z velikimi vsotami, zsto Je lshkq tsjno dsjsls CsJ-kovskemu letno nsgr^do 6,00o ruMJev, kar Je bil tskrst silno visok dohodek. S sklsdsteljem se Je seznsnils po moftevl smrti, t« ds le pismeno. Tskrst. js Csj-kovskl živel v težkih razmerah Bil Je navaden profesor na kon-servatoriju, kjer je bil s predavanji tako zsfioslen, da s1 Je le tu pa. tam ukradel trenutke sa komponiranje.l Nsdežds, kl Je dobro poznsls glasbo in Js pr< d vsem oboževale klsaike, Je Že v prvih delih Cajkovakega sporu« la umetnika POjbožji volji. Nihče se do takrat nI smenii zs povprečnega profesorji Ip njegovo skladat*!jSko delo nI vsbujal" zanimanja. Na opozorilo violini •ta Koteka ae je Nadeftda začel« zanimati za delo In položaj čaj kovskega ter stopila a njim v stik, ki predstavlja, lahko rečemo, edinstveno razmerje med možem In ženo. Trajalo je fko-raj 15 let, toda,v vsej tej dolgi dobi se nista videla nikdar. Osebno si nista povedala niti ene be- 11 Notne, Alaska, 10. avgRibič John jOpm«. ki ae Je prav kar vrnil sem z ameriškega oto- | | ka St. Ulrrence, je poročal, da Meje. čeprav bi bila lahko dobila je videl veliko ŠUvllo Japonskih dovolj prilike sa sestanke. Njo ribiških Isdlj v bllftlnl t#ga oto- no občevanje Je bilo Zgolj v do- Ip St. Uwrenre je največji ameriški otok v bližini za ped nega obrežja A laske. pisovahju. Podala sta ai nad 2.000 pisem, ki Jih je ob njegovi 100-let niči izdala sovjeUka spra- va v treh debelih zvezkih. Ta pl* sma predstavljajo izreden primer v epistolaml literaturi in vsebujejo dragoceno gradivo za študij življenja in ustvarjanja velikega slovanskega genija, obenem pa pomenijo važen donesek k spoznavanju kulturnegu in javnega življenja v Rusiji, v drugi polovicMf). stoletja. Dopisovanje je trajalo od 1. 1876 do 1800. Prekinila sta ga tri leta pred mojstrovo smrtjo is razlogov, ki so doslej še popolnoma nepojasnjeni. Nadešda Filaretovna Je prva odkrila ruaki javnosti talent irt genij Cajkovskega, z Izdatnimi sredstvi je omogočila izvsjanje njegovih del ter mu pomagala odpratl pot v svet. Ko bi ne bilo njene rodne letne penzije, bi bil moral Čajkovski izgubljati čas in stvariteljsk« sile s poučevanjem na konservatoriju in bi t!j morda nikdar aa bil ustvarilT^V. mojstrovin z večnimi lepotami. Koliko je ta za svoje šensko srce tako Skromna iona pomenila v njegovem življenju in kaj je Čajkovski bil njej v stremljenju po življenjskih in duhovnih užitkih, bodo odkrila obavljena pisma, s katerimi Je poleg drugih proslav dala sovjetska vlada dostojen, ganljiv in edinstven prispevek k proslavi mojstrove obletnice. Švica ustavila izvoz olja Berne, Svlcs, 10. svg. —Fs-deraini ekonomski department je prepovedsl izvoz olja ln gs-solins, Izjema velja le za tu-riate z avtomobili, kl odhajajo iz Švice. Vsak dobi šest litrov gasolina, ko se odpelje čez mejo. "77 ADF izključila Mri unijo Tamp«, Kla., 10. avg. — Tukajšnji svet strokovnih unjl A-meriške delavske federacije Je izključil štiri unije Mednarodne organizacije tobačnih delavcev na obtožbo, "da so pod vplivom In kontrolo znanih komunistov." > "" ZmUzmkki promet med Italijo in Francijo obnovljen Madrid, ftpanija, 10, avg. — Tft poročajo, da Je bil železniški promet med Italijo In Francijo obnoviJelL To Je omogočilo Španiji trgovanje z Italijo In Nemčijo. Železniška zve-za^med Francijo In Španijo je bila še prej vzpostavljena preko Port Bouja. HUMOR pridni, če hočejo priti v nebesa. Nato pa Jih vpraša: "No, otroci, kdo izmed vas bi hotel v nebesa r r-- Oglsai as ves rszred, aamo Jo-žifc obaadi. Učltej: "No, Jošek, ali ti nočeš v nebesa?" • Jož«k: "Hočem te, goapod učitelj, toda meni s« še ne mudi/' . irste ' fcena: Gašper, zob sem dala iadreti." Mož: "Hrečen soli. ds Je rešen bJhtine tvojega jezika." e IJalašatMt Gospodična: "Takšna tema je, da niti svojih uat ne najdem." Gospod: "Dovolite, gospodična. ds jih poiščem jaz." Aluminij,"srebro iz ilovicekovina bodočnosti Tudi Jugoslavija ima velike reaerve hatrknita Aluminij kot kovino je človek . spoznal šele 1827. In vendar Je ta kovina skoro najbolj razširjena po svetu, dvakrat več Jo Je kakor železa. Razlog za nepoznavanje Je bil v tem, da aluminij ne prihaja na dan kot samorodna kovina, nego je spojen največ s kremenom in drugimi elementi v obliki raznih alumo-silikatov. Večinoma je ognjeniškega Izvora. Z razpadom alumo-ailikat-nega kamenja nastajajo v pri-rodi kaolin, glina in ilovica. Te imajo do 45% aluminijevega oksida, toda še ae ni posrečilo, is njih dobiti čisti aluminij. Glavna aluminijeva ruda je danes rdeči baukslt. V južni Franciji, pri meatu Les Baux blizu Arleaa, so v 20 letih minulega stoletja našli velike količine te rude, od tod jo prišlo tudi Ime, V aebl infe poleg kemične kremenčeve kisline In vode 70% baukslt«. Xnan je tudi naš bohinjski baukslt, pa oni iz Klja-ka blizu Drniša v Dalmaciji. Je še krlollt, Is katerega bi se tudi lahko pridobival aluminij. V večji množini ga Js dobiti le na -Jušni obali Greenlanda. ____ Ko ao nastale elektrarne in Je bila elektroliza prane le na v tovarne, ae je pridelovanje aluminija naglo dvignilo, Zdaj pridobivajo aluminijev oksid kot sl-rovino sa aluminij. Ta se tali šele pri 20fo* C. Ds bi se lažje topil, uporabljajo kopeli od raztopljenega krlollta, lil staplja v aluminijev oksid. Aluminij je kovina srebrno sive barve, akoro trikrat lažji od želeia. Počasi se vliva In ae hladen kuje in valja, pri tem ae mu odpornost podvoji. Tali ae pri 600" C, Cisti aluminij Je kaj neplemenlta kovlfta, Ima pa veliko odpomopt proti kemičnim vplivom. Njegove isvrstne lastnosti, majhna tets, dovoljns odpornost so na}povoljnsJŠe sredstva za gradnjo letak kl bi se gotovo tako ne razvilo, če bi ne bilo aluminija. V Industriji, go~ spodarstvu in gospodinjstvu postaja nepogrešljiv. Pri vlivanju jekla bi ga težko pogrešali kot nujen dodatek železu. Kakor papir se tanke plasti lahko upo- , rahljajo namesto dragega ata-njola, prah |m aa razstrelivo. (Leta 10OD so iznašli duralumi-nlj, kl vpebuje 8A do 6.5% bakra, nekaj mangana in magnezijem Je nepogrešljiv pri letalstvu. Jugoslavija ima velike rezerve bau-kslta. Bogati sloji so pri Go-spiču ns Grginem Bregu, kl so 10 In več metrov dsbsli. Dsbei sloj je dslje pri Grsčssu, pri Ru-dopolju je 6 km dolg bsuksltov hrbet. Liški bsuksit ima le to napako, da ima preveč kremenčeve kisline. Izvrsten baukslt je pri Drnišu, na obeb straneh Mo-seč-planine, dalje na sosedni Promlnl, pri Blnju In Obrovcu. Hercegovski Imuksltnl alojl obsegajo površino 600—8000 Ymr in nad 10 m debeline. Izvoz bauksita Je važna postavka v naši zunanji trgovini. Uta IMM amo izvozili 406, ton v vrednosti i>8 in pol milijo^ na dinarjev. Za proizvodnjo aluminija so potrebne velike množine elektrike, te nam v okolici vode ne primanjkuje. Gradnja velikih hidrocehtral po ostsli dr-žsvi Je veliks naloga naših uprs- 2 vitelJev. Doslej imamo asmo eno tvornico aluminija v J^osovcu pri Aibeniku, ki nas je oavob eonč-Ijudt. Veverica se švigne mimo nje-Peter Me more in svojih misli. Po-nanllPmu potih, vedno več matu- aije sonce! popolnoma videl Peter nem siju mu priblišt ga na dre ne more časi stopa Kmalu rantov. Ta stdi na klopi in mrmra ... oni hodi s knjigo v roki in vneto btre U nje ... Tako je življenje zjutraj v Tivoliju. In ne samo fantje. Tudi dekleta se pridno uče, toda večina njih se prikaplja okrog pol-osmih. Večina, ne vse! Nekatere so že ob sedmih na mestu, n Med učenjem naredi Peter tudi odmore. Tedaj »e ves vživi v okolico in gleda in opgzuje.i Na sosednjo klop se vsedeta dve maturantki. Druga drugi zadajata vprašanja. Tudi Peter posluša in se čudit ženska zgovornost tukaj popusti! Toda že ima opravičilo: Vedno ne moreš Wti v "formi"! Približal se je dan mature. Peter se skrbno obleče in po par urah že stoji pred profesorji, ki se mu v tistem trenutku zazde kakor rabi j i. Pismene naloge so že za njim in ta vse se je srečno izteklo. Zdaj pa zgodovina, narodna zgodovina, ki je delala Petru največ preglavice, Petru je nemogoče misliti, da bi naredil maturo pri tako pičlem znanju. Od prevelike zbeganost je pozabil celo spiti nekaj kapljic baldrijana za pomirjenje živcev . . . Mati pa mu jih je tako skrbno pripravila v žep . In to naredi vse samo ena velika matura. Kaj bo pri višjih študijah? Petru beže misli s veliko naglico. Vseeno mu je, če tudi bi potem desetkrat padel na univerzi, samo velika matura, ta vražja stvar! Razrednik ga povabi k mizi; Peter vzame s tresočo sc roko listek in gre v pripravljalno klop. V prvem hipu se še dati ne upa na listek . . , riši so se dogovorili, da ne bo zamenjal listka, ker to je že polovica neuspeha! Z bežnim pogledom ošvrkne listek in obraz se mu. razjasni. "Znam!" Cez pol ure že maršlra proti domu z ostalimi tovariši . • • Precej ghnni so. Vsak pravi: led je prebit, fantje! Na svidenje, Uspeh proslavimo na valeti! Doma ga vsi nestrpno pričakujejo: oče, mati, sestra ... še celo kuharica • je radovedna Vsem se Je odvaliUcamen od srca. Mati je bila Kdovedna, al so njene kspljice kaj pomagale .. . Peter se moškofdrež4 da jih sploh ni maral piti, Ifr je bil že itak miren, kafcof .•' pri letite petre*. Order V pisala Ia si nnra«te Pree~te. ki Js vsls UaflM Pejaenile:—Vselej kakor hitro kateri tek flenev Srjasks W ( SNPJ, sli če ae preseli pn* od derfiae Ia £ tednik, bodo moral tiati član Is dotUne drnlins. ki ^ naročena ns dnevnik Prosveto, to takoj aasnsniU «prs^'» |(| in obenem doplaiati dotUno vsote lista Prooalš Akoten tedaj mora apramlfttro sniftsti datum sa to vsoto naroen« PBOSVBTA. »UPI, MS7 Bo. Ugašale Ave. CMrefa. VL 1) ISM. ......................••••* veete %>>-CL dre*" 1'»levita k mofl asrečniei ad| CL dmltrs a.. a Sm*rs * CL drsdtrs * A. C Avt ki je nedavne reeigulral kot tajnik lige aarodov.