0 prenaredbi srenjskili zadev. IV. Nihčer nam ne bode ngovarjal., da je kmetu kakor mestjann ali pnrgarju zoperno, biti za gosposko i» druge kaznovati. Eden kakor drugi žiso čuti, da za to ne sodi in tudi poklican ni; če je pa piimoraii k temu, opravi to službino delo le z nevoljo in nekako sramožljivo. — Isto tako se ne da kmet, še menj pa gospod kmetu, in mestjau mestjanu kazuovati, in tudi zapovedovati ne. — Koliko prcpirov bi se žc v začetku lehko zadušilo, koliko pisarij, rekurzov in zavlečeuih razsodeb bi ne bilo, ko bi se brž iz začetka stvar izročila osebi, ki je za to sposobna, ktero tudi vsaka stranka kot pristojno za razsodbo rada pripozna! — Siluo težko je, včasih še pa skoro mogoče ni, da bi sreujski predstojuik srenjčanom ucpristran sodnik bil, ko si je z mnogimi prijatelj, morebiti cel<5 v žlahti ali v kupčijski zvezi. Nasledek vsega tega in sploh vse hvalisane srcnjske samouprave ali avtonomije je, da sienje nič ne storijo, ker uič storiti ne niorejo, da je v pcdročji krajae policije pravica zastala, v srenjskih zadevah sploh neka zmešnjava navstala. In vendar je ravno policija važen del vse uprave. Policija varuje ljudem imetek, sad njih truda; napolnjuje ali spraznjuje sodaijske prostorije po tem, kakoršna je: slaba ali dobra; s tem pa, da se je policijska oblast pod izmišljenim imcnom ,,samostalnega podiočja" srenjam izročila, so se splosnej nevarnosti duri na stežaj odprle. Ljudstvo gotovo nikdar ni brepenelo po slavi, da se mu policijska služba izroči, ali da sam6 upravo zvršuje in vlada; kar ljudstvo želi, je: da ima dobro gosposko, ki ročno iu ceuo vsc upravlja in vlada. Za davke, ki jih ljudstvo pla- čuje, boče in potrebuje stalnega reda in varnosti, in da ga drugovrstna opravila v njegovem pravem poklicu preveč ne motijo. To ei ljudstvo želi, ker mu le to v prid služi; od srenje same nihčer postavnega varstva ne zahteva, marveč le od države, od gosposke. Policijska uprava pripada državi, gosposki. Od srenj se v tem oziru več terjati ne more, kakor da pri zvrševanji policije gospSski pomagajo, na toliko namreč, kolikor se jim n a r o č i; da se namcn doseže in red povrne. Dolžnosti pa nikakor nimajo, da bi same za red skrbele, policijsko upravo same zvrševale. Ce se pa vendar k temu silijo, trpe dvojno škodo: prvič nimajo odškodovanja za to, da delajo namesto gosposke; drugič se jim tudi davki ne zmanjšajo, kakor ni tudi uradnikov število zarad tega manjše, ker sreDJe uaraesto njih mnogo poslov opravljati morajo. Toda liberalni gospodje, ki poznajo svet le h knjig, in si ljudstva druga če misliti ne morejo, kakor da je neumno in hlapčevsko, so mu naložili mnogo opravil, češ, da bode ,,po lastnej delaluosti dospelo do svobode". Domišljujo si tudi, da imajo vsi ljudje dovolj strahfi pred postavo tcr bodo vsi kakor po ,;žnuri" delali, ako se jim za vse razniere v življenji postave dad6. Kako lehko se tedaj — si mislijo — srenjam policija prepusti, to tem bolj, ker je to najkrajša pot do — zlate samouprave! Kako vse drugačc je pa, če si ogledamo življenje, kakorsuo je v resnici! Nihčer ne zameri gospodu, ce kmetskega ali rokodelskega posla ne ume. Od kmeta in rokodelca se pa terja, naj bi ob enem tudi gospod in uradnik bil. Če pa uradniških poslov, kterih so se drugi leta in leta ncili in vadili, prav opravljati ne zna, je to že zadosti, da se ljudstvo kot ,,ueumno"; srenje pa kot ,,nezmožne" za samostalni stan razvpijejo, ktere je treba še drugače sukati ia obdelovati, v tem ko je očitno le prenapeta občiaska postava nepraktična, in liberalizem, kteri jo je stvaril, za življenje ne sodi. \l vsega tega pa sledi, da bi srenje sicer lehko zvrševale opravila izročenega področja, ne pa onih, kteie so se jim naložile pod krinko ,,samovlastnega" podroeja ali samouprave.