Marko LAH' izvirni znanstven! članek EKONOMSKI VIDIKI POLICY OMREŽIJ Povzetek. Vsako policf omrežje ima svoje cilje delovanja, in glede na to je treba ločiti med ekonomsko irelevantnimi policy omrežji, ki, četudi potrebujejo ekonomska sredstva za svoj obstoj in delovanje, "proizvajajo" cilje, ki ne vplivajo (toliko) na delovanje gospodarstva. Ekonomsko relevantna policy omrežja imajo takšne cilje, da posegajo v oblikovanje ekonomske politike in makroekonomska gibanja nasploh. Primer slednjih omrežij so predvsem omrežja socialnega partnerstva, katerih cilji so jmvezani s politiko razdelitve dohodka, zaposlovanja ter razmerij na trgu dela. Zaradi precejšnje standardizacije monetarne in fiskalne politike, ki jih narekujejo procesi približevanja Evropski Uniji, je pričakovati, da bodo ti (postkeynesianski) elementi spleta ekonomske politike prišli v ospredje v Sloveniji pa tudi v drugih državah v prehodu. Empirična raziskava o stanju policy omrežij v Sloveniji je pokazala, da se jwlicy omrežja na splošno čutijo dokaj inferiorna pri oblikovanju ekonomske politike, pri tem pa so ekonomsko relevantna policy omrežja močnejša v primerjalni z ostalimi. Delodajajalska omivžja jasno zaznavajo konfliktnosti okolja in so bolj avtonomna v primerjavi z delojemalskimi omrežji Pri tem pa obe omrežji ocenjujeta sodelovanje z vladami v preteklem prehodnem obdobju kot zadovoljivo. Ključni f)ojmi: policy omrežja, ekonomska politika, dohodkovna politika, imstkeynesianizem Uvod Interesne skupine se ločijo glede na specifično naravo družl>ene problematike, zaradi katere so bile ustanovljene. Njihovo delovanje se izraža v določenih zahtevah, ki terjajo tak.šno ali drugačno razreševanje. Interesne skupine se praviloma medsebojno povezujejo in na ta način tvorijo policy omrežja, katerih struktura in kompleksnost je lahko zelo različna. Z ekonomskega vidika lahko interesne skupine oziroma policy omrežja opredelimo iz dveh zornih kotov, in sicer glede na njihov ekonomski obstoj, kar izpostavi vprašanje pridobivanja in poral>e denarnih sredstev, ter glede na njihovo • Dr. Marko txili. ttoceiil na /iikiillvti za itniibeiie ivde. relernninost pri nastajanju in soohlikovanjn (ntakrojekonomske in sociatnc politike. Tozadevna vpraSanja so obravnavana v drugem delu prispevka, pri tem pa so Se i>osebej poudarjena vprašanja uspešnosti izvajanja ekonomske |X)litike v družbah v prehodu. V tretjem delu so analizirani rezultati empirične razi.skavc, ki je |X)nudila delni posnetek sedanjega stanja interesnih skupin oziroma policy omrežij v Sloveniji. Temu sledijo zaključne ugotovitve. Pomen policy omrežij in socialnega partnerstva v okvirih dveh spletov ekonomske politike Ekonomska relevantnost policy omrežij Pred obravnavo ekonomske implikacije policy omrežij, nakažimo njiho\'o izvorno jx)liiološko vsebino kakor so jo opredelili nekateri avtorji, izhajajoč iz njihove naraščajoče pomembnosti pri oblikovanju javne iwlitike zahodnoevropskih držav v zadnjih desetletjih. Jordan G. in Schubert K. (1992, H) opredeljujeta^limenzije" ix>licy onjrežja takole: policy omrežja sestavljajo akterji ali subjekti omrežja, pri tem pa so [wmembne fyovezave znotraj omrežja in širina omrežja. Van Waarden R (1992,32-8) pa policy omrežja opredeljuje s sedmimi dimenzijami (akterji omrežja, funkcije in struktura omrežja, institucionalizacija omrežij, pravila igre znotraj omrežja, razmerja moči ter strategije akterjev), ki jih pozneje skrči na tri. Vsako policy omrežje ima akterje - šteje določeno število udeležencev, ki .so v različnih povezavah (ker so povez.ave lahko zelo različne, so tudi omrežja različno struktu-rirana, možne pa so tudi povezave izven omrežja, kar odpira probleme meja onuežja). Vsako omrežje opravlja neko funkcijo, ima nek "cilj," to pa je organizacija lobiranja ali pa organizacija implementacije določene javne politike, (ibid, 49)-" Nakazani koncept policy omrežij je ponudil drugačen način opazovanja in razlage nastajanja javne - torej tudi ekonomske - politike v zahodnoevropskih državah. Klasična razlaga nastajanja javne politike namreč izhaja iz preproste formule, da "država" oziroma vlada in njeni organi avtonomno dajejo predloge javne |X}litike, parlament jih praviloma |X)trjujc, vlada pa .skrbi za izvajanje sprejete politike. Takšna lazJaga implicitno pred|X)stavlja, da ima vlada spo.sobnost zaznavanja perečih javnih in tudi ekonomskih problemov. V nasprotju s tem .sta Jordan G. in Schubert K. (1992, H), ko sta obravnavala nastajanje javnih politik v zahodnih ka-pitali.stičnih demokracijah, zaznala '...proliferacijo avtorjev, ki uporabljajo neko vrsto metafore omrežja (network metaphorej, ob koncu sedemdesetih. To ni zgolj naključje, ampak odraža preobrazbe v politični realnosti... (R)ealnost delanja /Kilitike se, kol spoznavajo kompetentni analitiki, pač spreminja." Takšna diagnoza torej "odvzema" avtonomnost "državi" oziroma vladi in izpostavlja pomen policy omrežij kot .skupkov (ali sistemov) medsebojno povezanih ' SoliiiiCiteJv: '.SinibiHiv umrviij mime/«»sctii iiinuijo cilja Tmta ablerfi umrcitjjih Imajo in. j>lvilv na lo. omreije tlol>l razHCnefiinitcijc'(Van Wanton. Xij. interesnih skupin, katerih cilj je izražanje, soudeleže\'anje, sooblikovanje, vplivanje, skratka "delanje" različnih vrst javne |X)litike države. Izhodišči z;i ekonomsko opredelitev policy omrežij (ki je veljavna tako z;i zahtxinoevropska gospodarstva kakor tudi za gospodarstva v prehodu) sta dve. Prvič, dejstvo je, da interesne skupine oziroma policy omrežja kot takšna morajo 'ekonomsko'obstajati, delouati in zato jxjirebujejo določena finančna sredstva. In drugič, kar izhaja iz prej omenjene Van Waardnove opredelitve, vsako policy omrežje ima svojo fimkcijo in rezultira v določenem cilju: policy omrežje (zaradi določene situacije, lahko pa tudi periodično) "proizvaja" zahteve do politične skupnosti, kar ima tudi svojo ekonomsko opredeljivo dimenzijo. Vloga države oziroma njenih organov v policy omrežjih je lahko različna. Lahko je "aktivni" akter "znotraj" omrežja, ki sodeluje v procesu nastajanja in oblikovanja zahtev, lahko pa "živi zunaj" omrežja in se šele v zaključnih fazah vključi v procese razreševanja zahtev akterjev omrežja. Na tiakazani osnovi lahko polic\' omrežja razvrstimo s pomočjo štirih kriterijev in sicer: načina financiranja, njihove relevantnosti za gospodarstvo kot celoto, obstojnosti in konfliktnosti. Obstoj in dejavnosti policy omrežij se lahko financirajo na dva skrajnja načina: neposredno financiranje pomeni, da omrežje v celoti pridobiva sredstva iz prispevkov akterjev omrežja - "članstva" v omrežju (z različnimi podvariantami, kot so na primer obvezno ali neobvezno članstvo, obvezni prispevki ipd.). Posredno financiranje pa pomeni, da se omrežje financira praviloma iz proračunskih sredstev oziroma iz različnih vrst proračunov (državni, regionalni, občinski...) in/ali drugih zunanjih virov (na primer sponzorst\'o, prispevki "nečlanov" omrežja...). Seveda je možna tudi mešanica nakazanih načinov. Znotraj policy omrežja se nato sredstva lahko različno (pre)razporcjajo in porabijo, kar je odvisno od hierariiične zgradbe omrežja, praviloma pa od ravnanja in «jdločitev "krovnega" organa v policy omrežju. V primeru, da .sam obstoj in delovanje policy omrežja oziroma njegove finančne zahteve ne vplivajo bistveno na delovanje ekonomskega sistema, so policy omrežja makroekonomsko irelevaiitna. Takšna omrežja običajno "iz.stavljajo z;ih-teve" |X) sofinanciranju celote omrežja ali pa |X).sameznih akterjev omrežja, ki se nato s pogajanji z drugimi političnimi .strukturami lahko uresniči ali pa ne. .Makroekonomsko irele\antnost zahtev določenega polic>' omrežja sicer ni vedno dokončno določljiva. Značilni .so primeri ekolo.ških omrežij, ki so sicer makroekonom.sko irelevantna, vendar lahko proizvedejo pomembne zahteve za celotno skupnost; na primer, razmeroma nepomembne težave delovanja jedrske elektrarne lahko z učinki snežene ke|>e |X>vzročijo pomembne makroekonomsko implikacije. Po drugi strani pa so makroekonomsko relevantna tista policy omrežja, katerih obstoj, še lx)lj pa z;ihteve, posegajo v delovanje ekonomskega sistema. Tu so predvsem |X)membna omrežja, ki praviloma periodično "proizvajajo" zavezujoče zahteve (na primer zajamčena raven phič) do subjektov tvorjenja ckonon»ske politike in posredno posegajo tu
  • litičnoekonomski sistem, nekatera pa kot da opravljajo življenjski cikel: .se pojavljajo, rastejo in postopno izginjajo. Ta kriterij je še (xjsebej "uporaben" v primeru držav v prehodu, kjer so se nekatera omrežja oblikovala neposredno kot ix>sledica spremembe režima in je zato njihovo trajanje določeno s trajanjem prehodnega obdobja. Kriterij konfliktnosti ima dva vidika, zunatijega in notranjega. Pravzaprav so vsa policy omrežja zunanje konlliktna, kajti vsako omrežje ima svoj cilj in .svoje zahteve, ki naj bi .se realizirale v nasprotju do političnoekonomskega okolja. Toda, če cilji posameznih akterjev policy omrežja v precejšnji meri sovpadajo, takšna omrežja niso notranje konfliktna. Ekološka omrežja na primer, kljub raznolikosti interesov vendarle zasledujejo podobne cilje, torej .so notranje nekoniliktna, pa zunanje konfliktna. Notranje konfliktna omrežja pa .so ti.sta, kjer lahko akterje omrežja glede na njiliove intere.se in cilje razdelimo v skupine, ki tvorijo "delna" omrežja. Le ta so (ponavadi že institucionalno) postavljena v nasprotujoč, konflikten odnos. Omrežja socialnega partnerstva .so takšen primer, saj omrežja delojemalcev (sindikati) sledijo ciljem, ki so nasprotni omrežjem delodajalcev predvsem glede ravni plač (pa tudi v drugih postavkah, kot so na primer dolžina delovnega dne, pravice delavcev v času brez|X)selnosti, dolžine dopusta, vprašanje regresa... ipd ). Podobno na primer velja za omrežja stanovanjske politike, kjer "najemniška" omrežja nasprotujejo "razlaščenskim" omrežjem. Problematiko interesnih skupin in |X)licy omrežij torej lahko obravnavanjo na osnovi razJičnih ekonomskih kriterijev. V nadaljevanju izpostavljamo in se omejujemo na jxjmen in vlogo omrežij gospodarstva in socialne politike oziroma omrežij socialnega partnerstva, ki .so glede na svoje cilje in zahteve s stališča makroekonomske dinamike zdaleč najbolj pomembna. Ekonomske teorije in njihovi konkretni izrazi - ekonomske politike - pripisujejo vlogi takšnih omrežij različen pomen. Pomembnost (oblikovanja) policy omrežij v kontekstu različnih ekonomskih politik V ekonomski teoriji, in tudi v praksi izv;ijanja ekonomske politike v razvitih zahodnih demokracijah, prevladuje neoklasično monetari.stična ekonom.ska politika. Leta izJiaja iz paradigme trga. Cilj različnih ekonomskih |>olitik (monetarne, fiskalne in dohodkovne) je predvsem ta, da zagotavlja oziroma ne ovira prostega delovanja tržnih sil. Osnovne značilnosti in poudarki neoklasično monetarističnega spleta ekonom.ske |xjlitike so prikazane v Preglednici 2.1. V državah v prehodu je bila takoj |5o razpadu socialističnega sistema privzeta neoklasično monetaristična paradigma kot "rešitev in recept" za odpravljanje gospodarskih te?.av. Poudarek ekonomske politike v teh državah je bil izvajanje restriktivne monetarne politike, ki naj bi zagotovila zniževanje tedaj pereče inflacije. Inllacija je bila označena "kot javni sovražnik št. 1." Posredno pa naj bi restriktivna politika pri.spevala k aktiviranju tržnih sil in nastajanju novih trgov - kar .seveda ne pomeni zgolj aktiviranje delovanja "realnih" trgov (t.j. trga potrošnega. reprodukcijskega) blaga - pač pa tudi aktiviranje finančnih trgov in trga delovne sile.'Rezultat takšne politike je .sicer bil zniževanje inllacije, vendar pa je hkrati prišlo do neugodnih trendov na trgu dela in povečevanja predv.sem strukturne brezposelnosti. Neoklasično monetaristični splet ekonomske politike temelji na podmeni, da bo po določenem času delovanje tržnih sil na trgu delovne sile "samo od sebe" strukturiralo in stabiliziralo ekonomske tokove in nato vzpodbudilo gospodarsko rast ter postopoma odpravilo v začetnih obdobjih tranzicije povzročeno brez-|X)sclnost. Skladno z nakazanim je bila v začetnih fazah prehodnega obdobja "določena" tudi vloga države/vlade pa tudi interesnih skupin na področju gospodarstva in socialne politike. Zaradi neorganiziranosti in šibke moči slednjih, je imela držaN^-a avtononmo in dominantno vlogo pri izvajanju ekonomske politike. Že omenjena ugotovitev Jordana in Schuberta o "proliferaciji avtorjev, ki uporabljajo neko vrsto metafore omrežja" v analizi politične realnosti zahodnih držav, pa sugerira nasvet "delanja" uspešne javne politike, ki temelji na širšem družbenem konsenzu in ki vključuje sodelovanje z interesnimi skupinami preko |X)licy omrežij. Nakazani vidik, ki poudarja, da je naraščanje (števila) policy mrež pomemljen element demokra(tiza)cije političnega življenja v "zrelih demokracijah," je za izvajanje ekonom.ske politike v "drugi" fazi prehodnega obdobja izredno jxjmemben. Razvitost sistema policy mrež se namreč v tej luči kaže kot nekak.šen indikaior napredovanja procesa demokratizacije javnega življenja v post.socialističnih državah. Funkcija sistema policy omrežij je predvsem v tem, da zaznava, odpira in opozarja na pereče gospodarske in družbene probleme. Sistem policy omrežij nadalje omogoča takšno ali drugačno razreševanje problemov. Na osnovi povedanega je mogoče oblikovati splet ekonomske politike, ki v nekaterih točkah nasprotuje neoklasično monetarističnemu spletu v Preglednici 2.1. ' NeLviierv ziuu'lliinsti/pnsledlie 'finv'ftizc iniiizicije i> SlotvnIJt stt luiiiwCiwJc ohniriuiftiiie v lotili ttma. Pivglecliuca 2.1 S'eokkisiCuo monetorisHčni in postkeytiesiaiislei splet ekonomske fmlitike v postsocialističn ih drža vah splet ck. Pod roč|a^\nol it i kc ek. politike Neoklasični monetari-stični splet ckononi-skc |X)litikc Postkcyncsijanski splet ekonomske |)olitike Priv-ati/acija Hitra l>()časnešja, kontrolirana, korckcijc Monetarna |x>liiika Ke.striktivna Stabilna /jradi dohodkovne |X)litikc l'i.skalna (lolitika Stroge omejitve •Mehkejše, selektivne omejitve Dohodkovna politika Tržno oblikovana, konkurenčna Socialno partnerstvo, kolektivna pogajanja, dogovor Ziiščitna (uvozno/ izvozna) politika I.ilx'ralna Konirolirana Takšen splet ekonomske politike lahko pogojno imenujemo "ix)stkeynesian-ski" z;ito, ker v središče reševanja gospodarske problematike |X)stavlja odnose razdelitve, natančneje, vnaprejšnje dogovore o razmerjih razdelitve/ Kompromis delitve, ki se u\'eljavlja preko sistema policy omrežij socialnega partnerstva, izraža pa se z (uspešnostjo) kolektivnih pogajanj in v sukcesivnem (obnavljanju) kolektivnih pogodb, predstavlja bistven element stabilizacije trga dela.* Kompromis delitve pa tudi omogoča lažje izvajanje drugih politik, predvsem monetarne (oziroma monetarno fiskalne). Dogovor o razdelitvi na primer zmanjšuje zahteve |X) (endogeni) kreaciji denarja. Postkeynesianska teorija namreč izhaja iz dejst\'a, da plače predstavljajo največji delež narodnega dohodka in zato zahteve po poveče\'anju plač predstavljajo vir povečevanja zahte\' po kreaciji denarja po.slovnih bank in nenazadnje tudi centralne banke. Inflacija je torej posledica konfliktov v razdelitvi dohcKlka. Neoklasično monctaristična teorija pa izhaja prav iz nasprotne predpostavke: količino denarja je mogoče eksogeno kontrolirati, kar pomeni, da centralna banka lahko kontrolira količina denarja v obtoku. Potemtakem ima centralna banka neposredno vlogo "discipliniranja" ' t^tsiL-vymvuiiislui /KimitlKiiui luiiiirvC /m.iUifljd oiliiour nndelilfc /in-M-ibti /inw v snntiiCe: 'To fc l>n'reiiči'i-(iitje /irocesof. kako r noslHMtarsivo ntiniivC usti urju fireseike. no Mkivn lili drnuaCvn lUiCIn' (lltiixourl. str. $). Taktna (tcjlnkija /ki siiftciira. da olMoranje ekonomske /Hitilike mora sloneli na konsenzimlnl 'reSllvl'odnosov razileliliv. Seidel. IVJC». imennjelakSno iismehlcv ekonomske [Kilillke 'avsirokeyneslanlzem.' foiidarkl /x)slkeyneslanca Aivslisii (t'J92. 270) so nekoliko dnift'iCnl: 'SajliomemhnejSti imlMwIja jioslkeyneslanskega razmišljanja.. je dotoiena iMika socializacije Invesliranja. TiMta la siKlallzacIja moni bili .f/irvmijana z javnim In /lermaneiilnim naCnovanjem dohodkov l«Ht dežnikom socialne luinottlw med iremi skii/iinaml.in sicer sindikall, ^to.'t/UHtar.Hmm in driavt), ki fo na s/iloino sfioznane za Irl najf>onieml?nejSc skiiplne v ktileremkoli ekonimiskem slslemii.' ' Calni/ors. /. and tirijJiU.J. t'JSH. sla v svoji oitmevnl empIrICnI Siiidlji o makroekonosmki iiCInkovi-litsll orjianizaclje Irga dela iigolovlla. da je iiCInkovll hmtl.ti skrajnjc cenirallzinin Ir/i dela (na primer v Avsirljl) ali/Hi skrajnje decenlnilizinin irn dela (primer /t)A). Ctede na muticijo je Sloivnlja sei-eda hllija /trvemii lil»! or}(tinlzticlje. (i /lomenn delovanja trna dela v liiCI neoktasiCno nionelaiistiCne In fnislkey-nesin.ike leonje ivC l/ili t'JUJh obnašanja poslovnih bank in [xidjctij. SledeC postkcynesinaski teoriji pa jc takšna vloga nepotrebna, kajti zahteve po večanju plač so praviloma "nevtralizirane" s predhodnim dogovorom o razmerjih razdelitve.' Prav tako kon.senz o razdelitvi znKinjšujc potrebe po fiskalnem prerazdeljevanju oziroma subvencioniranju. V luči bližajoče .se evropske monetarne integracije, ki bo seveda omejila avtonomijo monetarne |X)litike, pa tudi dokaj.šnje unifikacije evropskega davčnega sistema, bo problematika izvajanja dohodkovne politike poslala še bolj aktualna. Po drugi strani postkeynesianski spiel odpira nekatera [xmiembna vprašanja kot .so pristojnosti in omejenosti socialnega partnerstva ter organiziranosti in moči posameznih partnerjev. Zgolj kot teoretični ideal lahko predpostavimo enakovreden izhodiščni položaj ler "priznavanje" moči posameznim partnerjem, kajti to pravzaprav omogoča "partnersko" .sodelovanje. Ugotovitve iz empirične raziskave o ekonomskih vidikih policy omrežij v Sloveniji Empirična raziskava "Oblikovanje [X^licy omrežij in lobiranje v Sloveniji" je zajela 70 interesnih skupin (v nadaljevanju Celota PO), izmed katerih je bilo 15 interesnih skupin, ki tvorijo Policy omrežja gospodarstva in .socialne politike (v nadaljevanju POGSP), od tega 5 delojcmal.skih interesnih skupin (Dj omrežja) in 6 delodajalskih (DD omrežja). Rezultati raziskave so obravnavani v treh sklopih. V prvem je nakazana ustanovitev, "poslan-stvo," financiranje in percepcija moči Celote PO primerjalno s POGSP, v drugem pa je razčlenjena njihova zunanja in notranja konfliktnost. Tretji sklop izpostavlja perccpcijo odnosov z vlado s strani POGSP. (Preglednice, ki ponujajo natančnej.še rezultate odgovorov Celote policy omrežij primerjalno s posameznimi omrežji so dodane v Prilogi. Nekateri odgovori so zaradi večje ja.s-nosti prilagojeni.) Ustanovitev, "poslanstvo, 'financiranje In percepcija moči PO oziroma JS V Preglednici 3-11 jc prikazana ustanovitev interesnih .skupin in kaže, da jc dinamika oblikovanja POGSP podobna dinamiki oblikovanja celote PO. D.| omrežja so se oblikovala v obtiobju |X) 1. 1987 (toda nekatera zgolj s preimenovanjem), delodajalska pa pretežno bolj po 1. 1991. Rezultati v Pivgleduici 31-2 kažejo, da med Celoto policy omrežij in POGSP ni izrazitejših razlik v odgovorih o lastnemu "poslanstvu." Pač pa 80% delojemalskih interesnih skupin opredeljuje .svoje cilje "šir.šc." Občutek ".sociali.stičnega" poslanstva z:» obče dobro je torej šc vedno prisoten. Po drugi strani pa 66.7% delojemalskih omrežij izraža, da je njihovo poslanstvo "ožje," namreč uveljavljanje intere.sov in ciljev lastnega članstva. Celota PO pridobiva sredstva za svoj obstoj iz zelo različnih virov, največ pa iz članarin in iz prispevkov iz drž;ivnega proračuna (Preglednica 3-1-3) POGSP pri- ' Mdldiii'iicje II liniutefiU linMenuitikI l^tlli l'J97il tii SiiS/revladuje "da). Analiza zunanje in notranje konßiktnosti PO oziroma IS Pri analizi odgovorov o sogla.sju ali konfliktnosti r>odročja (Preglednica i.2.1) ni izrazitejših razlik med Celoto PO in POGSP. Iz.stopajo pa razlike med delojemal-skimi omrežji in delodajalskimi omrežji. Pri prvih jih 40% meni, da na področju prevladuje soglasje in da ni konlliktnosti (20%). l>elodajalska omrežja menijo, da je področje konlliktno: odgovorov, da prevladuje soglasje, je l6.7%, da prevladuje konfliktnost jih je pa 50%. Tudi v Preglednici 3-2.2, kjer interesne .skupine identificirajo "nasprotnike," ni izrazitih razlik med Celoto PO in POGSP. Pri vseh zajetih interesnih skupinah pa prevladuje mnenje, da so to tako politiki oziroma politične stranke (najbolj pri delodajalskih interesnih organizacijah, kjer je odgovor prevladuje "da" 66.7%) in državni uradniki oziroma vladne organizacije (najbolj pri delojemal.skih interesnih skupinah, kjer pri 60% prevladuje "da"). Preglednica 3-2.3 identificira konfliktnost med samimi interesnimi organizacijami (med "nekaterimi" in "sorodnimi"). Izstopajo delojemalska omrežja, ki vidijo nasprotnike svojih intere.sov med "nekaterimi" interesnimi organizacijami v 80%. Odgovor, da obstaja nasprotovanje interesom med "sorodnimi" delojemalskimi interesnimi organizacijami (v 60% prevladuje odgovor "da") pa nakazuje na njihovo neenotnost. Primerja\a odgovorov iz Pivglednic 3.2.2 in 3-2.3 pa kaže, da so politiki/ politične stranke oziroma državni uradniki/vladne organizacije vendarle ''pomeml> nejši" nasprotniki interesnih organizacij. Percepcija odnosov z vlado s strani PO oziroma IS Otlgovori v Preglednici 3-3-1 kažejo, da POGSP ocenjujejo po.svetovanje z vlado ugodno, saj prevladujejo odgovori "da" - pogosto ali občasno (bolj kot pri Celoti PO). Se bolj pa ta ugotovitev velja, če obravnavamo delojemalska in delodajalska omrežja [xj.sebej. Odgovore iz Preglednice 3-3-1 |XDtrjuje Preglednica 3-3-2. Primerjava med odgovori Celote PO in POGSP kaže, da tudi tu prevladujejo odgovori, da vlada na področju POGSP bolj - pogosto ali občasno - "upošteva" njihova mnenja. Ugodno oceno sotlelovanja z vlado pa ponuja Preglednica 3-3-3, saj kar 80% delojemalskih omrežij in 66.7% delodajalskih omrežij meni, da pobude prihajajo z njihove strani. Kooperativnost vlade na področju POGSP potrjuje Preglednica 3.3.4 in tudi Pivglednica3 3.5. Odgovori namreč kažejo, da je \ iada "večkrat" predvidela sodelovanje interesnih skupin oziroma, da interesne organizacije tudi sodelujejo v delovnih telesih. Sodelovanje delotlajalskih omrežij je tesnejše (odgovor "da" je 83.7%). heglednica kaže razlike med Celoto PO in POGSP glede vpra.šanja sodelovanja v delovnih telesih. Tako celota PO kot tudi POGSP so mnenja, da sodelovanje v delovnih telesih vlade pomaga pri reševanju problemov. Iz Preglednice 33.7razvidno, da so POGSP (tako delojemalska kot tudi delo-dajalska omrežja) mnenja, da so bolj uspešne pri prepričevanju \iade v primerjavi s Celota PO. Vlada je torej bolj dojemljiva za argumente prvih. Po drugi strani pa se obravnavana polic)' omrežja na splošno "bojijo" prevelike povezave z vlado (Preglednica 3 3.8); tu najbolj izstopajo delojemal.ska omrežja. Zaključek Izhajajoč iz ugotovitev o nara.ščajočem |X)menu vloge interesnih skupin oziroma |X)licy omrežij pri sooblikovanju ekonomske politike v zahodnoevropskih državah, je izpostavljena teza o preusmeritvi "teže" oblikovanja spleta ekonomske politike v "stabilizirani" fazi prehodnega obdobja post.socialističnih držav, in sicer v smeri dohcKlkovne |X)litikc. Okvir za uspešno izvajanje takšne politike pa predstavljajo predv.sem policy omrežja gospodarstva in .socialnih politik (pa tudi druge policy omrežja), namen pa je stabiliziranje odnosov na trgu dela. Ta omrežja namreč omogočajo pretok informacij, razumevanje nasprotnih stališč...ipd., ki blažijo konfliktnost interesov na trgu dela. Raziskava o sedanjem stanju policy omrežij v Sloveniji je j5okazala, da .se interesne skupine go.sptnlarstva in .socialne politike na splošno "čutijo" dokaj infe-riorne, čeprav močnejše kot interesne .skupine na drugih področjih. .Moč pripisujejo predvsem \'ladi. državnemu zlx>ru in množičnim medijem (podobno kot druga policy omrežja). Pri tem so delojemal.ske interesne skupine šibkej.še, še vedno je prisoten kolektivni duh priz.;idevanja za "u\'eljavljanje skupnih interesov družbe" (niso pomembni le interesi lastnega član.stva), delodajaLske interesne skupine pa jasneje zaznavajo konfliktnost političnoekonomskega okolja in so bolj avtonomne. Relevantno.st tako prvih kot drugih pri "delanju" ekonom.ske in socialne politike pa se zdi, da je še vedno nezadostna. Kljub temu pa obe skupini na splošno ocenjujeta .sodelovanje z vlado (oziroma vladami) kot "uspešno," kar je .seveda ugodna ocena za preteklo vodenje ekonomske politike (veiular pa bi za |X)polnejšo oceno bilo treba ugotovili .še oceno sodelovanja z interesnimi skupinami s strani vlade). Priloga Preglednica 311 Uslanoiiiievpolicy omrežij Obtiobjc iisianovitw Celota lO lOGSP 1)J omrežja 1)1) omrežja (v%) (v%) (v%) (v%) do 1. 1944 7.4 0 0 0 t>d 1. 45 do 1.87 30.9 20.0 0 33.4 od 1. H« do 1. 91 279 46.7 100 16.6 po 1. 1991 33.« 33.3 0 50.0 Preglednica 3.1.2 Opis 'poslanstva' o}-ganizacije Prizadevanje organizacije Celota HO (v%) POGSP (v%) 1)J omrežja (v%) 1)1) omrežja (v%) uveljavljanje intere.sov na.?cga čian.stva 23.2 33.3 20.0 66.7 uveljavljanje intere.sov na.?cga in članstva sorodnih {)rganizacij 46.4 46.7 80.0 333 uveljavljanje obče dobrega 20.3 6.7 0 0 drugo 10.1 13.3 0 0 Preglednica 3-1-3 Viri in poraba sredstev po posameznih policy omrežjih Trije ključni načini pridobivanja .sted-steV A (1. nav.) B (2. nav.) C (3. nav.) Skupni .štirje ključni načini porabe sredstev" (v%) Celota PO članarina 47.8 11.6 4.3 63.7 izv-ajanje konkrcinih programov 32.8 pris|x:vki državnega prx)računa 21.7 17.4 5.8 44.9 funk. .stro.ški, tekoče poslovanje 20.9 loterija .SIownije 11.6 0 1.4 13.0 strokovna srečanja, izobraževanje 9.0 lastna sredstva 5.8 5.8 lOl 21.7 publikacije.- 9.0 POGSP članarina 80.0 0 0 80.0 funk. stro.ški, tekoče [loslovanje 26.7 prispevki državnega proračuna 6.7 6.7 0 13.4 izv. konkretnih programov... 200 sponzorji 6.7 0 6.7 13.4 strokovna srečanja, izobraževanje 13.3 vlada - pogodba 6.7 0.0 6.7 13.4 invest. naki/be, računalni.št«) 13.3 ni članarina 100.0 0 0 lOO.O iunk. .strtKški, omrežja tekoč, poskivanje .solidarnost strok, srečanjii, izobraževanje inv. naložbe. računalni.štvo 40.0 20.0 20.0 200 DO omrežja članarina «3-3 0 0 83.3 sirt)k. srečanja, izobraževanje 33.3 sponzorji 16.7 0 16.7 33.4 pogajanja 16.7 druge civilno družb, organiziicije 0 33.3 0 33.3 plače 16.7 kotizacije 0 333 0 33.3 inv. naložile, računalni.štvo 16.7 871 * Možne so bile tri navedbe glede na velikost pridobljenih sredstev. V preglednici so izpostavljene in rangirane .štiri največje postavke. *' Rezultati so rangirani glede na velikost odstotka porabe posameznega omrežja v zadnjih dveh letih (manj pomembne |xjstavke .so izpu.ščene). Preglednica 31-4 Ocena policy omrežij o relativni moči državnega zbora, državnega sveta, predsednika republike, pivdsednika vlade, sodiSč, državnega sklada, mad-nikov, strokovtijakov, množičnih medijev iti interesnih organizacij*" Mnenja o relativni moCI prevladuje ne nevtralno prevladuje da (majhna in zek) (velika in zelo majhna moč velika moč DRŽAVNIZUOR Celota PO 7.2 15.9 73.9 lOGSP 0 20.0 80.0 DRŽANTMI SVIT Celota PO 64.7 19.1 11.7 I>C)GSH 73.3 13.3 13.4 V|j\DA Celota PO 5.9 11.8 80.9 l^OGSP 13.3 6.7 HO.O PRKDSl-DNIK Celota PO 65.2 14.5 4.3 Ri:i'um.iKi-: I>OGSl' 73.4 20.0 0 ■SODISCA Celota PO 49.2 13.0 26.0 I»OGSI> 40.0 IC^I 33.3 DRŽAVNI SKI.ADI Celota PO 35.3 6.2 21.5 POGSl' 33.3 0 46.7 URADNIKI (na dr?.;ivni ravni nižje Celota PO 36.2 36.2 20.3 od driivnega .sekretarja) POGSI' 46.7 40.0 133 URADNIKI Celota PO 50.7 26.1 10.1 (na lokalni ravni) POGSI' 40.0 53.3 0 STROKOVNJAKI Celota PO 32.3 24.2 29.1 lOGSP 40.0 33.3 26.7 MNOŽIČNI MI-DIJI Celota PO 14.4 11.6 72.5 POGSP 13.4 6.7 80.0 inti:ri:snk Celoto PO 31.9 35.3 29.2 ORGANIZACIJI- POGSP 533 333 13.3 Odgovor "ne ve, ne more oceniti" je izpuSčen. 3.2 Analiza zunanje in notranje konjliktnosti PO oziroma IS Preglednica 3.2.1 Ocena posameznih policy omrežij o soglasju in/ali konfUktnosti okolja Na tem področju prevladuje soglasje"" Na tem podrcjčju prevladuje konflikt % odgovorov prevladuje da neMralno pre\1aduje ne prevladuje da neMralno prevladuje ne Celota PO 33.3 27.5 30.4 30.4 275 34.7 POGSP 33.3 26.7 26.7 33.3 40.0 13.4 DJ omrežja 40.0 20.0 20.0 20.0 60.0 0 DD omrežja 16.7 50.0 33.3 50.0 50.0 0 "" Interesne skupine s« ocenjevale toCnost navedene trditve /. lestvico od 1 do 5. Pri oceni -prevladuje da" so seSteti odgovori 1 in 2 (torej zelo toCen in točen opis), pri oceni 'prevladuje ne" pa odgovori 4 in 5 (napačen in popolnoma napačen opis). Možen je bil tudi odgovor "ne ne more oceniti," ki pa je i/.puiSčen. TakSen po.stopek je uporabljen tudi pri naslednji trditvi o kt)nfliktnosii ter v Preglednicah 3.2.2 in 3.2.3. Preglednica 32.2 Ocena posameznih policy omrežij o nasprotnikih interesnih skupin Poltlikl/pollllčne sirauke naspnnujejo na.4ini interesom Državni iirndiiikl/i ladnc organizacije nasprotujejo na.šim intere.som % odgovoniv prevlatkije da nevtralno prevladuje ne prevladuje da nevtralne) prevladuje ne Celota PO 48.5 19.1 27.9 44.9 21.7 27.5 POGSP 46.7 33.3 20.0 46.6 33.3 20.0 DJ omrežja 40.0 60.0 0 60.0 40.0 0 DD t)mrežja 66.7 0 333 50.0 333 16.7 Preglednica 3-2.3 Identifikacija nasprotnikov interesnih skupin Nekater nasprotu e interesne skupine ejo na^im interesom Sorodiii naspmtuj ? interesne skiiphie ejo na.šim interesom % (Klgt)vorov prevladuje da nevtralno prevladuje ne prevladuje da nevtralno prevladuje ne Celota PO 57.7 20.3 33.3 34.7 13.0 46.3 POGSP 40.0 40.0 133 333 33.3 26.7 DJ omrežja 80.0 20.0 0 60.0 0 40.0 DD omrežja 33.3 66.7 0 33.3 33.3 16.7 3.3 Percepcija odnosov z vlado s strani posameznih policy omrežij Preglednica 3-3-J Ocena posvetovalnosti vlade z interesnimi skupinami da, vedno da, pogosto da, občasno da, redko nikoli"" Celota PO 5.9 17.6 27.9 29.4 19.1 ■»OG.SI» 0 33.3 40.0 26.7 0 DJ omrežja 0 40.0 60.0 0 0 1)1) omrežja 0 50.0 33.7 16.7 0 **" Možen je bil tudi odgovor "ne ve, ne niore oceniti," ki pa je zaradi manjše pomembnosti izpuščen. To velja tudi v Preglednicah 33-2 do 3-36. Preglednica 33-2 Ocena upoštevanja mnenj interesnih skupin s strani vlade da, vedno da, pogosto da,občasn<) da, redko nikoli Celota PO 1.5 17.6 41.2 25.0 11.8 POGSP 0 6.7 66.7 20.0 0 DJ omrežja 0 0 100 0 0 DD omrežja 0 16.7 66.7 16.7 0 Preglednica 33-3 Ocena pobudnikov predlogov pobuda vlade pobuda IS kakor kdaj Celota PO 1.5 52.3 38.5 1'OGSI' 0 60.0 33.3 DJ omrežja 0 80.0 20.0 DD omrežja 0 66.7 33.3 Preglednica 3-3-^ Ocena predvidevanja sodelovanja s strani vlade (ministrstev) da, večkrat da, redko nikoli Celota PO 32.4 42.6 20.6 POGSI» 60,0 33.3 0 DJ omrežja 60.0 40.0 0 DD omrežja 50.0 33.3 0 Preglednica 3 3 5 Ocena sodelovanja interesnih sknpin v delovnih telesih t;lade da ne ni takSnih teksi Celota PO 60.9 30.4 4.3 POG.SP 80.0 13.3 0 DJ omrežja 60.0 40.0 0 l)D omrežja 83.7 0 0 Preglednica 3-3 6 Ocena nspešnosti sodelovanja v delovnih telesih pri reševanju problemov da, zelo da, prccej da, v nianSji meri ne ni iak.^nih tcle.s Celota PO 15.2 18.2 27.3 0 36.4 POGSP 13.3 2Ö.0 46.7 0 13.3 DJ omrežja 0 40.0 20.0 0 40.0 DD omrežja 16.7 16.7 50.0 0 0 Preglednica 3-3- 7 Ocena nspešnosti prepričevanja vlade 875 da ne ve, ne ne more ocenili Celota PO 435 16.4 40.3 POGSP 60.0 20.0 20.0 DJ omrežja 80.0 0 20.0 DD omrežja 66.7 33.7 0 Preglednica 338 Ocena nevarnosti prevelike poivzanosti interesnih skupin z vlado da, obstaja ne ve, ne ne. ni nevarnost ntore occniii nevarno.sii Celota PO 66.2 16.2 17.6 IXXiSP 80.0 6.7 13.3 DJ omrežja 100.0 0 0 DD omrežja 66.7 16.7 16.7 LITERATURA Arcstis, 1>. 1992. llie Posi-kcyncsian Approach to l-conomics, Aldershot, I-dward l-lgar Jordan, G. & .Schuhcrt, K. 1992. "A preliminary ordering of policy networks label", l-uropean Journal of I'olity Research, 21. pp. 7-27. Calmfors, L. and Driffill. J. 198H. "Bargaining structure, corporatism and macrocxonomic performance", I-conomic I'olicy, No 6, str. 14-47. Harcourt. C. Geoffrey. 1985. O)ntroversics in the I'olitical Kconomy (Hamouda ed). New York, New York University Press Uh, M. 1996a. Privatisation and Business in Transition Kconomy (The Ca.sc of Slovenia), v. Tow;»rd.s the New Millenium, Centre for Re.scarch t)f the Kast I-uropean Business (CRi: 1:B), Chalfont .St Gile.s, Buckinghanxshire Ciillege of Higher Kducation Hl-C, 1996, str. 316-325 Uh, M. 1996b. "Dual money endogeneity in transition economies" (skupaj z NorCič, O. in .Su.šjan, A ), Journal of Po.st Kcyne.sian l-conomics, 1996,19(1), str 73-83. Uh, M. 1997a. The I-conomic Policy in the .Second .Stage of Transition, v. Towards the New Millenium, Centre for Reseaah of the l-Ast i:urt>pean Business (CRl-I-B), Chalfont St Giles, Buckinghamshire College of Higher ICducation Hl-C, 1997, .str 93-101. Uh, M. 1997b. Socialno partnerstvo v luCi dveh ekonomskih teorij, Teorija in praksa, 1997 St. 2, str 271-285. ■Seidel, H. 1996. .ScKial Partnership and Aastro-Kcynesianism, in G. Bischof èi A. Pelinka (Hds) Austroratism: past, present, future (New Brunswick (U.S.A.) and London (U.K.), Traivsaction Publishers). SuSjan, A. &. Lah M. 1997. "Inflation in the Transition Kconomies: the post - Kcynesian view Review of I'olitical l-conomy. Volume 9, Numlx'r 4, str 381 - 395. Van Waarden, F. 1992. Dimensions and types of policy networks, l-uropean Journal of P«)lity Re.search, 21, pp. 29-52.