Z8Z. Strollta.
f tunini, f MH,-1, decembra 1915.
XLVIII. leto.
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • • • K 24*—
ga leta      „ 12-—
trt leta   . . . . • .
sa mesec   m 2-—
.Slovenski Narod« velja v l|aM|anl
v opravništvu prejemati: celo leto »aaprej • 9 • • K 22*-* pol leta     m     • • • •  » 11'— četrt leta    „     • • • •  » 5*50 na mesec   .     . • • •  . 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo: KnaOova ulica it 5 (v pritUčju levo,) teUfon it 34.
tammit nedelje ta prezafk«.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 viru za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d, to je administrativne stvari
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Narodna tlakama* telefon it 89.
»Slovenski Narod* velja po poifl:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    • K 25*—
pol leta     „      „   * • . 13 —
četrt leta   ,      „    • • • 650
na mesec   -      -   • • . 230
za KemčTjtr: celo leto naprej     - • • K "38*— za Ameriko in vse druge dežele -z ) celo leto naprej • • * « X35.—
Vprašanjem glede inseralov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka* Vpravništvo (spodaj, dvorišče levo), SnaHova nlica št 5, telefon sL85*
M podmorski čoln je potopil italijansko Murko.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Dogodki na morju.
Eden naših podmorskih čolnov le potopil dne 5. decembra ob 10. dopoldne pred Valono italijansko malo križarko z dvema dimnikoma.
Brodovno poveljstvo. *
BREZUSPEŠNI ITALIJANSKI NAPADI NA DOBERDOBSKO PLANOTO. — ITALIJANSKE TORPE-DOVKE OBSTRELJUJEJO SE-SLJAN.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) S/radno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Topovski boj na fronti ob Soči je bil včeraj živahnejši, kakor zadnje dni.
Popoldne je pričel sovražnik napadati severni del Doberdobske visoke planote. Proti hribu Sv. Mihaela je vdrla italijanska pehota v gostih masah. Na severnem pobočju se ji je posrečilo, vdreti v del naše fronte. Naše čete so s protinapadom v ljuti borbi svoje jarke zopet popolnoma osvojile. Sicer smo sovražni naskok z ognjem s težkimi izgubami za Italijane odbili. — Tudi v odseku pri Sv. Martinu se je izjalovilo več sovražnih sunkov.
Zvečer je več italijanskih torpe-dovk obstreljevalo Sesljan.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer fml.
TORKOVO * POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Položaj je neizpremenjen. Večjih bojev ni bilo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
BORENJE* OB SOČI.
Kar naenkrat so bili prenehali ljuti boji ob goriški fronti, kakor da
bi bil Cadorna prišel do prepričanja, da tu ne bo mogel nikdar predreti avstrijskih črt. Zaeno je pripovedoval Cadorna, da so se zbrale velike avstro-ogrske sile, katere so izvršile napade na več krajih, vdrle v italijanske pozicije aH so bile »odbite po težkih izgubah. Cadorna je hotel s takim poročanjem doseči pri italijanski javnosti, da bi verjela, da potekajo tudi avstro-ogrski napadi brez uspeha, iz česar naj bi črpala pogum in upanje, da bodo Italijani držali svoje pozicije tudi pri taki veliki avstro-ogrski ofenzivi. Danes priobče-no poročilo pa že pripoveduje, da so topovski boji liutejši, da sovražnik zopet napada na Doberdobski planoti in se trudi z gostimi masami doseči kak uspeh na hribu Sv. Mihaela. Cadorna se je torej pripravljal za nove napade in je iskal ojačenja. vsi napori pa so se krvavo razbili ob našem neomajnem braniku, in zbornici Cadorna zopet ne more poročati o zmagi, pač pa morajo nove velikanske izgube zbornico navdati z največjim strahom, knj bo. ako se bodo tako redno množili porazi in večale izgube. Večno se pač ne morejo tolažiti le z golimi upi na končno zmago, ko pa poročila vsak dan jasneje pravijo, da pričakovane končne zmage za Italijo ne bo nikdar.
Premikanje italijanskih čet.
Iz Berna poročajo: Neka brzojavka v »Neue Zuricher Zeitung« iz Milana poroča, da iz južne Italije prihajajoči potniki pripovedujejo soglasno, da se premikajo znatne italijanske čete v smeri na Brindisi.
K  potopitvi   italijanskega parnika pred Valono.
Berolln, 8. decembra. »Vossi-sche Zeitung« piše: Komaj je naznanil Sonnino zbornici svoje svečane izjave glede pomoči Italije bežeči srbski armadi in da Italija radi bodočnosti Albanije krepko in dejansko poseže v vojno na drugem bregu Adrije, mu je že avstro-ogrsko brodovno poveljstvo dalo pravi in izdatni odgovor. Italijanske pomožne
ladje za Srbijo so že oddale, kar so naložile, s c. in kr. sodelovanjem, seveda na mokrem morskem dnu in pred pristaniščem v Valoni, katero so zasedle italijanske čete že pred meseci, divja kuga podmorskih čolnov z uspehom.
35 italijanskih ladij potopljenih.
»Neue Hamburger Zeitung« poroča preko Lugana: V novembru so dobile zavarovalnice v Milanu 35 naznanil o italijanskih ladjah, da so bile potopljene.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO. Rim, 5. decembra. Izvzemši artiljerijske akcije in spopade manjših oddelkov ni bilo na vsej fronti nika-kih omembe vrednih dogodkov.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Kakor poroča »Berner Tag-blatt«, se nahaja v Italiji okoli 1200 švicarskih železniških vozov, to je približno deseti del vsega švicarskega materijala Zvezni svet se trudi, da bi dobil te vozove iz Italije, ali doslej je bil ves trud brezuspešen.
Kakor poroča »Matin« iz Rima, ni bil vzrok, da je Italija tako pozno podpisala londonski dogovor, morda pomislek glede obveznosti, da ne sme skleniti separatnega miru, ampak pogajanja o dodatni klavzuli v novi pogodbi, po kateri nobena država brez poprejšnjega sporazuma z zavezniki ne sme staviti eventualnih mirovnih pogojev.
Italijanski parlament.
Hrupni  prizori v italijanskem parlamentu.
Iz seje 1. decembra se še poroča o nastopnih hrupnih prizorih:
Ko je predsednik Marcora zakli-cal »živio kralj«, so ploskali tudi republikanci. M a z z o n i (socijalni demokrat) proti republikancem: Ali ploskate tudi monarhiji? Gau-denzi (republikanec): Ne, mi ostanemo vedno republikanci. Dugano, Carotti, Mazzoni (vsi socijalisti): Torej, živela republika! B o v e 11 i (mi-nisterijalec): Vi ste Avstrijci! Du-goni (socijalist): Drži jezik za zobmi, pijanec! Različni vladni poslanci proti socijalnim demokratom: Vi ste sovražniki domovine! D u gon i (socijalist): In vi ste izvršili svoje hrab-
nostne čine samo v kavarnah v Vidmu! Mazzoni (socijalist): Vi veste samo, kako je z a fronto!
Nadaljni hrupni prizori so bili pri čitanju brzojavke, s katero izraža župan avstrijskega Č e r v i n j a -n a svojo vdanost italijanskemu parlamentu. M o d i g 1 i a n o (socijalist): Zakaj ne čitate tudi brzojavke prebivalcev Červinjana, katere ste internirali ? Marchesano (reformni socijalist skupine Bissolati): Sramujte se! Dugoni: Molči, prostovoljni trdnjavski artiijerist! Marchesano: Jaz sem storil samo svojo dolžnost. Mazzoni: Pokaži torej svoje rane! Dugoni: Prejšnji nevtralisti umirajo
v strelskih jarkih, vi pa ste se samo zaprli v trdnjave. Carrotti: In še oficirsko plačo dobivate!
Tretji hrupni prizori so bili med govorom Sonnina. B i s s o 1 a^t i je ob nekem mestu zaklical: Živela Srbija! Turati (socijalist): Vi ste nesramni ciniki! Najprvo ste žrtvovali Srbijo s svojo nesposobnostjo in svojo neodločnostjo, sedaj pa kličete: »Živela Srbija!« (Gromovito odobravanje socijalnih demokratov, velik ropot na drugih klopeh.) Tašča (reformni socijalist): In ako bi bili hoteli Srbiji pomagati, bi se bili
vi socijalni demokratje temu uprli. Turati: Mi smo pač proti vsaki vojni, vsi brez izjeme! Marchesano: Ali zakaj ne uplavdirate sedaj, ko hočemo pomagati srbskemu junaškemu narodu? Turati: Molči, krokodil! Marchesano: So mi pa že ljubši socijalni demokratje nemškega cesarja s svojim patriotizmom! Carroti: Ako hočete monarhiji noge umiti, nikar se ne ženirajte!
K govoru socijalista Mazzonija se poroča še nastopno:
Mazzoni je izvajal, da na Angleškem priobčujejo liste padlih vojakov, pri nas vlada ne pusti poročati niti o dogodkih v Tripolisu. Nihče ne izve ničesar. Vlada pravi vedno, da je ljudstvo edino, močno, zakaj torej se boji vlada, da bi moglo časopisje škodovati? Mazzoni je govoril o cenzuri, ki je potlačila celo članke o ruskih Židih, in rekel je. da cenzura je najbolj neumna v Benetkah. Neki poslanec: Ne. v Rimu! Drugi: ne, v Milanu! Mazzoni je vprašal: Ali je dosežena pomiritev duhov s tem, da je predložil d' Annunzio kralju v neki privatni avdijenci proskripcijske liste vojni sovražnih poslancev? In ko je hotel »Avanti« priobčiti hotelski račun d* Annuncija, ki ga je morala plačati mestna blagajna v Genovi za d' Annunzia in njegova oba spremljevalca, je bil konfisciran. Socijalist Orazi adei na ves glas: In vi ste napravili tega d' Annunzia za glasnika vojne! Mazzoni: V Italiji se tudi ne sme izgovoriti v sedanjih časih besede »prostozidarstvo«. ne svetujem nobenemu, da bi to storil, kdor
O glasovanju v parlamentu.
»Corriere della Sera« poroča iz Rima: Od 470 poslancev je glasovalo 454; 20 poslancev in bilo navzočih, ker so ali bolni ali iz kakega drugega vzroka niso prišli k seji. Proti vladi je glasovalo 44 oficijelnih soci-jaJistov. en neodvisen socijalist, Gia-como Ferri in katolik Miglioli. Vsi drugi so glasovali za zaupanje vladi: desnica, centrum, levica, radikalci. reformni socijalisti in republikanci. Pred glasovanjem je odšlo iz zbornice okoli 10 poslancev.
Haše tete so zasedle Pet
Bolgari so osvojili Djahovo, Debar, Ohrid, Strugo. Resno.
BOJI  PRI  BERANAH. — NAŠE ČETE ZAVZELE PEČ, BOLGARI DJAKOVO. Dunaj, 7. decembra.   (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Jugovzhodno bojišče.
Južno od Plevlja smo odbili črnogorske sunke. V obmejnem pro-
storu severno od Beran so naše čete napadle črnogorske glavne pozicije. Včeraj opoldne so v naskoku zavzele okope pri Suhem dolu. Južno od Novega Pazara smo zopet vjeli 1300 Srbov. Prostor vzhodno od Peči je bil včeraj zopet pozorišče silnih bojev. Sovražnika smo povsod pognali nazaj ter je sovražnik izgubil 6 topov.
LISTEK.
Ha it noi m poklic.
Angleški spisal M. Mc. D o n n e 11 B o d k i n.
(Dalje.)
Od vrat se je začulo krepko trkanje in gospodična Dora ni dokončala začetega stavka,
»Gospa Caruthova je prišla,« je sporočila služkinja, ne da bi stopila čez prag.
»Pripeljite jo sem!«
Toda služkinja ni utegnila izpolniti dobljeno naročilo, kajti gospa Caruthova jo je kar šiloma potisnila na stran in se takorekoč zavalila v sobo.
2ena je bila močna in široko-pleča;pod visokimi in gostimi obrvmi je gorelo dvoje velikih oči; usta, čeljust, sploh vse je kazalo, da je gospa Caruthova izredno odločnega značaja. V obče se ji je moralo sicer priznati, da je jako zala ženska, a vendar ni vzbujala zaupanja s svojo zunanjostjo, nego prej nekak strah.
Med tem, ko je gospa Avlmer-jeva pri vstopu gospe Caruthove prebledela in koj na to zopet za-
rdela, je Dora Mvrl ostala jako ravnodušna in je molče pozorno motrila, kaj se godi. Gospa Caruthova si je izzivajoče predrzno ogledala Doro. kakor bi jo hotela vprašati: »kaj pa iščeš tu?« a gospodične Dore tudi to ni spravilo v zadrego. Najbrž bi se bila Dora energično oglasila in vprašala gospo Caruthovo. kaj da jo tako gleda, toda proseči pogledi gospe Avlmerjeve so premagali njeno užaljenost in jo pripravili do tega, da je molčala. Kratki trenotki opazovanja gospe Caruthove in gospe Avlmerjeve pa so vzbudili v. Dori sum, da tiči v razmerju teh dveh žena pravi vzrok bolehnosti in neutolažljive žalosti gospe Avlmerjeve.
»Če mi dovolite, grem spisat nekaj pisem,« je rekla Dora Mvrl gospe Avlmerjevi, in dobivši dovoljenje, je naglo zapustila sobo. Komaj je bila v drugi sobi, je že slišala, da je nekdo — brez dvoma gospa Caruthova — vrata za njo zaklenila.
Celo uro je sedela Dora v sosedni sobi. Navidezno je pač časih nekaj pisala, a navadno je pazljivo poslušala ter zdaj in zdaj jasno razločila zapovedujoč drzen glas in tiho jokanje.
Končno so se vrata vendar odprla in gospa Caruthova je šla kakor zmagovalka mimo Dore, ne da bi jo le pogledala, kaj še, jo pozdravila.
V sobi pa je ležala gospa Avlmerjeva na zofi in vsa obupana jokala.
Dori Myrljevi se je bolna gospa v srce zasmilila, a vendar jo je kraj vsega sočustvovanja prešinila misel: Morda je zdaj prilika izvedeti, kaka skrivnost teži dušo te žene.
Sedla je na zofo. pogladila gospe Aylmerjevi lase, ji otrla solze in držeč jo za roko, je sočutno in milo prosila: »Povejte mi vendar, kaj vam je.«
Govorila je tako prijazno, kakor govori mati s svojim bolnim otrokom, a vendar tudi tako odločno, kakor da bi bil izključen vsak odpor njeni želji. Od bolesti in strahu izmučena gospa Avlmerjeva se je oklenila Dore, položila svojo glavo na njeno ramo in obljubila, da pove vse.
»Tedaj, ko se je rodil moj sin...« je začela gospa Avlmer.
»Vaš sin? Tisti, ki pride jutri na počitnice domov?«
»Da... ali... ne... ah, potrpi-te Dora, saj vam povem vse. A nikar mi ne segajte v besedo... tako sem slaba ... Torej... poročena sem bila že tri leta z Roderikom in bila sem jako srečna ... Vedela sem, kako želi moj mož dobiti sina... Ko je končno prišel deček na svet... je bilo veselje nepopisno... A trajalo je le malo časa... Jaz sem bila
bolna in skrajno slaba... Nisem ga mogla dojiti... in otrok je bil tudi silno slab ... Gospa Caruthova, ki je prej pri meni služila, potem pa se poročila z nekim pijači vdanim človekom, je tisti dan, kakor jaz, rodila sina in zato sem jo vzela v hišo za dojilo. Vzlic temu pa so pojemale od dne do dne moči mojega sinčka, kakor tudi moje sile; mene je pač najbolj morila skrb za otroka. Od slabosti sem časih celo podnevi zaspala. Nekega dne se je zgodilo, da sem se po dolgem spanju prebudila v mraku in slišala, kaj sta se nekaj korakov od mene šepetaje pogovarjala moj mož in zdravnik.
»Za gospo se ni bati,« je s poudarkom rekel zdravnik, a mene je že pri teh besedah izpreletela zona, kajti slutila sem, kaj bo zdravnik še dalje povedal.
»A deček?« je vprašal moj mož tiho in boječe.
»Ali ste v stanju, prenesti popolno resnico?« je zopet vprašal zdravnik.
»Želim izvedeti popolno resnico,« je dejal moj mož. »Laglje bo prenesti najhujšo gotovost, kakor to vedno in tako skrajno mučno negotovost.«
»Potem se odpovejte vsakemu upanju,« je nekako slovesno iziavil
zdravnik. »Deček ne bo več dolgo živel.«
, »Kako neusmiljenje je ta vaš izrek, gospod doktor.«
»Zahtevali ste resnico, naj vam povem popolno resnico.« ,
Moj ubogi mož je tako zaječal, kakor da mu je bilo presunjeno srce in mene je to tako pretreslo, da bi bila bolesti skoro na glas zakričala. A premagala sem se, čuvši, kako je zdravnik mojemu možu zaše-petal: »Ostanite mirni, da se Vaša soproga ne prebudi.« Niti zdravnik, niti moj mož nista med tem pogovorom zapazila, da se je v sobi mudila še druga oseba, namreč gospa Caruthova.
Čim sta moj mož in zdravnik zapustivši sobo zaprla za seboj vrata, je vžgala gospa Caruthova svetilko, in stopivŠi k mojemu ležišču, mi je ostro pogledala v obraz.
»Slišali ste pač vse, kar je povedal zdravnik,« mi je rekla gospa Caruthova. »Ko ste neka: trenotkov zadrževali sapo, sem spoznala, da bdite in poslušate.«
»Ah, Marta,« sem zaklicala v svoji obupanosti. »Če umrje moj deček, potem moj mož tega ne bo dolgo preživel in tudi polovico premoženja mora v takem slučaju dati drugi rodbini.«
{Dalje prihodnjič.* ,
■
Danes zjutraj smo vdrli v Peč. Dja-kovo so zasedli Bolgari.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml.
• *
*
PLEN V PEČL — ARNAVTI SE UDELEŽUJEJO   BOJEV PROTI SRBOM.
Dunaj, 8. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Naši napadi na črnogorske pozicije, severno od Beran, so uspešni. Na več točkah smo v naskoku zavzeli sovražne črte. Peč je očiščena sovražnika. Naše čete so vplenUe 80 topov, 160 mimicijskih voz, 40 avtomobilov, 12 vozečih se pekarij, nekaj tisoč pušk in mnogo drugega vojnega materijala. Število vjetih, ki jih je poslala armada generala von Koves-sa, presega zopet 2000 mož. Med njimi se nahaja 300 Črnogorcev.
Amavti so se povsod udeleževali bojev proti ostankom srbske ar-
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
PRANCOZI SO  SE MORALI UMAKNITI IZ KOTA MED ČRNO IN VARDARJEM.
Berolin, 7. decembra. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 7. decembra.
Balkansko bojišče.
Dospeli smo do Peči. Vjeli smo okrog 1250 mož, ugrabili 6 topov.
Francozi so morali vsled grozeče jim obkolitve opustiti svoje pozicije v kotu med Črno in Vardarjem. Vrhovno armadno vodstvo.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 8. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 8. decembra.
Balkansko bojišče.
Pri Peči je bilo vpienjenih 80 topov in mnogo vojnega materijala. Včeraj smo vjeli nad 2000 sovražnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
4. d e ce m b r a: Ob pričetku naših operacij proti Srbiji, ko je bila cela naša armada obrnjena proti zapadu, se je bilo izkrcanim francoskim četam, ki so jih podpirale  v južni Makedoniji operirajoče srbske sile, posrečilo se ustaliti na fronti Svini-čka Glava-Babuna planina-Gradsko-Krivolak. Navzlic temu smo v kolikor so to dopuščala ojačenja glavnih čet, neprestano napredovali in začetkom novembra smo mogli vreči sovražnika čez črto Krivolak-Var-dar-črna nazaj.   Naš cilj je bil obdati francosko flanko s četami ter jo, čim bi dospele dovoljene moči, obkoliti Temu cilju smo se približali, ko smo zasedli vzhodno pobočje Rods-bal (?) planine, kajti s tem smo obšli Francoze s severovzhoda, severo-zapada in jugozapada.  Francozi so spoznali, v kako  nevaren položaj smo jih spravili in so se takoj odločili se umakniti, da se izognejo grozeči katastrofi.    Priznati je, da so Francozi pri tej priliki pokazali, da se znajo vzorno umikati, kajti posrečilo se jim je uiti kleščam. Naše čete so prešle na celi fronti v ofenzivo in so opoldne zasedle črto Krivolak-Negotin-Kavadar. Sovražnik se je v veliki naglici   umaknil. Generalni štab vojskujoče se armade je poslal močno kolono proti Tetovem, Gosti-varu in Kičevem v dvojnem namenu: prvič, da zasede Dibro in odreže Srbom umikanje  v Makedonijo, kjer bi se eventualno  mogli združiti s francosko-angleškimi četami, drugič pa da zasede Ohrid in Strugo ter tako onemogoči, da bi se srbski oddelki, ki operirajo v prostoru Bi-tolj-Resna umaknili v Albanijo. Ena kolona, ki bi naj bila bitoljski posadki odrezala umikanje, je bila dirigirana čez Smiljevo na cesto Bitolj-Resna. Prodiranje te kolone je Srbe prisililo, da so 3. t. m. opustili Bitolj. Danes smo to mesto zasedli mi. Na Ohrid in Debar korakajoče kolone se bližajo svojemu cilju. Ob srbsko-črnogorski meji se nadaljuje ofenziva proti Djakovi. Opoldne je prekoračila kolona naših čet Beli Drin ter se je danes zvečer polastila mesta Djakove. Od naših čet, ki operirajo v okolici Prizrena dospela dopolnilna poročila konstatirajo, da so pustili Srbi ležati na cesti Prizren-Kula Ljuma vso   svojo artiljerijo, svoje trenske vozove, bolniške vozove, obvezila, velike množine municije vseh vrst in drugega vojnega materijala. Pri vsakem koraku smo nadi topove, zapuščene na cesti ali I
v pozicijah, strmoglavljene v prepade, zakopane v zemljo, vržene v Drin. Vse to dokazuje paniko srbske armade, ki je zaman skušala uiti katastrofi. Albanci, ki so bili dve do tri leta izpostavljeni srbskim gro-zovitostim, že vstajajo in se z orožjem v rokah borijo proti srbskim skupinam, begajočim po albanskih gorah.
5. decembra. Naše čete zasledujejo na obeh bregovih Vardarja umikajoče se Francoze. Severno Bi-tolja proti cesti Bitolj-Resna prodirajoča kolona je po ljutem boju porazila Srbe na Bigli planini ter osvojila 4. decembra mesto Resno. Iz Kičeva proti Ohridu prodirajoča kolona je po srditem boju osvojila močno utrjeno srbsko pozicijo med vasema Smedovo in Mramrovec ter prodira sedaj proti Ohridu. Iz Kičeva proti Debru (Dibri) prodirajoča kolona je vrgla Srbe po krvavem boju z razvodja Jame planine in zasedla proti poldnevu Debar, odkoder se je pričelo zasledovanje proti Strugi. Na srbsko-črnogorski fronti pri Djakovi in Kuli Ljumi smo zapazili ogromne množine od razbitih srbsko-črnogor-skih čet tamkaj zapuščenega vojnega materijala.
6. decembra. Naše čete neprestano zasledujejo Francoze na obeh bregovih Vardarja. Iz Kičeva proti Ohridu prodirajoča kolona je dospela do črte Črna voda-Bozočan-Velmej, 15 km severno Ohridskega jezera. V Bitolju so bile naše čete slavnostno z velikimi svečanostmi sprejete. Vse prebivalstvo je bilo na ulicah, da oduševljeno aklamira naše zmagovite čete. V Bitolju smo vplenih: 2 skladišči s puškami, vojnim materijalom in ročnimi granatami, skladišče z oblekami in odejami, nadalje avtomobile, bencin in mnogo drugega materijala, v Debru 1000 pušk, 120 zabojev patron, 22 brezdimnega smodnika; vjeli smo tudi 750 mož. V Debru smo našli taborišče avstro-ogrskih vojnih vjetni-kov, ki že 10 dni niso dobili nobenega kruha. 80 teh vojnih vjetnikov je bilo že napol mrtvih. Ukrenilo se je takoj, da so dobili zdravniško pomoč in hrano.
7. decembra. Naše čete nadaljujejo zasledovanje Francozov na obeh straneh Vardarja. Zasedli smo železniško postajo Demirkapu in stojimo 12 kilometrov vzhodno od nje. Naše čete so od treh strani obkolile vas Grabico. Tu se je vnel ljut boj, ki je trajal do polnoči. Ena naših kolon je napadla francoski bataljon pri vasi Petrovo, južno železniške postaje Hudovo, ga z bajonetnim napadom razgnala in zavzela njegov popolni tabor. Naše, južno Strumice delujoče čete, so južno Kosturina prodrle naprej in napadle Angleže in Francoze na celi fronti. Ujetih je bilo 114 Angležev in zaplenjena dva topa, dva municijska voza in ena strojna puška. Boj je srdit. Naše kolone, prodirajoče od Kičeva in Bitolja na Ohri-do, so prišle v ohridsko ravnino in zasedle mesto Ohrid. Na srbsko-črnogorski meji se nadaTiuje zbiranje velikanskega plena. Pri Djakovi smo zaplenili 18 topov, 100 municij-skih vozov, 15 avtomobilov, mnogo voz z vojnim materijalom itd.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
5. decembra. Orijentska armada. V prejšnjem poročilu omenjeni krajevni boji dne 3. decembra, so bili precej živahni, zlasti pri Ko-sturinu, kjer so Bolgari obstreljevali in napadali neko našo pozicijo, pa so bili odbiti. Dva poskusa, prekoračiti Črno. ie preprečil ogenj naše artilie-rije in pehote. Srbi so izpraznili Bitolj in v mesto so vkorakale avstro-ogrske in bolgarske izvidne straže.
ČRNOGORSKO URADNO POROČILO.
5. decembra. Sovražnik je dne 2. decembra mogočno napadel naše pozicije na levem bregu Čeho-tine. Odbili smo ga ter pri tem ugrabili nekaj vjetnikov. Odbili smo tudi napade na Brodarevo (18 kilometrov Južno Prijepolja), Sjenico in Bjelopo-Ife ter smo prizadfali sovražniku težke izgube.
Francosko uradno poročilo.
Atene, 7. decembra. (Kor. urad.) Agence Havas. Bolgarski poskus, zgraditi most čez Črno, se je ponesrečil. Mraz in silno težavne cestne razmere onemogočajo srbsko umikanje v Albaniji, kjer je koncentriranih 100.000 Srbov in 20.000 beguncev.
Reuterjevo   poročilo o bojih na angleški fronti.
Solun, 8. decembra. (Kor. urad.) Reuter. Bolgari so včeraj obstreljevan" celo angleško fronto pri Strumi-ci. Infanterijski napad, ki so ga izvršili, je bil odbit. Angleške izgube so majhne. Boji so se danes zopet pričeli«
Umikanje Francozov in Angležev v Makedoniji.
Iz vojnoporočevalskega stana poročajo: Bolgari so dosegli velik uspeh. S trdovratnim odporom je bolgarska makedonska armada generala Todorova odbila francosko-angieško ofenzivo v prostoru Prilep-Strumica, nato pa je pričela sama z ostrimi in konsekventnimi protinapadi. Na celi fronti so morale preiti ententne čete v defenzivo in mesto, da bi Srbom pomagale, so se same komaj branile. Končno so se morali Francozi umakniti na desni breg Črne. Medtem so Bolgari in Nemci štrli odpor Srbov v Makedoniji in osvojili Bitolj. Pritisk bolgarskih čet iz smeri Strumica in onih od Črne je postajal vedno večji in končno so morali Francozi storiti odločilen korak, da se izognejo vedno bolj grozečemu obkoljenju: zapustili so svojo dosedanjo fronto v kotu med Črno in Vardarjem, izpraznili Krivolak in Demirkapu ter se umaknili proti grški meji na svoje pozicije, ki so jih zavzemali pred pričetkom ofenzive. S tem je doživela francosko - angleška ofenziva svoj prvi veliki fiasko.
Putnik hoče sestaviti novo srbsko armado.
»Neue Freie Presse« poroča iz Bukarešte: Kakor se čuje, je obvestil tukajšnji srbski poslanik, Marin-kovič. na podlagi informacij, ki jih je prejel od ministrskega predsednika Pasiča, romunsko vlado, da se trudi vojvoda Putnik, sestaviti iz ostankov srbskih čet in iz 15 do 171etnih mla-deniČev. ki so zbežali s srbsko vojsko iz Srbije,, novo armado, ki naj bi štela 150.000 mož in pričela pozneje s pomočio italijanskih čet (?) novo ofenzivo Ta nova Putnikova armada bi dobila od entente artiljerijo, pomožno vojaško službo pa bi izvrševale žene.
Pariški listi poročajo, da ie izkrcala Italija dosedaj v Albaniji 50 000 mož. ki naj se združijo z ostanki srbske armade.
Obllube četverozveze Črni gori
Preko Lugana poročajo: Enten-ta ie Črni gori obliubila, da jo bo preskrbovala z živili in denarjem in ii poslala tudi čete na pomoč. Krali Nikita je nato izjavil, da se bo boril do skrajnosti.
NOVA FAZA BALKANSKE VOJNE?
»Pariš Journal« poroča iz Soluna: Glavni stan francoske orijent-ske armade je dobil dne 30. novembra brzojavno poročilo, da korakajo avstrijske in nemške čete z vso naglico v Bolgarijo. Zdi se, da pričenja nova faza balkanske vojne in morda se bodo date ententne čete kje drugje bclj uspešno porabiti, kakor pa v Solunu. Kitchener in Joffre bodeta o tei zadevi še posebej sklepala.
Berl;nski »T okalanzeiger« poroča iz Rima: Francoski veleposlanik Barrčre je dobil od Sonnina in ruskega veleposlanika Giersa one, že doteo pričakovane izjave, ki so za skunno podjetje zaveznikov posebnega pomena. Poročila praviio, da gre za italijansko akcijo v Albaniji in rusko ob Donavi.
Iz Bukarešte iavliaio: Bivši ruski noslanik v Sofiji. Savinski, pravi, da ie pričakovati rusko nkeno proti Bolgprn" ?ele v 2 do 3 tednih.
^.Pester Llovd« poroča po »Dreptateii« iz Odese: Vsi znaki ka-žeio. rfa bo rusko armadno vodstvo odeodilo vojo akcijo proti Bolgarski do pomladi._____
Grška in fetverozveza.
»Agence Havas« poroča, da je četverozveza predložila v svoji zadnji noti grški vladi nekak osnutek pogodbe, ki naj se sklene med Grško in entento. Pogajanja se naj vršijo v Solunu in sicer med posebnima odboroma, ki ju naj sestavita grški generalni štab in armadno vodstvo četverozveznih čet
Kakor javljajo italijanski listi, so odposlanci grškega generalnega štaba že odšli v Solun in pogajanja so se torej očividno že pričela.
Čim dalje se zavlačuje odločitev na Grškem In čim hujši postaja pritisk Bolgarov na francosko-angleško fronto, tem nervoznejše je javno mnenje v ententnih državah in tem večje skrbi navdajajo ententne državnike glede usode četverozvezne ekspedicijske armade. Pariški »Matin« označuje postopanje Grške kot življensko nevarnost za francoske vojake in pravi odkrito, da je danes vsa francoska javnost prepričana, da se je dala četverozvezna diplomacija od kralja Konstantina in njegovih ministrov grdo ogoljufati. Množijo se sedaj tudi v italijanskem časopisju glasovi, ki pravijo, da bi bilo najboljše balkansko podjetje likvidirati in se tako izogniti katastrofi.
V nasprotju s tem pa izkrca vajo Angleži in Francozi v Solunu vedno
več novih čet, utrjujejo mesto in se dejansko polaščajo polagoma vseh onih pravic, ki so jih od grške vlade zahtevali, ne da bi se ozirali na pomisleke in ugovore Grške.
Iz vsega tega je razvidno, da se položaj na Grškem bliža svoji kritični točki in da negotovost ne more več dolgo trajati. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je izjavil v parlamentu, da naši merodajni krogi Grški popolnoma zaupajo — pač najboljše znamenje, da je grška vlada trdno odločena se vpreti nesprejemljivim zahtevam četverozveze.
Bukareški listi so ceio izvedeli, da je grška vlada že postavila program, po katerem namerava v bodoče postopati in da bo te svoje definitivne sklepe sporočila vsem voju-joČim se državam v posebni noti, v kateri bo izjavila: 1. da bo vse srbske čete, ki se umaknejo na grško ozemlje, razorožila; 2. da bo, čim bi se morale francosko-angleške čete umakniti na grško ozemlje, če-tverozvezo pozvala, da naj svoje vojaštvo takoj zopet vkrca in spravi iz Soluna; 3. da bo centralne države pozvala, da naj njihove čete ne prekoračijo grške meje, ker prevzame grška vlada garancijo, da bodo Angleži in Francozi zapustili Grško.
To bukareško poročilo morda ni avtentično in ni točno, vsekakor pa se zelo vjema z izjavami kralja Konstantina, ki je dejal, da grška armada ententnih čet ne bo napadla, ako le-ta, kadar se bodo morale umakniti na grško ozemlje, Grško sploh zapustijo...
Kakor se poroča, je začela en-tenta zopet izvajati gospodarski bojkot Grške, da bi bil pritisk tem ob-čutnejši. Grška vlada je zato ukazala, da naj grške trgovske ladje do na-daljne odredbe ne zapuščajo grških pristanišč.
KRALJ KONSTANTIN O STALIŠČU GRŠKE.
New York, 7. decembra. (Kor. urad.) Retieter. Poročevalec »Associated Press« je imel razgovor s kraljem Konstantinom. Kralj je izjavil: Grška ostane nevtralna. Ni nikakega povoda, smatrati, da namerava Grška izdati četverozvezo Nemčiji. Grška nevtralnost je bila že kolikor mogoče razširjena, da se ugodi željam entente. Kralj je nadalje rekel: Dam svojo besedo, da grške čete ententnih čet ne bodo napadle, ako obljubi četverozveza, da bo svoie vojaštvo, čim bi se moralo umakniti na grško ozemlje, zopet vkrcala in smatrala balkansko pod-ietje za končano. V tem slučaju garantira krali, da bo z vso svojo armado ščitil ententne čete proti napadu centralnih držav v času niihovega vkrcavania. Več kot to na ne bo storil. Svojih čet ne bo odpoklical iz So luna in od meje in tudi ne bo dovolil, da bi se Grško s silo ali z laskanjem spravilo Iz nevtralnosti.
Interview "sta »T»*nes« s kraljem Konstantinom.
Lordonske »Times,« priofjčuieio razgovor s kraljem Konstantinom, ki se v marsičem razlikuje od onepa v »Associated Press«. Poročevalcu Times« je kralj baje izjavil, da hoče za vsako ceno preprečiti, da bi postala Grška deležna bede evropske vojne. Grška armada bo udarila le takrat, če bo eksistenca države ogrožena. »Vedno sem zagotavljal, da Grška nima proti ententi nikakih na-
črtov, navzlic temu pa se je z mojo osebo slabo postopalo.« Kralj je izjavil, da je morala ostati Grška nevtralna, ker bi ji sicer grozila usoda Belgije, in da velja srbsko - grška konvencija Ie za slučaj, če bi bila Grška ali Srbija le od Bolgarske napadena. Med Grško in Bolgarijo ne obstoja nobena pogodba. S svojo uslužnostjo napram ententi. je Grška pravzaprav nevtralnost že opustila in se izpostavila nevarnosti, da zahtevajo centralne države iste koncesije, kakor ententa. Ententi se ni bati od Grške ničesar, toda Grška se ne more vezati, dokler ne pozna programa, ki si ga je postavila četverozveza. Grška pod nobenim pogojem ne opusti svoje nevtralnosti.
Grški ministrski svet v permanenci.
Iz Aten poročajo: Grški ministrski svet je v permanenci. Ministrski predsednik konferira večkrat na dan s kraljem. V političnih krogih se govori, da je kralj Konstantin izjavil: Rajše se odpovem prestolu, kakor pa da bi dovolil četverozvezi vporah-ljati Solun kot operacijsko oporišče.
Italijani sumijo, da obstoja med Grško in Bolgarijo tajna pogodba.
»Secolo« poroča: Čim so Srbi izpraznili Bitolj, so zaplapolale na kolodvoru grške zastave. Tudi po zasedenju mesta vihrajo poleg bolgarskih, nemških in avstrijskih zastav tudi grške. To je skrajno sumljivo in domnevanje, da obstoja med Grško in Bolgarijo tajna pogodba, je povsem upravičeno.
*
Romunija čaka.
Posebni poročevalec »Pester Llovda« j*e imel v Bukarešti razgovora znanim prijateljem naše monarhije. Arionom. ki je dejal: Kar vidite v Romuniji, to ni nevtralnost, to je čakanje. Nasprotniki centralnih držav pričakujejo odločilno francosko zmago in boljši vojaški položaj Rusije, da bi mogli napasti Avstro-Ogrsko. Mi pa menimo, da te zmage nikdar ne bo, temveč da so zavezniki že definitivno poraženi.
Vznemirjenje v Rusiji zaradi Romunske.
»Rječ*< je zelo vznemirjena zaradi romunskega prestolnega govora, ker pogreša v tem govoru zagotovilo trajne nevtralnosti. List pravi, da Romunska precenjuje uspehe na Balkanu. Z2to bo odločitev Romunske mnogo boli usodna, kakor odločitev Grške. Vsekakor pa je imelo politično cribanje. ki sta je izzvala Jonescu in Filipescu, malo uspeha.
Ruske čete ob romunski meji.
Iz Bukarešte poročajo: Pet angleških mili od Tulce, v bližini romunske vas! Patlasreance. zbirajo Rusi velike zsfoge vojnega materijala, krme in Svil. Zaloge dovaža neprenehoma dan in noč 8 vlačnih ladij. Mnogo municije spravljalo tja deloma iz Tzmajla. deloma iz Odese po izlivu Donave mimo KiHje. kjer so Rusi odstranili mine.
fl koncentracijam ruskih čet in dan na dan se menlajočim poročilom, piše bukareški poluradni »Vtitornl«, da vse to ne more imponirati Romunski.
Rusi v Besarablji.
Iz Bukarešte poročajo, da je roštna in brzojavna zveza z Rusijo pretrgana. Baje gradi 10.000 vojakov železnico Reni-Izmail. Vsled vojaških transportov je od včeraj pristanišče Ren i zaprto.
Vojna ž Rusijo.
PRI ČARTORUSKU. | Dunaj, 8. decembra.   (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Rusko bojišče.
Severo - vzhodno od čartorijska je pregnalo avstrijsko domobranstvo Sicer nič novega.
močne* ruske poizvedovalne oddelke. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer fml.
m •
p
TORKOVO POROČILO.
Dunaj, 7. decembra. (Kor. ur.) Uradno razglašalo:
Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hdf er fml.
NEMŠKO  URADNO POROČILO.
Berolin, S. decembra. (Kor. ur.) VVoKfov urad poroča:
Veliki slavni stan, dne 8. decembra.
Vzhodno bojišče.
Na fronti armadne skupine gene-ralfeldmaršala von Hindenburga so
bili posamezni sunki slabejših ruskih oddelkov odbiti.
Vrhovno armadno vodstvo.
NEMŠKO URADNO POROČILO OD TORKA. Berolin, 7. decembra. vKor. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, 7. decembra.
Vzhodno bojišče. Položaj  v  splošnem neizpre-menjen.
Vrhovno armadno vodstvo,
• m
RUSKO    URADNO POROČILO.
^ 2. decembra. Ogenj naših pušk je zadržal poskusen nemški napad v okolici D vinska pri pristavi ŠiŠkovo (13 kilometrov severo - za* padno od Sventeneva). Na ostalih frontah nobene izpremembe.
3. decembra. Od Rige do Pripjata nobenih izprememb. V noči 2. decembra je s silo napadel sovražnik po izdatni artiljerijski pripravi stari kolodvor v Podcerevicah (6 km jugo - zapadno od Rafalovke) na levem bregu Stira. Naše čete so bik
282. stev.
izpočetka potisnjene nazaj, do 7. zvečer pa so prvotni položaj zopet vzpostavile ter priborile nazaj omenjeni kolodvor. Na levem bregu Sti-ra pri vasi Siemki (14 kilometrov od Čartorijska ob Stiru navzgor) je naša artiljerija z uspešno koncentracijo ognja prizadejala sovražniku resne izgube, ki so imele ponekod za posledico divji beg. Galicija: Južno od Novega Aleksinjeca je razpršila naša artiljerija močna zbiranja avstrijskih čet. Sovražne napade na as Brvkula (15 kilometrov zapadno od Trembowle) smo odbili. Enako tudi napad na Janovko (9 kilometrov severo - vzhodno od BuČača).
4. d e c e m b r a. Na zapadni fronti nobenih izprememb.
5. decembra. Na zapadni fronti, kakor na kavkaski fronti je potekel včerajšnji dan mimo.
Lažnjiva ruska poročila.
Berolin, 7. decembra. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Več ruskih listov trdi, da smatrajo nemške čete vjete litvinske prostovoljne strelske bataljone za Četaše in jih postrele. Ta vest ni resnična. Njeno razširjanje ima očividno namen, nahujskati lit— vinsko prebivalstvo v ruskih pokrajinah, ki smo iih zasedli. To pa se že zato ne bo posrečilo, ker se prebivalstvo lahko samo prepriča, da ravnajo naše čete z vjetimi litvinskimi bataljoni ravnotako dobro, kakor z drugimi vjetniki.
Sedanja ruska fronta.
»Zjemja Kielcka« poroča, da je sedanja ruska fronta dolga 1100 km. Fronta gre od Baltiškega morja preko Tukuma. Kemerna. Drukna, Frid-rihštata, Jakobštata, Iluksta, Fabia-nova, Vidsija Kozianov. Mjadziora, Molodečna, Naliboka. Baranovičev, Oginskega prekopa. Pinska, Pogor-ta, Čartorijska, Kolkov, Olike, Dub-na, Novega Aleksinjeca, ob reki Stripi, mimo Zaleščikov in ob Prutu do romunske meje.
Novo poveliništvo za velikega kneza Nikolaja.
Ruski listi poročajo, da je bil nodkralj v Kavkaziji. veliki knez Nikolaj Nikolajevič, imenovan za vrhovnega poveljnika ruskih čet v orijentu. torej v Perziji, Afganistanu, ob Tigrisu in v Kavkaziji. Na Ruskem pričakujejo na tem bojišču v kratkem važnih operacij.
DROBNE VESTI IZ RUSIJE.
»Novoje Vremja« prinaša cenzuriran članek, ki naglasa, da interes za vojno tako med narodom, kakor tudi med armado popolnoma ugaša.
Na carjev ukaz se je delovanje državnega sveta in dume za tako dolgo odgodilo, da bodo odseki obeh korporacii dodelali svoja dela glede posvetovanja o proračunu.
Chvostov ruski notranji minister.
Petrograd. 6. decembra. (Kor. urad.) Upravitelj ruskega ministrstva notranjih zadev, Chvostov, je bil imenovan za notranjega ministra.
^apadnoIbojisce.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berolin, 8. decembra. (Kor. ur.) Wofffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 8. decembra.
Zapadno boiišče.
Sovražnikovi poskus!, uničit! naš uspeh pri Auberive, so se ponesrečili. Razventega smo ugrabili tam 3 strojne puške. Severo - vzhodno od Souaina smo iztrgali Francozom po-ziclio na višini 193 v približnem raz-dalju 500 metrov. Štirje orotfnanadi so bil? odbiti. Vjeli smo 10 častnikov in 120 mož ter ugrabili 2 strojni ruški.
Vrhovno armadno vodstvo.
NEMŠKO URADNO POROČILO OD TORKA.
Berolin. 7. decembra. (Kor. ur.) V/oHfov nrad poroča:
Veliki glavni stan, 7. decembra.
Zapadno boiišče.
Pri Berry au Bac se nam je posrečila večja razstrelitev. Francoski jarek je s posadko vred zasut Skoraj dovršena sovražna napeliava min je uničena. Vzhodno od Auberive v Chamnagni smo osvojili približno 250 metrov sprednjega francoskega jarka. Vjeli smo nad 60 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
* m *
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
4. decembra popoldne: Noč je potekla razmeroma mirno. Vzhodno od Grenava in v okolici Sappigneula smo izstrelili nekaj havbic težkega kalibra. Pri Vauguoisu
smo z uspehom zažgali neko mino. Plohe so ovirale delovanje artiljerije.
4. decembra zvečer: Trajno slabo vreme moti operacije. Topovski ogenj v presledkih na raznih točkah fronte. Poroča se o nekaterih bojih patrulj v Artoisu. Precej živahni boji z minami so se vršili v Argonih pri Haute Chevauchee m Epargesu. V Voevru je razdejala naša artiljerija z dobro namerjenim ognjem neki težki top, ki ga je bil neki opazovalec pri Vionvillu, vzhodno od Sv. Mihaela, signaliziral.
5. decembra popoldne. Včerajšnjemu večernemu poročilu ni ničesar dostaviti.
5. decembra zvečer. Čez dan tu in tam silnejše delovanje artiljerije. V Belgiji je obstreljevala naša artiljerija uspešno zvezne jarke v bližini Het Saša, kjer se je glasom poročil vršilo premikanje čet. V Artoisu so naše baterije energično odgovarjale na silen bombardement, naperjen na naše strelske jarke jugozapadno od Loosa. Na Arras je padlo nekaj vžigalnih granat, ki pa niso napravile škode. Med Sommo in Oiso so razdejala naša orožja iz strelskih jarkov sovražne pozicije severno od Aerbecoura in oklopno pozicijo za strojne puške pred Tillo-loyem. V okolici Friseja, pri lesu Saint Mard, vzhodno od Tracy-le-vala in Hautemeuse aux Eparges se boj z minami za nas uspešno nadaljuje.
Belgijsko poročilo.
5. decembra. Noč je potekla brez dogodkov. Ogenj naših baterij je opetovano preprečil poskušene bombardemente in zbiranja pri Oos-kerquu. N;eucapelli in Oudecapelli. Poškodovali smo dve stanovališči in dva sovražna jarka, zlasti v smeri na Mannekensvere in ob Yperleeju. Popoldne je pregnala naša artiljerija pri fermi Tersrvlle nemške delavce, ki so streljali na naše eksponirane pozicije.
Velika angleško - francoska ofenziva?
V odseku zbornice v palači Bourbon je izjavil francoski vojni minister Galheni, da se bo velika angleško - francoska ofenziva »prav gotovo« pričela spomladi 1916. Septembrska ofenziva generala Joffra je bila le generalna izkušnja in je dokazala, da je francoski vojak mnogo boljši, kakor nemški.
Sklep! vojnega sveta v Calaisu.
»Petit Parisien« poroča o posvetovanju v Calaisu, da je konferenca sklenila, nemudoma zahtevati v Atenah pojasnil. Istočasno se bodo baje angleške in francoske Čete iz Makedonije močno koncentrirale pri Solunu.
Iz Londona poročajo, da je As-quith sporočil dne 6. decembra zbornici, da je bilo sklenjeno ožje sodelovanje s Francosko, dočim se vrše glede sodelovanja z ostalimi zavezniki še pogajanja. V javnem interesu pa ni, sporočiti podrobnosti, ki bi bile morda dragocene za sovražnika.
»TagFche Rundschau« poroča iz Lugana: V Italiji vzbuja dejstvo, da se je vršil vojni svet v Calaisu brez Italije, začudenje. General Porro se je mudil takrat v Parizu. To smatrajo za potrdilo, da se Italija ne bo udeležila balkanske vojne.
Vojni svet v Parizu.
Pariz, 8. decembra. (Kor. urad.) Vojni svet zaveznikov je imel danes zjutraj zopet razcrovor v general-Sfatmem poslopju pod predsedstvom Joffra.
General Joffre.
»Temps« poroča, da se mesto poveljnika šefa severo - vzhodne armade ne bo več oddalo. General Joffre obdrži vrhovno vodstvo in odgovornost za vojaške operacije na vseh frontah. Pač pa se mu bo dodelil častnik v generalskem razredu, ki bo v neprestanem stiku z njim vodil operacije na francoski fronti.
Padec Joffra.
Takozvano imenovanje Joffra za vrhovnega poveljnika francoskih armad je v resnici njegovo odstav-Ijenje s severovzhodne fronte in zmaga vojnega ministra Gallienija, ki Joffra ne smatra za pravega moža na tem mestu. Sklep je bil storjen v konferenci z ruskim odposlanstvom, ki je zahtevalo izpremembo dosedanjega načina bojevanja. Odposlanstvo je sprejel Potočare" in potem kralj Albert in French, ki sta nasprotnika Joffra.
Vpoklici v Nemčiji
Berdln, 8. decembra (Kor. ur.) Glasom poročil listov nevtralnih držav je bilo baje v francoski zbornici sporočeno, da je Nemčija že lani vpoklicala letnik 19161. ki gre sedaj v fronto. Od letnika 1917., ki je bil vpoklican v več rokih, gre sedaj ba- j je predzadnji del v fronto. To spo-ročMo ie napačno. Letnik 1916. niti i
ni še ves dospel v zbirališča za re-krute, letnik 1917. ^ploh še ni bil vpoklican.
Kritika angleškega vojskovanja.
London, 6. decembra. (Kor. ur.) Časopisje kritizira način, kako vodi vlada vojno na vse strani. »Times« pravijo, da manjka energije, da je novi vojni odsek kabineta še premalo neodvisen od celokupnega ministrstva, v katerem pa se pogreša složnost v ciljih. »Daily Chronicle« zahteva več samostojnosti za vojni odsek, več koncentracije in energije. List pravi, da je dvomljivo, ali se izplača ravno proti Turkom postaviti toliko sil. »Daily Mail« opozarja na dva cilja: Prvi je, da se potisnejo Nemci nazaj čez Ren, drugi je obramba Sueškega prekopa. Zraven teh težavnih nalog si Anglija ne more privoščiti še majhnih delnih vojen.
LONDONSKA  POGODBA GLEDE SKLEPANJA MIRU.
»Lokalanzeiger« poroča iz Rot-terdama: Angleški listi objavljajo besedilo londonske pogodbe, ki. se glasi baje tako - le:
Ker se je italijanska vlada odločila, pristopiti dne 7. septembra 1914 v Londonu med angleško, francosko in rusko vlado podpisani izjavi, kateri se ie dne 19. novembra 1915 pridružila tudi japonska vlada, izjavljajo podnisani, ki so od svojih vlad v to pooblaščeni, to - le:
Angleška, francoska, italijanska, japonska in ruska vlada se zavežejo, da v sedanji vojni ne sklenejo nobena separatnega miru. Teh pet vlad se dogovor? nadalje, kakor hitro pridejo pogoji miru v razgovor, da nobena vlada ne bo stavila mirovnih pogojev, ne da bi bila prej dobila dovoljenja vsakega drugega zaveznika zato.
V potrdilo tega podpišemo to izjavo ter jo opremimo s svojim pečatom.
Dano v Londonu, 30. novembra 1915.
Grev. Cambon. Iirmeriali, Inouve, Benkendorff.
Srbija, Belgija in Črna gora se tej pogodbi niso priklopile.
Anglija pred sološno brambno dolžnost i o.
Iz Londona poročajo: Delavski voditelj Thomas je izjavil s privoljenjem in na željo lorda Derbvja, da rekrutaciia še ni imela zaželjenega uspeha. Zadnji teden se mora priglasiti še mnogo mož, če naj se vzdrži prostovoljski sistem.
Nasprotstvo med vojno dolžnostjo fn industrijo na Angleškem.
London, 5. decembra. (Kor. ur.) V tedenski reviji »Nation« piše izdajatelj Massingham: Nezadovoljnost z lordom Derbvjem je globoka in velika. Brezdvomno je imel uspeh v pridobivanju ljudi, toda on se ni menil za potrebo, da bi bil pustil delavce v najvažnejših industrijah. Samo z največjo silo se je dalo doseči, da se nabiranje ni vršilo med železničarji. Prvotni Asquithov načrt, vzeti samo one, ki ostanejo čez potrebo najvažnejših industrij, je padel. Uspeh je — zmeda. Na deset in de-settisoče delavcev je bilo iztrgati rokam breztaktnih nabiralcev in še nadaljnji tisoči se morajo vrniti v tovarne, če nočemo umreti lakote, ali če nočemo zapreti svo5e mošnje za zaveznike. Sestava kontrolnega komiteja ie bila zasmehovanje industrije, če se komite ne bo iznremenil, bo izbruhnila nevolja. Lord Derbv ie nastopal, kakor da ne obstojajo obrti, tovarne, trgovine,* ladje in železnice. Lord Derby je mož velike delavne sile, njegova politična preteklost pa bi bila morala biti svarilo, ker ne pozna takta. Na to bi se bila morala vlada ozirati.
Angleška zbornica.
Na vprašanje glede angleško-danske pogodbe, je odgovoril lord Robert Cecil, da obžaluje, da mu nepremagljivi politični oziri ne dovoljujejo, predložiti pogodbe. Samo to lahko reče, da temelji pogodba na principu, da se dela razlika med poštenim trgovanjem nevtralnih držav in sovražnim trgovanjem. Pogodba je v zvezi s politiko prepovedi uvoza onih predmetov, ki bi omogočili Nemčiji, nadaljevati vojno.
Zakladni kanpler Mac Kenna je sporočil, da so znašale zlate rezerve bank dne 30. junija 110 milijonov funtov, v rokah občinstva pa je bilo ta čas 75 milijonov zlata proti 78 milijonom dne 30. junija 1914. Sedaj je seveda mnogo manj zlata v prometu.
Ministrski predsednik Asquith je odkloni!, podati poročilo o uspehu Kitchenerjevega
Parlamentarični sotrudnik »Dai-Iy Newsa« poroča, da je bilo sklenjeno podaljšati zakonodajno perijo-do sedanjega parlamenta za eno leto. _
Bofl na morio.
FRANCOSKI TORPEDNI RUŠILEC SE POTOPIL.
Berolin, 7. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Francoski tor-pedni rušilec »Branlebas« (340 ton) je zadel v megli na viharnem morju ob mino in se potopil, kakor je razvidno iz poročila »Tempsa« z dne 3. novembra o razpravi proti poveljniku pred vojnim sodiščem. Ker ni naveden kraj in čas, se domneva, da se je torpedni rušilec potopil v Kanalu ob flandrski obali.
Neresnične vesti o nemških podmorskih čolnih.
Pariz, 6. decembra. (Kor. urad.) Glasom pariške brzojavke »Journa-la«, je v Gibraltaru razširjena vest, da so baterije Punte de Europe potopile podmorske čolne, ki so se peljali skozi morsko ožino. — Pripomba WoIffovega urada: Poročilo o potopitvi podmorskih čolnov pri Gibraltaru je zopet enkrat, kakor izvemo z merodajne strani, izmišljena.
Potopljeni parniki.
»Daily Telegraph« poroča: Angleški parnik indijske proge »Ome-da« je bil od sovražnika potopljen; 49 preostalih so spravili na kopno, 5 častnikov in 47 Askarov pogrešajo.
Iz Amsterdama: Angleško - indijski parnik za prevažanje čet »Li-mat« je bil potopljen.
Iz Londona: Angleški parnik »Comodore« potopljen, en mož utonil.
Ob mino zadel.
Norrkoping. 5. decembra. (Kor. urad.) Parnik »riorvig* iz tukajšnjega pristana, s premogom na poti iz Grimsbvja v Stockholm, je zadel ob mino in je bil uničen. Štirinajst oseb je bilo rešenih, 5 oseb, med njimi kapitan, je utonilo. Parnik je bibl zavarovan proti vojnim nezgodam s 400.000 K.
TURŠKA VOJNA.
TURŠKO   URADNO POROČILO.
Carigrad. 6. decembra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča:
Fronta v Iraku: Naše čete so se dne 4. decembra približale Ku-telamari ter izvršile v noči na 5. december rekognosciranje na desnem bregu Tigrisa in nenaden topovski napad na sovražne pozicije. Dne 5. decembra je obstreljevala naša artiljerija sovražne pozicije in okolico Kutelamare. Naše kolone, ki smo jih poslali na vzhod od Kutelamare, so otvorile ogenj proti trem sovražnim transportnim ladjam in dvema monitorjema, zažgale en monitor, vplenile dve transportni ladji in prisilile ostale, da so zbežale v Šukelamaro. V eni obeh barak, ki smo jih vplenili v okolici Kutelamare, smo našli 2 letali in mnogo materijala za letala. S temi skupaj smo do sedaj na tej fronti vplenili 6 sovražnih letal. Sovražnik je oddal 21 topovskih strelov v južni smeri, da prebivalstvu prikrije svoj poraz ter mu navidezno naznani zmago.
Kavkaska fronta: V noči od 4. na 5. decembra smo odbili sovražni napad na naše prednje straže. V odseku Kalbigaz smo vjeli nekaj sovražnikov. V drugih odsekih, iz-vzemši boje patrulj, ničesar novega.
Dardanelska forta: Ana-forta. Naša artiljerija je vzela sovražne čete, ki so delale utrdbe, in baterije malega in velikega kalibra pod učinkovit ogenj. — Ariburnu. Dne 5. decembra je neka sovražna križarka več minut brezuspešno obstreljevala naše pozicije. Naša artiljerija je prisilila neko drugo sovražno križarko. ki se je skušala približati kraju Kabatepe, da se je umaknila. — S e d i 1 b a r. Dne 5. decembra je razdejala naša artiljerija razne sovražne pozicije za metanje bomb in preprečila ogenj zračnih torpedov, ki ie bil zlasti na našem levem krilu zelo intenziven.
Carigrad, 7. decembra. (Kor. nr.) Glavni stan poroča:
Fronta v Iraku.Naše čete so z močnimi napadi preprečile, da bi se bil sovražnik v svojih utrjenih pozicijah v Kut el Amari popolnoma ustavil. Dne 6. decembra so dospele naše čete po silnem, 6 ur trajajočem napadu pred sovražne glavne pozicije. Pri tem smo vplenili eno strojno puško ter smo s streli zažgali neko transportno ladjo. Dognalo se je, da je sovražnik pri svojem porazu pri Selmanpaku zakopal mnogo vojnega materijala in pometal topove. puške i Jn municijo v Tigri*
Dardanelska fronta: Pri Anaforti je sovražnik od časa do časa streljal na več strani. Streljanja so se udeležile tudi ladje. Naša artiljerija je odgovarjala ter uspešno obstreljevala sovražna taborišča, strelske jarke in transportne ladje. Precej silen dvoboj topov in z bombami. Naša artiljerija je krepko odgovarjala tako da je del sovražnih baterij utihnil, prepodila sovražnika, ki se je skušal približati Ariburnuju ter je razdejala nekaj sovražnih strelskih jarkov in del njegovi!? pozicij za metanje bomb Fri Sedi! Bahru precej močen ogenj sovražne artiljerije in torpedovk. Naša artiljerija je odgovarjala ter storila, da je ta ogenj utihnil. Sicer nič novega.
Nova ofenziva v Galipoiiju
Glasom neke carigradske brzojavke, se je pričela na polotoku Gali-poli nova ofenziva zaveznikov, o kateri pa mislijo, da gre bolj za bluff. Seveda spravljajo to novo gibanje v zvezo z misijo lorda Kitchenerja. Predvčerajšnjim (5. decembra) je metalo kakih 30 sovražnih letalcev bombe pri Usunkepriju, da bi razdejali važno turško etapno črto železnice. Obbse:~nc turške naprave pa jamčijo, da bo proga vedno in pod vsemi pogoji porabna. Ti napadi letalcev in silno obstreljevanje vzbujajo vtisk široko zasnovanega načrta, samo da nobeden ne verjame, da bi hoteli sovražniki tak načrt resno izvesti.
Težavni položaj entente na Galipoiiju.
»Az Est« poroča iz Sofije: Vsa poročila iz Aten soglašajo v tem, da se vsled živahnega delovanja Turkov položaj zaveznikov na Galipoiiju od dne do dne slabša. Zavezniki tudi nimajo možnosti bežati. Po več dni ne morejo njih ladje doseči obali Ga-lipolija. Vsa pristanišča, ki so jih mesece in mesece gradili, stoje pod vodo ali pa so uničena. Zavezniki se bore pod največjimi težkočami proti pomanjkanju živil in vode. zato ni čudno, da računajo tukajšnji dobro podučeni krogi s tem, da bodo Angleži kmalu prepodeni z Galipolija in da bo velik del ekspedicijske armade vjet.
Preko Ženeve poročajo iz Pariza, da je poveljnik francoske orijent-ske armade opetovano zaprosil za svoj odpust.
Boji v Mezopotamiji.
Angleške izgube častnikov južno od Bagdada, so posebno velike. Glasom uradnih in privatnih poročil, so padli 4 polkovniki, 2 pa sta ranjena. Tri četrtine častnikov treh brigad so mrtve ali ranjene
Anglija v stiskah zaradi Sueškega prekopa. *
London. 6. decembra. (Kor. ur.) Lovat Fraser pravi v nekem članku v »Daily Mailu«: Glavna naloga v orijentu je, da obdržimo Egipt. Egipt in Sueški prekop sta za nas in zato tudi za zaveznike mnogo bolj važna, kakor Balkan, Dardanele, Carigrad in Bagdad. Naš ugled v velikem orijentu ni odvisen od uspeha ali neuspeha v Dardanelah, ne od aventur na Balkanu, ali malih pod vzet i j pri Bagdadu in v Siriji, marveč pred vsem od naše zmožnosti, držati Sueški prekop. — Obdržati ga moramo, ali pa smo izgubljeni. Nemogočnost ga držati ali pa storiti nezavzetega, bi takoj izzvala nemire v Indiji, osupnenie v Avstraliji in takojšnji polom našega ugleda na daljnjem vzhodu. Naš položaj bi bil drugačen, če bi se bili začetkom vojne odločili, da ne vnorab-Ijamo poti skozi Sredozemsko morje. Ker pa smo držali Sueški prekop že 16 mesecev, ne smemo sedaj postaviti tam ničesar v nevarnost. Fraser konča: Načela vojne so neizpre-menljiva. Vojne se dobe z bitkami. Ta vojna se bo najbrže odločila na Francoskem.
Perzija proti Rusiji.
Carigrad, 6. decembra. (Kor. ur.) Bagdadski poročevalec »Agence tel. Milil« poroča, da je milica, sestavljena od perzijskega narodnega komiteja, med Hamadanom in Kazvinom, napadla kakih 5000 mož ruskih čet, kakih 1000 ubila, druge pa pognala v beg. Sijajni uspehi, ki so jih dosegle otomanske čete v Iraku, so izzvali v Perziji veliko veselje.
Carigrad, 6. decembra. (Kor. ur.) Glasom brzojavke iz Bagdada, so pod turškim poveljništvom stoječi bojevniki med Kermandžo in Sirmo v Perziji vplenili od Rusov 3 strojne puške in vjeli 300 kozakov.
Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in »Rdečega ife.
Vlbmooo sporoido kongresa.
Napadi na nemške Amerikance.
VVtfsonovo sporočilo kongresu se obrača, kakor poroča korespon-denčni urad, v ostrih besedah proti komplotom v Zedinjenih državah. Wilson sicer ne dolži Nemčije direktno, da je odgovorna za te komplote, pač pa to namigava. Glede stališča napram drugim državam pravi, da se nahaja nevarnost za prenehanje miru v lastnih mejah. V drugih državah rojeni, pa v Ameriki naturalizirani državljani izpodkopujejo avtoriteto in dobro ime vlade ter so sku-šali celo iz maščevanja uničiti ameriško industrijo. Sicer je število takih oseb relativno majhno, vendar je bilo treba energične obrambe. Amerika ni nikdar pričakovala, da se bodo nemški možje, ki imajo toliko prednosti pri izpolnjevanju svoje državljanske dolžnosti, obrnili proti vladi in Budstvu, ki jih je sprejelo in j& redi. Zahteval je od kongresa zah kone proti tej nevarnosti. Take strasti polne in nezveste kreature je treba uničiti. Zgodilo se je prav mnogokrat celo pri takih osebah, ki so bile rojene v Ameriki, da so pozabile na svojo čast kot ameriški državljani in strastno kazali svoje simpatije za to ali ono stranko, ter celo poživljali na nezvestobo. Vsled teh dogodkov mora priti Amerika ob svoj ugled. Nato je govoril o potrebi zadosti velikega trgovskega brodov-ja, da se povzdigne bogastvo. Treba je, da dobi Amerika zopet svojo komercijalno neodvisnost, sicer bo evropska zmeda potegnila s seboj tudi Ameriko. Končno govori sporočilo o načrtih za oboroževanje, o povečanju armade in brodovja in o načinu pokritja. Glede nevtralnostne politike pravi: Uničujoča vojna mora ostati omejena Del velike rodbine narodov naj bi se držal protesta proti vojni, že da prepreči splošni gospodarski polom. Končno je govoril o doktrini: Amerika Amerikancem, in o Mehiki.
Mirovno vprašanje.
London, 7. decembra. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Washingtona: Brvan objavlja manifest, ki poživlja predsednika Wilsona, da naj takoj nastopi med bojujočimi se drža-vr.mi kot posredovalec.
Priprave za čas po volni.
London, 8. decembra »Times« poroča iz New Yorka, da je naročila Nemčija v Zedinjenih državah za 100 milijonov dolarjev blaga, ki naj se odda v Nemčiji 60 dni po vojni. NaroČila Je baker, bombaž, volno, žito, slanino, kmetijska orodja itd. Priprave za izvršitev tega naročila se že »delajo. Nakupljeno blago se odpravi blizu atlantskih pristanov, v katerih je mnogo nemških trgovskih ladij.
Ogrski državni zbor.
Grof Tisza o vojnem položaju In predpogojih miru.
V torek je ogrski državni zbor začel razpravljati o proračunskem provizoriju in v zvezi s tem o podpori državnim nastavljencem, o povišanju glavnice ogrske tovarne topov in o podaljšanju dohodnine od vojnih zaslužkov. Pojasnivši, kako se sovražnim državam v finančnem ozira slabo godi in kako so se v Av-siro-Ogrski obnesla vojna posojila, je izrekel upanje, da bo Ogrska v novi srednji Evropi ohranila svojo državno in narodno samostalnost. -r£ Grof Karolvi je vladi izrekel nezaupnico, češ, da je njena gospodarska politika kriva draginje, ter se, poudarjajoč sijajen uspeh vojne, dotaknil vprašanja o miru in zahteval uvedbo demokratične volilne pravice. — Romun Mihaii je pribil z obžalovanjem, da se romunske želje še niso izpolnile in je zahteval splošno in tajno volilno pravico. — Grof An-drassv je najprej slavil armado in potem pojasnil uspehe na bojiščih ter izrekel prepričanje, da se Grška ne bo dala potegniti na stran četverozveze. — Štefan Rakovoszki je govoril o draginji in zahteval, naj dobe vsi vojaki, ki so stari 22 let, volilno pravico. — Ministrski predsednik grof Tisza je označil vojne uspehe. Od prebitja pri Gorlicah sledi zmaga zmagi. Ko je bila ruska sila daleč nazaj vržena, se je začela vojna z Italijo. Nihče ni mislil, da bodo naše čete prvo obrambno črto ob Soči mogle držati pol leta. Ob hrabrosti vojaštva in zmožnosti voditeljev je izkrvavela elita 'italijanske armade. Tema uspehoma se je pridružila zmaga nad Srbijp. Vsled pridružitve Bolgarije se je spremenilo razmerje moči in je ustvarjen temelj za trajno rešitev balkanskega problema. Zveza med Bolgarsko in Turčijo jamči za varnost naših interesov. Na Grško gledamo z zaupanjem, Romunska pa najde varnost pred Rusijo šapne k 99&d v Avstro-Ogrsko. Upali i
je, da se bo Romunska v svojem lastnem interesu nam pridružila, a naj se odloči kakorkoli, na usodo naše monarhije ne more vplivati. Sedanji vojaški položaj je rešil gotova vprašanja, kar postane lahko podlaga miru. Vojna se mora toliko časa nadaljevati, da bodo tudi sovražniki hrepeneli po miru. Objektivni predpogoji za mir so dani, subjektivni pa ne. Sovražniki še vedno računajo, da se bodemo izčrpali. Zato je treba povedati, da na Ogrskem ni človeka, ki bi hotel skleniti mir, dokler ni naša varnost in naša bodočnost popolnoma zajamčena. Kdaj bo mir, je odvisno edino od sovražnikov. Cim več bomo dosegli zmag in čim večje bodo žrtve, ki jih bomo doprinesli, toliko trši bodo mirovni pogoji za sovražnike.
Vesti iz primorci dežel.
Iz sestreljene Gorice. Živila za Gorico prihajajo iz Trsta. Cesarski komisar, grof Dandini, uraduje globoko pod zemljo v dobro obokani veliki kleti, ki je električno razsvetljena. Uradniki spe tam in na primernem prostoru je kuhinja, kjer se zanje kuha. Tu biva torej komisija, ki skrbi za aprovizacijo mesta. Okrajni glavar, baron Baum, uraduje tako-rekoč sredi bomb in granat. Težke granate so zadele glavarstveno poslopje, od 50 sob sta porabni samo dve, edino varen prostor je zapor. Težka granata je napravila na cerkvi sv. Ignacija luknjo, granata je obtičala v strehi in polovica granate je štrlela iz strehe. Prišel je saper, odvil vžigalnik in vrgel potem neškodljivo pošast na cesto. Mnogokrat se pripeti, da težke ladijske granate, konstruirane za odpor oklopnih plošč, ne eksplodirajo, ali provzroča-jo pa veliko škodo, ker porušijo v trenotku zidovja hiš.
Ljudje prinašajo zjutraj še~razne reči na prodaj, čez dan je mesto mrtvo, prebivalstvo skrito po kleteh. Stolna cerkev ni tako hudo poškodovana, slika Tinto-rettovale cela. Število ubitih je nad 100, ranjenih nad 200. Sicer pa nihče ne ve pravega števila, ne glede enih, ne glede drugih. Dvajsetletni dekleti Marija Leban in Milka Nanut iz štandreža sta šli k Jerasu (zraven lepa restavracija poleg južnega kolodvora) po kruh. Ali tam v kleti ju je ubila granata. Nanutova je bila pridna Sokolića. Policijski oddelek goriškega okrajnega glavarstva vodi zopet komisar baron Winkler.
Goriška deželna umobolnica. Obstreljevanje Gorice ni prizaneslo niti goriški deželni umobolnici, ki stoji ob Šempetrske cesti, proč od drugih poslopij, in na kateri vihra več zastav ženevske konvencije. Že meseca julija so prileteli prvi šrapneli, vodni stolp kaže sledove teh prvih strelov. Pozneje so začele priletava-ti granate vseh kalibrov podnevi in ponoči, pa tudi zrakoplovi so vrgli več bomb na zavod. Mrtvašnica je med poslopji največ trpela, potem pekarna itd. Dne 8. oktobra se je težka granata zarila v zemljo dva metra globoko in je tam zadela ob glavno cev odvajalnice in eksplodirala, naprava je bila seveda nerabna, pa se je škoda v nastopnih mirnejših časih popravila. Mala granata je prebila stransko steno kurnika, okoli 100 kokoši je bilo tam, ali vse so ostale nepoškodovane, dasi je granata sredi kurnika eksplodirala. Nekaj izstrelkov je obtičalo na zunanji strani stene nekega paviljona, ne da bi bili eksplodirali. Razbita je streha nad stanovanjem ravnatelja. Tik nekega paviljona, v katerem je bilo mnogo bolnikov, dva metra proč, je treščilo več granat, strašna detonacija vsled težke granate, ki je padla pri kuhinji, je pač prestrašila ljudi, ali razbiti sta bili samo dve šipi, druge škode ni bilo. Pri ravnateljskem poslopju je padlo več granat, ena je napravila veliko materijalno škodo; vsa okna tam so sedaj zabita z deskami. Eden najtežjih dni je bil 30. november, okoli 15 granat je padlo na zavod. — Dne 12. novembra Je padla granata v spalnico nemirnih bolnikov in Jo močno poškodovala; k sreči so bili bolniki že pokoncu; eden je bil ranjen. Dne 22. novembra se Je pripetila velika nesreča. Zjutraj Je težka 28cm granata padla v kuhinjo hleva, kjer je bila družina voznika, žena in štirje otroci. Sprednji del poslopja je bil porušen in družina pokopana. Ženo so težko poškodovano potegnili izpod ruševin, devetletna hčerka te
I kmalu nato umrla, dva dečka sta j ostala mrtva pod ruševinami, en j večji deček je padel pri eksploziji skozi okno in dobil le male poškodbe. Oče uboge družine je na bojišču. Od bolnikov so bili doslej zadeti po strelih samo trije, rane so bile lahke. Storjeni so že koraki, da bi se eventualno premestilo bolnike kam drugam; za sedaj pa še vztraja na svojem mestu vse uslužbeno osobje z vodstvom in zdravniki vred. Zdravniki so: ravnatelj dr. Tratnik, prima-rij dr. Gosti (Slovenec) in dr. Fran-zoni.
V Pevmi, Oslavju In Gorici. Iz
dopisa 2. decembra v »Novinah«: Danes mi je rekel dr. Romanovski: Pojdiva na obvezovališče v Pevmo. Ko grem po poti, rupa pri rupi od granat. Vse izorano od topništva in hiše porušene. O Jeruzalemu se je reklo: ne ostane kamen na kamnu. Tako je tudi tukaj: same ruševine, paljevine. Tako je na celi goriški fronti. Ako bodo nadaljevali z bombardiranjem Gorice, tudi v njej ne ostane kamen na kamnu! Prišli smo v Oslavje. Na poti smo opazili veliko njivo: križ pri križu. To je grobišče padlih junakov. Ležalo je okoli 20 še nepokopanih, prinesli so jih zjutraj, pokopljejo jih zvečer. Vidimo rdeči križ. To je »Hilfsplatz«. Vstopimo pod zemljo. Tu je en zdravnik, istotako vojaški kurat. Voda curlja od zgoraj, mala peč, ki jih greje. Tu smo se namestili, pravi zdravnik, ali tudi tu je nevarno. Okoli nas padajo neprestano granate. Pred kratkim časom je ubila granata tu par korakov dalje nekega zdravnika. Vrnili smo se. Spremljale so nas granate. Večina jih je letela v Gorico. Zdravnik: Res mora človek zvečer Boga zahvaliti, da ga je še pustil živega. Prišli smo v Gorico. Vidimo nekoliko porušenih hiš, katere so bile pred dvema urama še cele. Naravno, da so Italijani nadaljevali z bombardiranjem. Naj delajo kar hočejo, ali ne bodo, dokler bi hoteli. Kar kdo dela, pred njega pada Pa ni čuda, da se more to dogoditi tudi njim.
SesI an. Tudi Sesljan obstreljujejo Italijani. Iz postaje v Devinu se dospe v lepo sesljansko kopališče s krasnimi parki, gostimi gozdovi in pri-j'etnim zavetjem ob morju. Vegetacija je bujna. Sesljan je krasen miren ko-tič ob Adriji. Radi kopališča in kamnolomov je kraj široko znan. V sesljansko kopališče so hodili posebno radi Poljaki. Kopališče je last princa Thurn - Taxisa. Sesljan je slovenski, spada v občino Mavhinje, v Sesljanu je jednorazredna šola, društvo „Morje" se je lepo razvijalo. Občina Mavhinje šteje okoli 1000 prebivalcev.
Povodom vladarske obletnice Njegovega Veličanstva je dovolila cesarska namestnija 17 konfiniranim osebam iz splitskega okraja, da se smejo povrniti v svoja redna bivališča. Med pomiloščenimi se nahajajo iz dalmatinskega političnega življenja znani župnik don Mate Škarica, njegov brat odvetnik dr, Škarica in profesor Stefanini.
Vojaška telovadba v dalmatinskih srednjih šolah. Naučna uprava je vpeljala v dalmatinskih srednjih šolah vojaško telovadbo, katere se morajo udeležiti dijaki obeh najvišjih razredov. Telovadbo bodo nadzirali častniki.
Dnevne vesti.
— Občinski zastop trga Ajdovščina je v svoji slavnostni seji dne 2. decembra 1915 imenoval eksce-lenco generala pehote gosp. Sveto-zarja Boroevič de Bojna kot hrabrega vojskovodjo in branitelja domovine, svojim častnim občanom.
— Odlikovani slovenski častniki. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: rezervni poročnik 47. pešpolka Danilo D e v e t a k, kadetje 87. pešpolka: Miroslav D o s t a 1, Ivan M a-t e z, Ivan T r a j n k o in Ivan Š e -petič; dalje pri 4. domobranskem pešpolku rezervni praporščak Štefan R a d o k a in rezervna kadeta Friderik L on gin in Aleksander P o r t n i k.
— Pri pešpolku št. 97. je imenovan za črnovojniškega praporščaka Rudolf K a u č i č.
— Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: črnovojniški korpo-ral Ivan S k o p i n i č in črnovojniška poddesetnika Ludovik Poljak in Franc Koser, vsi pri 87. pešpolku. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2* razreda so dobili: korporali: Josip Klemenjak, Ivan Kopriv-š e k, Martin Suše c, Makso K r a c-jani in Josip Leks, poddesetniki: Ivan Lotrič, Mihael Dornik, Ivan Jarčič, Franc T ribe ln i k, Ivan Muškarc, Franc S u bari ovni k, Alojzij Mošk, Alojzij Kirar, Ivan Mlasko, Anton Potočnik, Josip R i š a n e k, Ferdinand Jerbašek, Gašpar V a k o v-nik, Anton Leheček, Ivan Ko-
bal Josip Kubik, Štefan Zad«l
nika'r, Ivan Z varni k, Alojzij Pečarnik, Mat. Skok, Franc Tavčar in Boštjan Plug; infan-teristi: Josip Koren, Anton Ravnik, Andrej V al a nt, Luka Valentin, Anton L a ho vic, Ivan R u t a r, Štefan Jereb, L. Mostne, Leopold Pudobnik, Franc J a m n i k in Filip P u š n ik, vsi pri
4. domobranskem pešpolku.
— Imenovanje v armadi. C. kr. geometer gosp. Ivan P i r c je imenovan za c. kr. črnovojniškega inže-nerja in rezervnega poročnika pri
5. armadnem poveljstvu.
— Našim boriteljem ob južno-zapadni fronti ne zadošča to, da odbijejo laškega sovražnika, marveč, kakor pravijo razna poročila, se zberejo prostovoljci, ki prodirajo še enkrat in poiščejo puške, ročne granate in drug materijal. V noči na 30. november je taka četa prostovoljcev prinesla s seboj 60 pušk, štiri zaboje ročnih granat in 126.000 patron. Ročne granate so mogle naše čete kmalu nato porabiti proti sovražniku.
— Prvi v Kragujevcu. Prvi avstrijski vojaki, ki so prišli v Kraguje-vac, so bili vojaki petrovaradinskega pešpolka št. 70. Po deževnih dneh je bilo lepo jutro, ko se je stotnija rezervnega poročnika Stripke približala mestu. V mestu samem ni bilo več regularne vojske, pač pa so še ostali četaši, ki so streljali na poročnika Stripko in na njegovo stotnijo. Po kratkem pouličnem boju je stotnija pognala Četaše proti jugu, nakar je na cerkvi, na arzenalu, na sodišču, na vojašnici in na vojaški bolnici razobesila črno-rumene zastave. Poleg teh je moštvo še na sodišču, na cerkvi, razobesilo hrvatsko trobojnico. Srbi so še enkrat poskusili priti v mesto, toda med tem so prišle že predstraže zavezniških čet in jih pognale iz mesta.
— Iz vojaških krogov. Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem bratom pevcem »Ljubljanskega Zvona« želi z visokih gora Joško J a m n i k, pevec »Ljubljanskega Zvona«, sedaj pri
— Vesele božične praznike in srečno Novo leto vsem čitateljem in čitateljicam »Slovenskega Naroda« žele z mrzlih, ledenih gora Slovenci-telefonisti
Slavko P o d-mernik, Andrej Hrastnik, Križ pri Kamniku, Ignacij 2 n i d a r š i č iz Mokronoga, korporal Ivan Kotar, Franc Cerovšek iz Krškega.
— V ruskem vjetništvu je stotnik 23. pešpolka Julij Wassitsch iz Krškega in sicer se nahaja v selu Verhnje Muly, v permski guberniji.
— Pomanjkanje premoga v plinarni. Z merodaine strani se nam poroča: Plinarni se je posrečilo dobiti toliko premoga, da more svoj skrčeni obrat nadaljevati še nekoliko časa. V zadevi dobave premoga za plinarno je gospod podžupan dr. Karol Triller osebno posredoval pri vseh merodajnih faktorjih na Dunaju, a se ondi prepričal, da se v tem ožini sedaj obstoječe težkoče ne bodo dale kmalu odstraniti. Zato je izključeno, da bi plinarna v dogled-nem času mogla svoj obrat zopet pričeti v polnem obsegu. P. n. stranke se vnovič poživljajo, da s plinom na že objavljeni način kolikor moči štedijo. Če se posreči porabo plina zmanjšati na polovico normalne porabe ali še več, potem utegne plinarna vzdržati toliko časa, da se vrnejo ugodnejše razmere.
— Rdeči križ. Ker se že dalj časa razširjajo govorice, da dobivajo dame Rdečega križa plačilo, smatram za svojo dolžnost izjaviti, da gospe in gospodične Rdečega križa, ki delujejo pod mojim vodstvom z največjo požrtvovalnostjo in samo-zatajevanjem od pričetka vojne v bolnicah in okrepčevalni postaji na južnem kolodvoru, ne dobivajo ne samo nobenega plačila, temveč da celo iz svoji sredstev donašajo neprestano bogata darila, jih razdeljujejo med ranjene in bolne vojake ter se vedno prizadevajo ustreči vsem željam naših vrlih vojakov. — Ljubljana, dne 8. decembra 1915. — Baronica Karla Schwarz, predsednica Deželnega in gospejnega pomožnega društva Rdečega križa za Kranjsko.
— Plemenit dobrotnik. Gospod Josip Zidar, trgovec v Ljubljani, je zopet podaril svote, ki jih je prejel za nastanitev vojaštva v svoji hiši št. 31 na Dunajski cesti, v dobrodelne namene in sicer, je naklonil 28 K 88 v in 17 K 10 v sirotam v vojni padlih Ljubljančanov, 28 K 88 v in 17 K 10 v pa za aprovizacijo mestnih revežev. Plemeniti človekoljub naj bi naše obilo posnemovalcev!
— Koncert „Glasbene Matice". Naša slavna »Glasbena Matica" je priredila 7. in 8. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela »Union" dva impozantna dobrodelna koncerta pod spretnim vodstvom svojega koncertnega vodje g. Mateja Hubada. Sodeloval je I
mešan zbor Matičin, gospe Javurek in Peršl in gospoda Kovač in Križaj kot solisti ter popolni vojaški orkester. Oba večera sta bila na višku glasbene umetnosti in to zasluži tem večje priznanje in pohvalo, ker živimo v nenavadnih in posebno umetnosti nenaklonjenih časih. Program obeh koncertov je sestojal iz Handlovega „LargaM, ki ga je izvajal vojaški orkester, in Mozartovega ,Requiema% ki so ga peli solisti in zbor s sodelovanjem orkestra. „Largo" je izvajal popolni vojaški orkester pod vodstvom svojega kapelnika vsestransko izrazito in mojstrsko, dosegel globok vtisk in žel ob koncu obilo zasluženega odobravanja. Za njim je vodil naš pro-sluli koncertni vodja g. Hubad Mozartov „Requiemtf. Vajeni smo ga videti na visokem stojišču s taktirko v roki in pred njim mnogoštevilen zbor, a za zborom popolen orkester. Vajeni smo, da nam prinese vsak tak večer popoln glasbeni užitek, nekaj velikega, na vse strani obrušenega, celotnega in mogočnega. Tako je bilo tudi oba ta večera. Izmed zbora »Glasbene Matice* gotovo marsikdo manjka, vendar je zbran tudi zdaj jako dober glasovni materijal. Izmed solistov naj omenimo na prvem mestu gospo Peršlovo in gospoda Križaja, katerega glas je vedno lepši in bogatejši, predavanje pa izrazitejše, in nadalje simpatično sopranistko gospo Berto Ja-vufek, koncertno pevko iz Gorice, in s koncertov Matičinih znanega tenorista gospoda Kovača. Vsi so bili precizni in so peli z dobrim občutjem in pravim umevanjem. Mozartov „Re-quiema nam je znana veličastna skladba, ki jo je zložil slavni glasbeni klasik na Dunaju leta 1791. Mogočna v zborih, solih in orkestru, polna me-lodijozne otožnosti in harmonične groze. Obstoja iz dvanajstih delov, ki se menjavajo v solih in zborih. „Glasbena Matica" jo je pela v počastitev spomina naših v vojni padlih hrabrih junakov in na korist našim invalidnim in oslepelim vojakom. Oba koncerta je pričel orkester s cesarsko himno, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Obisk je bil jako dober, z garderobo so bile iste težave kakor ponavadi v »Uni-onu" Med posetniki je bilo mnogo odličnjakov. Oba večera sta učinkovala mogočno in veličastno.
— Razpust češke in slovanske Sokolske zveze. Češki listi poudarjajo samoobsebi razumljivo dejstvo, da z razpustom zveze čeških in slovanskih sokolskih društev niso tudi razpuščena posamezna sokolska dru-, šiva. Razpust se tiče le skupne organizacije, posamezna češka sokolska društva poslujejo naprej in sa pečajo v vojnem času predvsem s humanitarnim delom. Mnoge sokolske tolovadnice so urejene kot bolnice, v katerih so prevzele Sokoliće postrežbo in oskrbo bolnikov in ra^ njencev. Slovenska »Sokolska zve-* za« ni razpuščena, temveč je; le nje delovanje, kakor tudi delovanje posameznih sokolskih društev, oblastveno suspendirano.
— Razpuščena društva na Češkem. Praški uradni list razglaša razpust nemške zveze »Svobodne Misli« (Freier Gedanke) in njenih 45 lokalnih organizacij na Češkem, nadalje »Zveze jugoslovanskih dijaških društev v Pragi, hrvat, aka^ demičnega društva »Hrvat v Pragi, srbsk. akademičnega društva »Šu-madija« v Pragi, društva »Prijateljev, ruskega jezika« v Pragi in »Ruskega krožka« na Smichovu, društva »Knjižnica in čitalnica L. N. Tolstega! ter »Vzajemnega podpornega društva Exsistence« v Pragi.
— Občinski svet v Idriji je kranjska deželna vlada razpustila.
— Gospod Milan Skrbinšek, bivši igralec in režiser slovenskega gledališča ljubljanskega je bil imenovan s 1. julijem t. 1. poročnikom v rezervi pri 87. pešpolku.
— Za kozami je obolela tudi mati begunske deklice Pertot, ki je obolela za to boleznijo pred kratkim. Gospo Pertotovo so oddali v bolnico za epidemične bolezni.
— Četrta krušna komisija ne bode od 10. t. m., od jutri nadalje, več izdajala krušnic v Gradišču št. 2, ampak v Wolffovi ulici št. 12. v Au-erjevi hiši. (Vhod z dvorišča.)
— Obrtno gibanje meseca novembra v LJubljani. Meseca novembra je pri mestnem magistratu priglasilo svojo obrt 13, odglasilo pa 8 strank. Priglasili so: Ivan Bratok, Spodnja Šiška 53, prodaja sadja, zelenjave, slaščic, kruha, klobas ter živil. Marijana Grkman, Pogačarjev trg, prodaja lončene posode. Marila Kovačič, Dunajska cesta, pečenje in prodaja kostanja. Fran Pirman, Janez Trdinova ulica 2, mizarski obrt. Stresen Avgust, Pri brvi 4, trgovino s kiselnino in deželnimi pridelki. Marinko Fran, Tržaška cesta, pri tobačni tovarni, prodaia kiselnine in zelenjave. Ana Mušič, Krakovska ulica 19, trgovina s klavirji. Antonija Žagar, Vodovodna cesta 36, gostilni-čarski in krčmarski obrt (lit h in £
.Si UVENSK1 NAROD* dne 9. decembra 1915
stran o«
f 16 obrt reda). Komlanc Marija,
Stritarjeva ulica 7, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki. Marija Stamp-fel. Gledališka ulica 3, trgovska agentura. Batistič Karel, Linhartova ulica 30, trgovina z deželnimi pridelki in sadjem. Josip Berbuč, Marije Terezije cesta 6, trgovino z mrvo, slamo in deželnimi pridelki in Ivan Habič, Poljanska cesta 69, trgovina s kurivom. Odglasili so: Alojzija Učak, Stritarjeva ulica 7, žensko krojaštvo. Antonija Sternad, Spodnja Šiška 263, prodaja živil. J era Fortuna, Vodovodna cesta 26, gostil-ničarski in krčmarski obrt. Marija Lautar, Prisojna ulica, prodaja živil, slaščic, sodavice, igrač in galanterijskega blaga. Jurij Selan, Šolski drevored, klanje drobnice. Janez Pod-logar, Pogačarjev trg, branjerija. Jera Podlogar, Pogačarjev trg, prodaja sadja ter Ivana Čibej, Spodnja Šiška 53, prodaja sadja, klobas, kruha, slaščic, piva in sodavice v zaprtih steklenicah.
Zgubljeno. Dvakrat zapored je zgubila neka gospa v Udmatu denar. Prvič je bilo okrog 80 K v rdeči torbici, drugič tudi večja svota v črni torbici. Ce bi bil kdo našel denar ali vedel, kje se nahaja, naj to naznani, ©zir. prinese na policijo v Udmatu.
Z Jesenic. Tombola, ki jo je aranžiral g. učitelj Pibrovec, vrgla je čistega 213 K 40 v. 200 kron je odposlanih Rdečemu križu na Jesenicah, ostalo pa se porabi za svalčice, ki se podele ranjencem. Hvala lepa za naklonjenost g. hotelirju Humru. kjer se je tombola vršila. Vsa čast g. Pavlinu, ki za Rdeči križ vedno veliko daruje, in hvala g. Koritniku, ki je z nadvse požrtvovalnimi gospodičnami Hamovo in Trtnikovo sodeloval.
Studenice. Jože Koropec t. V nedeljo, dne 28. novembra 1915 smo spremili k večnemu počitku uglednega tržana gosp. Jožefa Ko-ropca. ki je v visoki starosti 77 let izdihnil svojo blago dušo. Pokojnik je bil neumorno delaven in priden gospodar, nad vse skrben in dober oče svoji družini ter zanesljiv in neomah-Ijiv narodnjak. Vsled svojega mirnega, blagega značaja in svojih vrlin, je užival ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali. Tržani so mu izkazali svoje zaupanje in spoštovanje £ tem, da so mu poverili razna častna mesta, kajti bil je dolgo vrsto let župan, ud krajnega šolskega sveta. V oni dobi pa. ko je bilo gospodarstvo slovenjebistriškega okraja v slovenskih rokah, ie bil pokojnik ves čas odbornik okrajnega zastopa, ud okrajnega šolskega sveta in član ravnateljstva okrajne hranilnice slo-vemebistriške ter je vedno in povsod z vnemo in razumnostjo sodeloval. — Dobro znan in čislan pa je bil blagi pokojnik tudi zaradi svoje gostoljubnosti, s katero je sprejemal v svoji hiši poste, posebno dijake. In gotovo se bo marsikateri, ko bo bral te vrstice, spormn'a! živahne?* gospodarja in veselih uric. ki jih je nred davnim časom n reži vel v gostoljubni Koropčevi niš*. Počivaj in sanja! sladko v domaČi zemlji, katero si tako skrbno nepoval in iskreno ljubil, a mi. ki smo Te poznali, Ti ohranimo časten spomin!
Sadjarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče, ki se hočejo praktično izvežbati v obrezovanju in oskrbovanju drevja, cepljenju in gojitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 15. maja 1916. Sprejme se 12 vajencev v starosti od 15 let naprej. Sadjarski vajenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 kron na mesec. — Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja.
Viničarskl tečaj priredi kmetijska šola na Grmu za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih. Tečaj bo trajal od 15. februarja do 31. oktobra 1916. Sprejme se 8 učencev v starosti od 16 let naprej. Viničar-ski učenci dobijo brezplačno hrano in stanovanje, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Novo mesto na Kranjskem, do 5. januarja 1916.
Akademično tehnično društvo »Triglav« v Gradcu ima izredni občni zbor v spomin 401etnice društvenega obstoja dne 14. decembra t. L ob pol 9. zvečer v dvorani restavracije »IJebel« (Hammerlinggasse 20).
Mleko je popravljal. Posestnik mlekarne Franc Lesky je graške kavarne zalagal z mlekom. Poštenjak je mleko »popravljal« in je s priliva-njem vode, posnemanjem itd. prigo-Ijufal na dan 120 do 250 K. Sodišče ga je obsodilo na osem mesecev ječe in na tisoč kron globe.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 21. do 28. novembra 129 volov, 2 bika, 31 krav, 575 prašičev, 52 telet, 30 koštrunov, 29 koziičev in 6 konj. Vpeljalo se je 1305 kg mesa in zaklane živine 3 govedi, 107 prašičev, 36 telet, 2 koštruna in 6 koziičev.
Meteorologični mesečni pregled.
Minoli mesec november je bil v prvi polovici mil in zelo moker, v drugi mrzel in zelo suh. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob 7. zjutraj —0*3°, ob 2. popoldne 4*3°, ob 9. zvečer 1*7°, tako da znaša srednja toplina tega meseca 1-9°, za 1*7° pod normalom; največ, namreč 156°, je kazal toplomer dne 13. novembra, najmanj, namreč — 12*4° dne 29. zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dado 734"4 mm kot srednji zračni pritisk tega meseca, za 1*5 mm pod normalom; najvišje, namreč do 753*2, je prišlo dne 21. novembra zjutraj, najnižje, namreč do 720*5 dne 13. novembra opoldne. — Mokrih dni je bilo 15, med temi dva, ko je padlo manj nego 1 mm dežja, in trije, ko je snežilo; padavina pa znaša vsega vkup 158*0 mm; največ, namreč 48*0 mm dežja je padlo dne 3. novembra — Vreme je bilo, kakor rečeno, v prvi polovici meseca milo, zato pa zelo mokro, kajti od navedenih 158 mm pride na prvih 15 dni 147 mm; dne 15. novembra zjutraj in dopoldne je zapadel prvi sneg, tudi dne 1*6. novembra je snežilo, vendar je ostala snežna odeja tanka Tekom te dobe smo imeli trikrat nevihto, vetrovi so bili slabi, zračni pritisk nizek, tako da od morja sem prihajajoče sopare niso našle nobene ovire. Celo drugačnega značaja je bila druga polovica meseca; že dne 13. novembra se je oglasil viharen jugozahodni veter, ki je sprva pač prinesel snega, a nato zelo spremenil položaj vremena, zračni pritisk je zrastel visoko, nehalo je deževati in snežiti, pritisnil je mraz in nastopila je stroga zima. Zgornja topla sapa je nebo razvedrila in po mrzlem jutru je solnce prijazno zasijalo na lesketajo-čo se snežno odejo: 27. in 28. november sta bila dva brezoblačna dneva. Proti koncu meseca je pa jugozahodni veter premagal zimo, mraz in sneg sta se morala umakniti, nastopilo je južno vreme.
Bazne slraH
* Potres v srednji Italiji. Pariška »Information« poroča iz Rima dne 5. decembra, da je bil na več krajih v Laciju ob 2. zjutraj močan potres.
* Potres v srednji Italiji. »Information« poroča iz Rima, da je dne 5. decembra ob 2. zjutraj hud potres napravil mnogo škode v več krajih v Latiumu.
# Novi 1 Omilijardni kredit v Nemčiji. Nemška vlada predloži državnemu zboru predlogo o naknadnem kreditu 10 milijard za vojne izdatke v letu 1915.
* Anton Lang umrl. Berlinski listi poročajo, da je sloviti uprizarja-lec Kristusa v oberammergavskih pasijonskih igrah, Anton Lang, v bojih v Champagni padel.
* Skandinavsko zbližanje. Iz Kodanja poročajo: »Politiken« izve, da pripravlja zunanji minister Wal-Ienberg korake, da omogoči ozko politično skupno delovanje skandinavskih držav.
* Spomenik padlim. Iz Krakova poročajo: Povodom lanskoletnih bojev med Birzanovom in Wieliczko je bil danes na nekem holmu pri Kra-kovu odkrit spomenik padlim vojakom.
* Brodovje   Zedinjenih držav.
Kongres je bil otvorjen. Glasom novega proračuna znašajo izdatki 1.285,885.000 dolarjev, t. j. kakih 179 milijonov več kakor lani. Zvišanje izdatkov je posledica novega mornariškega programa.
* Ženska volilna pravica na Ogrskem. Pri grofu Andrassvju je bila ženska deputacija, ki ga je prosila, naj pri razpravi o volilni pravici v ogrskem državnem zboru deluje na to, da dobe volilno pravico tudi ženske.
* Mine ob nizozemski obali. Meseca novembra je bilo na nizozemsko obalo priplavljenih 47 min, od njih 28 angleških, 15 nemških, ostale neznanega izvora. V celem je bilo dosedaj najdenih 727 min, in sicer 381 angleških, 57 francoskih, 112 nemških in 177 neznanega izvora.
* Parnik »Olga« potopljen v pristanišču v Benetkah. Parnik »Olga« ogrsko - hrvatske parobrodne družbe je bil zaplenjen ob izbruhu vojne z Italijo. Družba je dobila sedaj privatna poročila, da je bilo italijansko vojno ministrstvo ukazalo parnik potopiti, ko je dospel v Benetke.
* Ministrska kriza na Španskem. Iz Madrida poročajo dne 7. decembra: V zbornici so stavile stranke manjšine predjpg,m dajnaj jg. gospo-
darska vprašanja obravnavajo pred
vojaškimi vprašanji. Grof Romano-nes je predlog utemeljeval. Ministrski predsednik Dato se je izrekel proti predlogu in zapustil zbornico. Šel je h kralju, da mu predloži odstop kabineta.
* To je zaslužek. Ogrsko poljedelsko ministrstvo prijavlja v svojem uradnem listu, da je lansko leto neki veleposestnik v Bekeš - Crabi kupil 2000 prašičev, za katere je plačal 200.000 kron. Letos je te prašiče prodal in dobil zanje 1,600.000 kron. Ce se odšteje, da ga je piča in drugo veljalo 800.000 kron, je napravil čistega dobička 600.000 kron, to je 300 odstotkov.
* Rihard VVagner izginil iz italijanskih opernih gledališč. » A van t i« konstatira, da je izginilo ime doslej v Italiji strastno občudovanega Ri-harda Wagnerja iz italijanskih opernih gledališč. »Avanti« predlaga ironično, naj se v Čast velikega angleškega zaveznika igra namesto »Got-terdammerung« »Geisho«, to vzvišeno mojstrsko delo angleške civilizacije.
* Lastnega očeta ie poskusil umoriti. Leta 1899. v Kopfstettenu na Nižjem Avstrijskem rojeni Peter Klauda se je učil krznarstva na Dunaju, a je imel posebno jezo na svojega očeta, arzenalskega delavca Štefana Klaudo. V soboto je v Favo-ritenstrasse na Dunaju počakal za nekim zidom svojega očeta in je nanj petkrat ustrelil. Na srečo je bil oče le trikrat lahko obstreljen. Dva top-ničaria in en redar so fanta vjeli.
* Volitev Švicarskega zveznega
predsednika. Švicarski zvezni parlament se je sestal dne 7. decembra, da izvoli predsednika republike za 1916. Predsednik bo francoski Švicar De-copoet. doslej vodja vojaškega de-partementa v zveznem svetu, podpredsednik bo Schultess. doslej vodja narodno - gospodarskega de-partementa. Odstopivši predsednik Motta ostane vodja departementa carine in bremen.
* Jubilej dopisnice. V petek 3. decembra je slavila poštna dopisnica skromen jubilej svoje SOletnice. Na konferenci delegatov poštnih uprav v Karlsruhe leta 1865. je predlagal pruski delegat Stephan, da naj se poleg zaprtih pisem pripusti v promet tudi list iz trdega papirja, katerega ena stran bodi namenjena naslovu, druga pa tekstu. Predlog je bil sprejet. Toda Stephanova dopisnica je bila napol mrtvo dete in še le, ko je avstrijska vlada na predlog profesorja Hermana znižala pristojbino za dopisnice od 5 na 2 krajcarja, se je pričel zmagoviti pohod tega kore spondenčnega sredstva, ki je skoraj zavladalo po celem svetu. Dopisnica je torej avstrijska rojakinja.
* Irci in vojna. Irski voditelj Redmond je povedal na nekem zborovanju v Waterfordu: Tisoči in tisoči Ircev, ki so od početka vojne sem vstopili v vojsko, niso samo pri irskih polkih, marveč jih je najti v vseh angleških armadah. Začetkom vojne mu je rekel Asquith: »Če mi garantirate za 5000 Ircev, vam bom hvaležen, če mi jamčite za 12.000 Ircev, sem vaš dolžnik.« Irska pa ni postavila 5000 mož, in ne 12.000, marveč je poslala 100.000 mož v fronto. Trdno sem prepričan, kakor vsakdo na fronti, da bo končna odločitev padla na zapadni fronti, in prepričan sem tudi, da se bo ta vojna prej končala, kakor to domneva večina naroda.
* Samostan na gori Sinaj. Sedaj, ko se pripravljajo Turki in Nemci, da bi Angleže zadeli v Egiptu, pogleda pač marsikdo na zemljevid tistih pokrajin. Pri tem spozna, da je polotok Sinaj jako važno ozemlje. Gora Serbal, na gornjem koncu oaze Fi-ran, je veljala dolgo časa za goro Sinaj, ki jo omenja sv. pismo. Današnja znanost pa pravi, da je prava gora Sinaj tista gora, ki se danes imenuje Mozes in ob kateri stoji grški samostan. V knjižnici tega samostana imajo jako mnogo starih rokopisov, ki jih pa ni še nihče dobro pregledal in uredil. Gora sama se dviga še 716 metrov nad samostan m ima na vrhu kristjansko kapelo in moha-medansko mošejo. Na polotoku sta trdnjavi Nakl, ki spada k Egiptu, in Akaba, ki spada k Turčiji. Angleži so Akabo tekom sedanje vojne že mnogokrat napadli, pa niso ničesar opravili.
* Angleško časopisje. V seji angleške zbornice dne 30. novembra je državni tajnik za Indijo, John Simon, napadal angleško časopisje, predvsem Northclifovo časopisje, češ, da s svojo pisavo bodri sovražnike, pripravlja zaveznike v zmoto in zavzema nevtralne države proti Angliji, ker slika razmere na Angleškem tako, kakor da Je vse ljudstvo razdvojeno. Mac Neil je označil ministrova izvajanja kot neosnovano in nevredno maščevanje. Lord Robert Cecil je izvajal, da Je pisava »Time-
in »Daifer Mailac x vojnem časa
naravnost nevarna. Na Španskem so
prepričani, da bo Nemčija zmagala. Sir Frederic Bonburv (unijonist) je izrekel upanje, da bo imela debata za posledico, da bo časopisje še nadalje kritiziralo vlado, če bo ta delala napačno in upa, da bodo to storili tudi poslanci. Thoerne (socijalni demokrat) je izjavil, da so osebni in politični prepiri municijskemu delavstvu zoperni. Delavci žele, da se stori vse, da Anglija kmalu zmaga. DUlon (nacijonalist) pravi, da je Northcliffovo časopisje v tajni seji meseca aprila sklenilo, strmoglaviti Asquitha, Greya, Haldaneja in Ki-tehenerja in da ne bo mirovalo, predno se to ne zgodi. Harold Smith je končno naglasa! nujno potrebo, da se odloči, ali obvladuje vlada časopisje ali pa časopisje vlado.
* Pravi in nepravi gospod Dan-dy. Sodišče v Manchestru na Angleškem je te dni napravilo mični komediji žalosten konec. Vojak Parkin Hali je prišel ranjen v bolnico v Manchestru. Tu pa mu je menda bilo jako dolgočasno, kajti hodil je mnogo časa na izprehod. Na takem izprehodu je stopil tudi v neko trgovino in trgovca prijazno vprašal: »Kako se Vam pa kaj godi, gospod Dukton?« Trgovec je bil zelo presenečen, da ga neznan človek tako ogovori, a že trenotek pozneje se mu je razjasnilo lice in veselo je vprašal: »O, kaj niste vi gospod Herbert Dandy?« Duktornova soseda je bila namreč žena Herberta Dandvja, ki je bil odšel že spomladi na Dardane-le in se od tedaj ni več oglasil. Parkin Hali, ki vsled svoje rane ni izgubil nič svoje prebrisanosti in hladnokrvnosti, je hitro potrdil, da je on — Herbert Dandy. Tedaj pa je trgovec Dukton vzel moža pod pazduho in ga peljal k svoji sosedi, gospe Dandvje-#vi, ter ji vzradoščen zaklical: »Evo 'sreče — vaš mož se je vrnil!« Vese-ije v hiši je bilo veliko, le to se je gospe Dandijevy čudno zdelo, da na nobeno vprašanje ni dobila pravega odgovora »Ležal sem 72 ur brez pomoči na bojišču,« je pripovedoval nepravi Dandy, »in sem vse pozabil, kar se je zgodilo prej v mojem življenju. Ker je pa tudi sestra priznala nepravega Dandvja za pravega, je mož ostal v hiši. Toda — naslednje jutro ni gospa Dandy več verjela, da se je res vrnil njen mož. Absolutno, ni več verjela in je šla na sodišče. Seveda se je potem kmalu izkazalo, da se ni vrnil pravi Herbert Dandv, ampak da je brezvestni Parkin Hali le igral vlogo moža. Sodnik je izjavil pri obravnavi, da je storil Parkin Hali nesramnost prve vrste in ga je obsodil na tri leta. Hali je sicer zatrjeval, da še slutil ni, da je pravemu Dandvju podoben in da ga je zapeljal trgovec Dukton, toda sodnik se ni nič zmenil za te izgovore in moža ostro obsodil, češ, da je oškodoval ugled gospe Dandvjeve in morda celo razdrl njen zakon.
♦ Povprečno na zakon četvero otrok. 2e pri zadnjem ljudskem štetju so na Nemškem nekam pisano gledali, ko so spoznali, da se prav znatno krči število porodov.  To je za državo in za narod važen pojav. Po obelodanjenih fačunih je v prvih 14 letih  sedanjega  stoletja  prišlo na Nemškem kar sedem milijonov manj otrok, kakor bi jih bilo moralo priti, če bi bila ostala plodovitost taka, kakršna je bila v letih 1871 do 1880. Ce se je vzlic temu prebivalstvo Nemčije znatno pomnožilo, je vzrok ta, da je vsled   skrbnosti   in razumnosti nemških mater pomrlo dokaj manj otrok, kakor v prejšnji dobi. Sedanja vojna je seveda   tudi na Nemškem pobrala mnogo  ljudi in naravno je tedaj, da se prav vodilni krogi zelo zanimajo z vprašanjem, Če se bodo te izgube nadomestile.   Vobče prevladuje mnenje, da po vsaki vojni narase število porodov. Toda to tudi običajno hitro neha, zlasti ker je po vojni povsod veliko več žensk kakor moških in ostajajo največ le telesno slabeiši moški, ki si nič kaj radi ne nakopavajo skrbi za otroke. Tudi je posledica vojne ta,   da stopaio vse bolj ženske v službe, ki so jih prej opravljali moški in naravno je, da se vsled tega skrči   število porodov. Doslej se je vobče samo skrbelo za to, da bi se po možnosti zmanjšala umrljivost otrok,  popolnoma pa se je preziralo, da se krči število porodov ravno v tistih slojih, ki gmotno dobro stoje in si lahko več privoščijo, kakor drugi ljudje, in da vplivajo v tem oziru tudi socijalno - politične razmere. Ne dolgo pred vojno so začele ravno na  Nemškem nekatere socijalne demokratinje   agitirati na to. naj nimajo ženske več otrok, češ, tako se bo nailaglje premenil sedanji socijalni red. Potom davčnega obre-menjenja. s pomočjo davkov na samce, na zakonske brez otrok itd., se ne da nič opraviti, a kaki drugi po-močki se bodo rfob'li. je še podoIuo-ma nejasno. Oglasili so se uvaževa-nja vredni mdSje. ki predlagajo, naj dHe država posebno podporo takim
staršem, ki imajo več kakor dva otroka, namreč po 200 mark za vsakega otroka. Za take podpore bi se povprečno na leto rabilo 1096 milijonov mark. Pri tem se računa na vsak zakon povprečno po četvero otrok, kajti Nemčija mora imeti tak naraščaj, če hoče nadomestiti izgube, ki so jo zadele in ohraniti svojo veljavo kot država, kot narod in kot gospodarska celota.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. decembra: Anton Dujić, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na Viču. — Imre Lerinč, pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marija-nišču.
Dne 5. decembra: Lazar Cere-nić. pešec; Štefan Ljubečič, pešec; Dušan Kovačevič. domobranski pešec, vsi trije v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Josip Duz-math. honved, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli.
Dne 6. decembra: Mihael Bri-celj, bivši tesar, 80 let, Radeckega cesta 9.
Dne 7. decembra: Luka Pintar, ravnatelj c. kr. študijske knjižnice, 58 let, Ribja ulica 5. — Helena Re-kar, vdova poštnega sluge, 62 let, Radeckega cesta 9. — Rudolf Vrtač-nik, sin pekovskega mojstra, 19 mesecev. Karlovška cesta 30.
V deželni bolnišnici.
Dne 1. decembra: Nikolaja Ga-berc. hči čevljarskega pomočnika, četrt ure. — Ivana Keber, žena posestnika, 54 let.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Slovito, bolečine tolažeče vte-ralo: Fellerjev dobrodejni rastlinski esenčni fluid z znamko »Elzafluid« se ne da nadomestiti z ničimer drugim. Mnogokrat zdravniško priporočen. Čez stotisoč zahvalnih pisem. 12 steklenic franko 6 kron. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 238 (Hrvatsko). Dobre so tudi »Elza-kroglice. (t)
Prodajalka
vešča mešane stroke želi službe v
kaki večji trgovini v mestu ali na deželi. Nastoo takoj. Ponudbe pod »Nastop tako!/3292" na upr. »SI. N.«
Išči m posojilo
K 20.000 na vknjižbo na prvem mestu na poslopje z zemljiščem, Čigar vrednost znaša K 40.000. Ponudbe na upr. »SI, Nar.« pod „Posojilo/3298".
v Rožni dolini štev. 107 pri Ljubljani, se proda iz proste roke. V hiši je gostilna in trafika.
Poizve se pri lastniku Alojziju čeha.
c. m kr. narednik zaročena*
3285
II
N u iso i"
od
Bergmanna & Co. Dečin o/L,
697
je in ostane prej ko slej nedosegljiv v svojem popolnoma naravnem barvanju las in brade.
V zalogi v plavi, rjavi in črni barvi. — Cena. steklenici K 2*50. Dobiva se pri drog. A. Kane, drog. B. Čvančara, O. Fettich-Frankheim v Ljubljani.
Mojo se dobro ohranjena
_______r vrata, table za firme iz
trdega lesa, mizo,   Stoli, peći, postelje, svetilke, paltl, steUie, pitala* mize. 3225
Poizve se v Kolizeja vrata itev 8. W Izfnbil se le
črn podeli
ki sliši na ime »Sapi«. 3249 Pripelje se naj nazaj k Seljaku,
Weltova ulica it- 8.
Učenec
% dobrimi šolskimi izpričevali, iz poltene   hiše,   zdrav   in    močan, M Sprejme za takojšnji vstop
v trgovini mešanega blaga
Anton Vodenlk, Žalec.
3234
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjsajočimi se vplačili.
_   _    _ _ 06
Vzajemno zavarovalna banka v Pragi-1 loadf B 71,t4«.ttz*te. — halainM odškodnine In kapltalllo B 145,190.178-29.
velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
----- Vsa poJmhII« daje a--
zntnstn t LiHliai
Čigar pisarne so v lastni ban-; čni hiSi =====
t GosuBSki olid itw.12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceni   takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor I Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.
aa IZBIRO poSilja tudi na deželo:
Krasne 2652
RLDZE
plašč«, japloe, krila, kastama, nočno haljo, po- t rilo. Kotmho vino. ■toda« predmete.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljabljana, Stari trg t. Lastna nlaa.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
■i in krstni opravi, n
1(11 DROGERI
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
1 Oblastveno koDCGSijODirana prodaja sirupov.
Ustanovljena leta 1897.
Snton Kane
LJabljana, Židovska nUca 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago. 1
Velika božična prodaja!
Kljub naraščajoči draginji splošnega blaga, se bodo radi ogromne zaloge in konca sezije vsi predmeti prodajali po čudovito nizkih cenah in sicer:
Za dame In deklice. Kostumi v najnovejših barvah in oblikah. Paletoti, plašči, bluze, krila, gumijevi plašči in vse vrste kožuh ovi ne i. t. d.
Za gospođe In dečke« Modne in športne obleke, suknje« črne in barvane, dolge in kratke, kratki rekelci s kožno ali volneno podlogo, mestni kožuhi, hlače, klobuki, Čepice Ltd.
Za vojaštvo- Plašči, bluze, Breeches-hlače, gumijevi plašči, rekelci iz usnja z kožno ali volneno podlogo, čepice i. t. d. 3257
ljubljansko prej ^nglesko skladišče obide
0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št 5.
Popolne opreme
otroškega perila
v zalogi za vsako starost
priporoča znana
trgovina s perilom
Ca J. Hamann
LJUBLJANA, Mestni trg stav. 3. Ustanovljeno 1866. Papila laatnaga izdelka.
SANATORIUM • EMONA
ZA-NOTRANJE IN KIRURGICNE -BOLEZNI. .PORODNIŠNICA
! LdUBLUr\NA • kot^enskega ulica 4 sef-zdravnk PFfw»j«DR* FR DERGANC
siožbo hišnice
želi sprejeti  samska oseba.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3286
Remiha vpokejena meščanska
učitelj ica
z   perfektno   francoščino, osnovnim poukom v klavirju 3284
išče mesta k dami.
Ponudbe se prosi pod „Tuđi na deielO 3284" na npr. »Slov. Nar.«
(žmDčminmRA[§^m\u\
lekarnarja PICCOLhja v Ljubljani
^tJSSS&T W/PO POVZETJU
1 steklenica 20 vin.
500 kron!
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obtlitencl v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Ria bal-xtmom. Lonček z garancijskim pismom t K, 3 lončki & 1-90, 6 lončkov K 4 50. Ksmenv, Kotice fBssss) I Poatfach 12 22, Ogrsko. 2*84
3283
učenca
s primerno šolsko izobrazbo in
sotrudnika
za takojšnji ali tudi poznejši vstop.
Ivan Ravnik ar, Celje.
Kašast so labof
po najvišji ceni, — vsako množino
jesenovega lesa
Ia, bodisi okrogel (Se stoječ) sli deske.
Orehovega lesa
I-, H., UL vrste, vsake mere,
Domačega, kostanjevega lesa
vsake vrste. — Sprejmejo se
60.000 kron
znata glavni dobitek srečk
Avstrijskega rdečega križa
kojik prihodnje žrebanje se vrši
dne 2. Sannarfa 1916!
Zahtevajte prospekt! Zahtevajte prospekt!
Srečkovno zastopstvo 1,
Ljubljana. 3288
Prodajalka
isnrjena v trafiki 3247
Vpraša se Pod Trančo št 2/iIL Enplm celo
garniture
ali več foteljev. 3246
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
C. kr. vojaško oskrbovalno skladišče v Ijubljani
===== prodaja =====
vinsko posodo
po K 10a— hektoliter. 3287
Reflektantje naj se oglasijo neposredno v skladišča na Seln.
K št. 28.
3238
Zakup ribolova.
Dne 10. grudna 1915 ob 10. uri dopoldne se odda v najem na
daljnih 10 let v nekdanji komendi n. v. r., iste lastni ribolov revir it« 4b
Ljubljanica-Vevče (Laibach - Tosefstat) t. j. Ljubljanica od Sv. Petra mostu do Vevške papirne tovarne z Gruberjevim prekopom od železn. mostu na Kar-lovski državni cesti do utoka z nekaterimi dotoki na levem in desnem bregu.
Natančneji pogoji se zvedo pri dražbi dne 18. grudna 1915. (Dosedajna najemnina je znašala letno 368 K.)
Oskrbništvo n. v. r. komende Ljubljana,
V Metliki, dne 2. grudna 1915.
veS kakor 400 kron cenejši in opravlja isto delo kakor vsak drug dragi stroj — v marsikaterem ozira 5e več.
FR. MULEC, Ljubljana,
poštni predal 131. X5t
pftf j tttttf tfttMtttftttftfttKKKtftttt ««MtfVy
Pismene ali ustmene ponudbe, prosto vagon, je pošiljati tvrdki:
J. Pogačnik9
Ljubljana, Marije Terezije c 13 (Kolizej).
1915!
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete sa
božična darila.
Imam sedaj bogato zalogo javelov, zlatnine, srebrni ne in nr,
dalje raznovrstne vojno - spominske predmete i lastne patentovane in druge različne spominske prstane in vsakovrstne znake«
Zastopstvo „oficijelnih vojnih kozarcev". Solidna in točna postrežba. Hajalsje cone.
Velespoštovanjem
LUD. CERNE, Ljubljana, Wolfova ulica 3.
JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
Centrala v Trstu. Pokaznice na Dunaju, v tokovuiku, Kotom, jMCetkovićn, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
60
Svaku sveza % Ameriko. .
Delniška glavnica K 0,000.000.
Nakazila v Ameriko ln akreditivi.
Sprejema nove vloge, s katerimi se zamore vedno razpolagati, M 1i 0 brez ozira na določbe moratorija ter jih obrestuje po čistih I2