PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - č^723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 150 (13.381)
Trst, četrtek, 29. junija 1989
Proslava je potekala v popolnem miru in brez incidentov
Ogromna množica v Kosovem polju počastila spomin na srbske junake
Umirjen govor srbskega predsednika Slobodana Miloševiča: Enakopravnost in enotnost med jugoslovanskimi narodi sta nujen pogoj za obstanek Jugoslavije
BOGO SAMSA
PRIŠTINA — Ogromna množica se je zbrala na Kosovem polju, na kraju, kjer se je pred 600 leti bila kosovska bitka. Računi o udeležencih so zapleteni in kot običajno nasprotujoči si: uradni podatki govore o milijonu in stalno novih in novih kolonah udeležencev. Tuji poročevalci pa trdijo, da jih je bilo znatno manj. Vsekakor pa ni dvoma, da je bilo ljudi zelo veliko in ozračje do skrajnosti napeto: Srbi navdušeni, medtem ko Albancev ni bilo. Ostali so doma zaprti v svojih hišah, za 2 metra 40 centimetrov visokimi zidovi. Na Kosovem polju so bili Albanci samo uradno ali delovno, vedno pa strogo po službeni dolžnosti.
Točno ob 13. uri je godba zaigrala himno kosovskih junakov, nato je bilo slišati navdušeno skandiranje Slobo, Slobo-sloboda. V prvi vrsti so poleg srbskega voditelja bili predsednik predsedstva Jugoslavije Janez Drnovšek, predsednik SR'Slovenije Stanovnik, pa še predsednik zvezne vlade Ante Markovič in drugi, med njimi patriarh German in številni cerkveni dostojanstveniki vseh veroizpovedi.
Po jugoslovanski državni himni je spregovoril Slobodan Miloševič. Burno so ga pozdravljali, vendar je govoril umirjeno, celo pomirjujoče. Množica mu je skandirala, skoro ga ni pustila do besede, počasi pa se je umirila, skandiranje se je
prenehalo in govor se je končal z relativno umerjenim ploskanjem.
Miloševič je zelo hitro prešel zgodovinski oris dogodkov, razlike med zgodovino in legendo in poudaril osnovni nauk za Srbe, da morajo biti složni. Iz kosovske legende namreč izhaja nauk, da je Srbe vedno tepla izdaja. Srbija se je vedno borila v osvobodilnih vojnah in ni nikogar nikoli zatirala. Sedaj je Srbija enotna, ni več razdeljena in zato gleda v bodočnost z realnim opti-mizmom,-
Miloševič je nato govoril o krizi, ki je zajela Jugoslavijo in ki je pripeljala do različnih nacionalnih, socialnih in drugih delitev. Najbolj dramatične so nacionalne, prav te pa izkoriščajo notranji in zunanji sovražniki. Enakopravni in enotni odnosi med jugoslovanskimi narodi so nujen pogoj za obstanek Jugoslavije, za njen izhod iz krize in prav gotovo nujen pogoj za njen gospodarski in družbeni napredek. S tem se Jugoslavija ne bo izločevala iz razvitega sveta. Za ta svet so značilni nacionalna strpnost, sodelovanje in enakopravnost. Sodobni gospodarski, tehnološki, kulturni in politični razvoj povezuje narode, ki postajajo med seboj soodvisni in celo enakopravni.
»Zaradi tega,« je poudaril Miloševič, »nima nikjer drugje na ozemlju naše domovine toliko smisla izreči besede posvečene slogi, solidarnosti in sodelovanju, kot jih imajo tukaj na Kosovem NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Posnetek z včerajšnje proslave 600. obletnice kosovske bitke	(AP)
Sodnik Fakone zdaj v Palermu na novi dolžnosti
RIM — Višji sodni svet je včeraj imenoval Giovannija Falconeja za dodatnega državnega pravdnika v Palermu. Njegovo imenovanje je bilo sprejeto soglasno, napredovanje Falconeja pa je predlagala tretja komisija Višjega sodnega sveta, potem ko so se ostali starejši kandidati za to mesto odločili, da odstopijo od kandidature in mesto dodatnega državnega pravdnika v Palermu prepustijo kolegu, ki ima izredne izkušnje pri raziskovanju organiziranega kriminala.
Falcone ima 49 let, prejšnji teden pa je za las ušel smrti v atentatu, ki ga je organizirala mafija. Zapušča urad preiskovalnega sodnika v sicilski prestolnici, kamor je prišel leta 1980 po predhodnih sodnih izkušnjah na sodišču v Trapaniju in na oddelku palermskega sodišča za stečaje. S svojimi preiskavami je postal najvidnejši član »proti-mafijskega poola« v Palermu. Med njegove največje uspehe mnogi štejejo tudi uspešno končano preiskavo proti mafijskemu klanu Spatola - Gambino - Inzerillo, ki je bil v svojem kriminalnem delovanju povezan tudi z mafijo v ZDA. Vse to je pripomoglo, da so kandidati, ki so imeli po letih prednost pred Falconejem, odstopili in se odločili, da na ta način omogočijo Fal-conejevo imenovanje za dodatnega državnega pravdnika v Palermu.
SKGZ o namestitvi dvojezičnih tabel
Glasovanje o resoluciji za namestitev dvojezičnih tabel na tržaškem Krasu je vnovič potrdilo porazen videz, s katerim se tržaška politika predstavlja javnosti. Dimenzije tega dogodka je mogoče razpoznati le ob ugotovitvi, v kolikšni meri je tržaška občinska uprava nazadovala glede na položaj izpred 20 let, ko je večina v občinskem svetu vendarle kazala konkretne znake dobre volje *a rešitev tega vprašanja.
Očitno je, da je stališče, ki je prevladalo ob ponedeljkovem glasovanju tesno povezano z zaščitnim zakonom in ministrovim osnutkom, o katerem je bilo mnogo govora v zadnjih mesecih.
Nacionalistična večina, ki se je v tem primeru razširila tudi na skoro vse socialistične svetovalce, je jasen °draz odklonilnega razpoloženja do katerekoli pozitivne rešitve v korist slovenske narodnostne skupnosti, tudi takšne, ki bi bila sama po sebi umevna. Večina je v tržaškem občinskem svetu pokazala, da ji ni mar ne za legitimne zahteve krajevnega prebivalstva in celotne naše skupnosti, kakor tudi ne za mednarodne sporazume, ki ji v tem pogledu nalagajo jasne obveznosti. Takšno zadržanje je še posebej vredno obsodbe v času, ko je na široko govor O Evropi, pospeševanju mednarodnega sodelovanja in širjenja kulture sožitja.
Po toliko letih od podpisa Londonskega sporazuma, ki med drugim na Krasu jasno predvideva tudi dvojezič-ne krajevne napise, bi bilo človeško upravičeno pričako-vati višjo obliko strpnosti, zato je tem bolj grenka ugotovitev, da se tržaška vodilna politika ne zna in noče rešiti primitivizma, v katerega se je globoko pogreznila.
Confindustria nadaljuje s svojim izsiljevanjem vlade in sindikatov
Premične lestvice niso preklicali odločitev šele po srečanju z De Mito
RIM — Confindustria ni preklicala zakona o premični lestvici. Včerajšnji izvršni svet Confindustria je po treh urah razprave poveril predsedniku Sergiu Pininfarini in podpredsedniku Carlu Patruccu »polnopravni mandat«, da do 30. junija (jutri) sprejmeta dokončni sklep o usodi premične lestvice.
Pininfarina se bo torej odločil šele po današnjem srečanju z mandatarjem za sestavo nove vlade Ciriacom De Mito. Predsednik Confindustrie je navedel, da je bila včerajšnja seja v celoti posvečena vprašanju cene dela. V svojem poročilu je Pininfarina poudaril razlike med drugimi evropskimi in neevropskimi državami. Po njegovem je prekomerna rast cene dela glavni vzrok za nekonkurenčnost italijanskega blaga na tujih trgih, kar naj bi dokazovala tudi pasiva trgovinske bilance.
Voditelji zveznega sindikata so pozitivno ocenili odložitev, a so odločno zavrnili možnost preklica premične lestvice. Če bi Con-' findustria to dosegla, bi zvezni sindikat zahteval podaljšanje zakona. Za sindikaliste skuša Confindustria reševati svoje notranje težave, saj se razne komponente razhajajo glede ključnih vprašanj o ceni dela in proizvodnih stroških. Grožnje o preklicu premične lestvice pa so pravi pritisk na vladne politič-
ne sile, da ohranijo nespremenjene davčne olajšave in financiranja podjetjem. Tako zadržanje Confindustrie pa se lahko spremeni v skrajno nevarni bumerang.
Minister za delo Formica je v včerajšnji izjavi izrazil »zaskrbljenost in nasprotovanje« sklepu o preklicu premične lestvice. Tak preklic bi v bistvu izničil pozitivno ozračje med družbenimi silami v zadnjih mesecih in bi negativno vplival na pogajanja o novih industrijskih odnosih. Formica je še opozoril Confindustrie, da bi v sedanjem obdobju vladne krize morala spoštovati pravilo, ki prepoveduje sprejetje kakršnih koli ukrepov, ki bi povzročili družbena trenja. »Vsekakor, je poudaril Formica, bo morebitni enostranski sklep Confindustrie ob tako kočljivem vprašanju negativno vplival na vladne odločitve o preusmerjanju javnih finančnih stred-stev proti zasebnemu proizvodnemu sektorju.«
Prav tako odločen je bil minister za javne uprave Paolo Cirino Pomicino, ki je opozoril na izjavo guvernerja Bance d ltalia Ciampija o premični lestvici. Pred komisijo za proračun je namreč Ciampi izjavil, da je premična lestvica koristna, ker preprečuje permanentna sindikalna pogajanja in spore, saj s svo-
jim delnim kritjem inflacije zagotavlja vsaj nekajletne delovne pogodbe. Pomicino pa je opozoril na nevarnost, da bi sprožili kak mehanizem, ki bi v iskanju sporazuma o premični lestvici skušal. zvaliti bremena na državni proračun. Po njegovem je treba zaustaviti rast proizvodnih stroškov, ne da bi segli po shizofreni zahtevi, ki po eni strani zahteva zmanjšanje državnega primanjkljaja, po drugi strani pa skuša na državo zvaliti nova finančna bremena.
Položaj je torej vse prej kot jasen. Confindustria si je vzela nekaj časa za premislek. Podjetniška fronta ni namreč kompaktna. Združenje malih podjetij Canfapi in združenje trgovcev Confcommercio sta že izjavili, da ne bosta preklicali premične lestvice tudi v primeru, če bi Confindustria segla po takem ukrepu. Proti preklicu se je izrekla tudi zveza zadrug, pomisleke pa baje imajo tudi druga združenja in številni industrijci, ki nasprotujejo prevladi jastrebov v Confindustrii. Ti bi najraje sodu izbili dno, izničili desetletja delavskih bojev, državo pa prisilili, da bi bila nebogljeni talec v rokah velekapitala. Jastrebi so se odločili torej za spopad na dveh frontah, kar pa jih bi lahko drago stalo, saj država ni pripravljena popustiti, isto odločnost pa kažejo tudi sindikati.
Umberto Ortolani spet na prostosti
. PARMA — Po osmih dneh pripora Je Umberto Ortolani od včeraj ponov-C° na prostosti. Svojci so namreč planji 600 milijonov kavcije, ki so jo do-.čili milanski sodniki. Pred izpustit-Vljo pa sta priletnega finančnika, ki se
policiji po šestih letih bega, zasli-p. a preiskovalna sodnika Antonio 1Zz> in Renato Bricchetti. Zasliševa-
je se ni nanašalo na bankrot Banca "■mbrosiana, temveč sta sodnika hotela P°]asnila o drugih finančnih operacijah Ortolanijem in pokojnim Calvijem. Sodnika sta se zanimala predvsem ral'C*Ve °Peraciji. z eno nai 131 financi-P j neko politično stranko, z drugo je sivi Ortolaniju nakazal 21 milijonov niarjev. Finančnik je odločno zanikal se obtožbe, poudaril je, da njegov Pftjatelj in bivši veliki mojster tajne Prostozidarske lože P2 Licio Gelli ze, ko trdi, da mu je izročil zaupne
a°kumente.
Zunanji minister izrazil zaskrbljenost nad konfliktiy ki pretresajo Jugoslavijo
Andreotti poročal o dogodkih
RIM — Včeraj je prišlo prvič do skupne seje zunanjepolitičnih komisij senata in poslanske zbornice. Na dnevnem redu je bila namreč izjemno pomembna tema: stališče Italije in Evropske skupnosti do kitajskih dogodkov. O tem in o zaključkih evropskega vrha v Madridu, ki je bil posvečen prav Kitajski, je senatorjem in poslancem poročal zunanji minister Giulio Andreotti, ki je poudaril, da je najbolj modra odločitev Evrope lahko le v ohranitvi dialoga s Kitajsko, čeprav je takojšnja ukinitev represije neobhoden pogoj za obnovitev sodelovanja. Skratka, v Madridu je bila dvanajsterica enotnega mnenja, da je treba najodločneje obsoditi nasilje kitajskega režima, da je treba odložiti vsakršen načrt sodelovanja ter popolnoma ukiniti dobavo orožja, ni pa mogoče izolirati te ogromne države. Glede ne geografsko in demografsko razsežnost je stabilnost Kitajske bistvenega pomena ne samo za azijsko območje, temveč za usodo vsega sveta. Šibka in razkosana Kitajska lahko proizvede samo nestabilnost na mednarodni ravni, zlasti še, če upoštevamo odgovornosti, ki jih Kitajska ima tudi kot stalni član varnostnega sveta Organizacije združenih narodov.
Po Andreottijevem mnenju torej Kitajske ne gre popolnoma izolirati. Sankcije ne smejo oškodovati kitajskega ljudstva, kateremu je treba nasprotno pomagati, da bo resnično stopilo na pot modernizacije, demokracije in miru. Kulturno in znanstveno sodelovanje se bo torej nadaljevalo, zamrznjene pa so druge oblike in načrti sodelovanja.
Problem stabilnosti v Aziji, pa tudi v drugih predelih sveta, je bil sploh glavna skrb Andreottija in glavna skrb dvanajsterice v Madridu. V tem okviru je Andreotti dejal, da se je poleg hudih problemov Kitajske razpravljalo tudi o žariščih napetosti. Posebno pozornost je zunanji minister posvetil sosednji Jugoslaviji. Izrazil je zaskrbljenost nad konflikti, ki jo pretresajo, ter poudaril, da ji morata Italija in EGS pomagati, da bi premostila gospodarske in nacionalne težave ter utrdila svojo stabilnost, kar zagotavlja tudi stabilnost v Sredozemlju.
Andreottijevemu poročilu je sledila dolga in poglobljena razprava, ki je v bistvu potrdila pravilnost stališč zunanjega ministrstva in madridskega
na Kitajskem
vrha, čeprav je bilo v mnenjih opozicije zaznati željo po odločnejših ukrepih Zahoda proti krvavemu režimu in v podporo preganjanim kitajskim študentom. Za komunističnega poslanca Napolitana mora biti glavni cilj Italije, da se prekine krvava represija, pri čemer je potrebna zavzetost vsega Zahoda. Tudi Napolitano je opozoril na dilemo usklajevanja teženj po uvajanju tržnega gospodarstva in potrebe po večji demokraciji ter pri tem dejal, da je to problem vseh držav v razvoju. Če ne bomo znali odgovoriti na to dilemo, je dejal Napolitano, bo svetovni mir v nevarnosti. Tudi demokristjan Granelli je poudaril pomen uvajanja demokracije, a hkrati opozoril na nesrečne odnose med Severom in Jugom. Skratka, dejal je, da ne gre samo za problem reformiranja komunističnih režimov. Na podoben način je razmišljal tudi socialist Gerosa, medtem ko je predsednik socialističnih senatorjev Fabbri vključil v svoj poseg protikomunistična gesla, kar je izzvalo reakcijo komunističnega senatorja Boffe. Po njegovem se Fabbri še ni zavedel, da je predvolilna kampanja mimo. (dk)
Vladna kriza se nadaljuje kot neskončna nadaljevanka
V KD in PSI v bistvu le čakajo na poteze iz nasprotnega tabora
Nepopisna gneča ob koncu manifestacije
Kosovo polje v luči včerajšnje proslave
RIM.— Nadaljevanka se nadaljuje. Ferlani pravi, da se trenutno nahajamo v fazi, ki jo Angleži imenujejo »wait and see« ali po naše »čakaj in glej«. In kdo ve, če Forlani, tokrat v skladu s kitajskim rekom, ne sedi na bregu reke in čaka, da bo tok vode prinesel truplo njegovega sovražnika. Vprašanje je le, za katerega sovražnika gre. Če je to De Mita, potem bo lahko njegovo čakanje dolgo ali pa kratko. De Mita sicer ne kaže prevelike želje, da bi pospešil rešitev krize, najavil pa je, da bo v soboto poročal o novostih. Če pa je ta sovražnik Craxi, pa bo Forlanijevo čakanje dolgo, saj je tudi tajnik PSI v obdobju, ko »čaka in gleda«, kaj bosta storila KD in De Mita, šele nato pa bo odločil, kako se bodo socialisti ravnali. Gre za igro s predajanjem goreče vžigalice, pri čemer pa se ne ve, koga bo vžigalica opekla.
De Mita se trudi, da bi svojim poskusom za sestavo nove vlade dal programski okvir in je sprejel predstavnike gospodarske in družbe stvarnosti v državi. Toda vse to je bolj poskus pridobivanja na času, da bi videl, kaj v bistvu hočejo socialisti. Ti pa se ne zaletavajo. »Socialisti so dosegli zaslužen uspeh na evropskih volitvah,« pravi Andreotti in tako ohranja svoj poseben odnos s socialisti. Toda njegovi pristaši so se nekoliko prenaglili, ko so v bistvu zahtevali poveritev mandata za sestavo vlade Andreottiju. Umakniti
so se morali korak nazaj in minister Pomicino je dejal, da njegov poziv De Miti po hitri rešitvi krize ni bil nikakršen ultimat, saj naj bi bil De Mita v svojih prizadevanjih deležen podpore celotne KD. Tako trdijo tudi drugi »andreotti-jevci«, ki bi radi prepričali Forlanija, da so vsi za njegov predlog glede obnove petstrankarske koalicije. Forlanija bodo morda prepričali o svoji iskrenosti, precej težje pa bo z De Mito.
Ob vsem tem pa se »laični pol« sprašuje o prihodnosti in o vzrokih volilnega poraza. Liberalci in republikanci menijo, da je bil načrt dober, oboji pa se jezijo na Pannello, ki se po njihovem mnenju preveč prepira s socialisti. Toda tudi med njimi ni pravega miru in liberalci že zahtevajo od La Malfe, da prepusti svoje mesto v evroparlamentu Eldi Puc-ci, nekdanji demokristjanski županji Palerma, ki je prestopila k liberalcem. Tega pa tajnik republikancev očitno ne namerava storiti. K skaljenim odnosom med obema laičnima strankama pa prispevajo tudi govorice, da naj bi Craxi v vladi ne želel več liberalcev, brez predsodkov pa bi sprejel republikance. Ali z drugimi besedami povedano, še en način za dodatno razbitje že tako krhke laično-demokratič-ne federacije.	,, „
PRIŠTINA — Beograjski večerni TV dnevnik je bil posvečen skoraj izključno proslavi na Kosovu. Od tega pa je večino časa posvetil govoru Miloševiča, iz katerega je zelo obširno in s poudarkom podal samo tri misli:
Prvič: kosovska bitka, razdor in izdajalci, to pred šeststo leti, skozi vso srbsko zgovodino, drugo svetovno vojno in po njej. Skratka osnovni nauk in osnovna tema Kosova je za Miloševiča srbska izdaja, srbski izdajalci in srbska nesloga.
Druga tema je junaštvo sedaj. Izredno so poudarili junaštvo v sedanjih bitkah, ki »niso oborožene, toda tudi take še ne moremo izključiti«.
Tretjič: Srbija je branila Evropo, je njen sestavni del, razume se na njen način vedno dostojanstveno.
Tudi TV Beograd govori o dveh milijonih udeležencev, nato pa dodaja
Predsednik Biasutti podal spodbudno sliko o zdravstvenem stanju Jadranskega morja
RIM — O onesnaženosti Severnega Jadrana (kakor sicer o drugih morjih, ki obkrožajo apeninski škorenj) krožijo različne verzije. Eni mu zvonijo v pogrebni pozdrav, drugi prisegajo, da je še zmerom pri odličnem zdravju. Dejstvo pa je, da se je tudi letos pred začetkom poletne kopališke sezone, odprlo staro vprašanje: kaj tvegamo, če se prepustimo osvežujočemu objemu Jadrana, v katerem plava hkrati vse več nesnage, alg, meduz in podobnega? Še večja od zaskrbljenosti navadnih kopalcev pa je zaskrbljenost turističnih operaterjev, kadar ugotavljajo, da se v tujem tisku množijo svarila pred nevarnostmi sinjega Jadrana.
Če bi morali prisluhniti Italijanski zvezi za okolje, ki je ravno včeraj objavila "zemljevid" onesnaženosti italijanskih plaž, bi prišli do zaključka, da je položaj v Furlaniji-Julijski krajini, kot za ostalih osem tisoč kilometrov italijanske obale, skoraj katastrofalen. Zveza za okolje namreč odsvetuje kopanje v neštetih kopališčih, vključno z znanimi kopališči v naši deželi, kot je na primer Gradež.
Popolnoma drugače pa izzveni verzija, ki jo je včeraj dal deželni predsednik Biasutti s svojimi sodelavci. Biasutti je namreč priredil v palači naše Dežele v Rimu tiskovno konferenco, da bi predstavil izčrpen dossier o položaju Severnega Jadrana, ki ga je pripravila skupina strokovnjakov in novinarjev. Del teh strokovnjakov se je tudi udeležil konference in povedal svoje. To, kar je bilo povedano, pa izzveni nekako takole: deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je ob dragocenem sodelovanju strokovnih ustanov (z univerzo na čelu) storila (skoraj) vse, kar
je bilo mogoče, da bi ohranila sinji Jadran pri dobrem zdravju. V glavnem je torej položaj pod kontrolo. Nekaj manjših morskih območij je sicer še onesnaženih, a gre za območja, ki so daleč od turističnih centrov. Torej: turisti nikar se ne obotavljajte; kopanje na plažah F-JK ne predstavlja nikakršne nevarnosti!
Predsednik Biasutti je začel svojo predstavitev s tem, da je ošvrknil vsa tista sredstva javnega obveščanja, ki napačno, tendenciozno ali alarmistično obveščajo o čistosti ali nečistosti našega morja. Napačne vesti našega tiska nato povzame tuji tisk, kar povzroča usihanje dotoka avstrijskih, nemških in drugih turistov v naše sončne kraje. Za korektnejšo informacijo je nato naštel glavne ukrepe deželnih organov za zaščito morja pred raznovrstnim onesnaženjem. Iz ogromne količine analitičnih podatkov (10.000 na leto), ki jih redno zbirajo v 35 različnih krajih, je razvidno, da stanje Severnega Jadrana le ni tako zaskrbljujoče, kot bi ga nekateri radi prikazali. Navedel je nadalje vse dosedanje posege v okviru splošnega deželnega načrta za sanacijo voda, vključno z ureditvijo grezničnih odtokov. Omenil je ustanovitev Morskega observatorija s sedežem v Trstu, posebej pa je poudaril pomen meddeželne nadzorne dejavnosti v okviru sodelovanja dežel članic delovne skupnosti Alpe-Jadran. V tem pogledu je v načrtu neka operativna struktura za usklajene posege.
Z vsem tem nočemo izpasti kot "prvi v razredu", je na koncu dodal Biasutti, toda javnosti je vendarle
treba prikazati objektiven položaj. Da bi bil ta objektiven položaj še bolj objektiven, je deželni predsednik med včerajšnjo tiskovno konferenco dal besedo še četi izvedencev, ki jo je pripeljal s sabo v Rim. O raznih aspektih onesnaževanja morja in njegovega čiščenja so na dolgo in široko govorili Roberto Micalli, Antonio Brambati, Serena Fonda-Umani, Giulio Bressan, Giuliano Orel in Raffello Olivotti. Vsi so dali Biasuttiju eno roko pri dokazovanju, da v Severnem Jadranu ni tako 'dramatično, kot zgleda in da še zdaleč ne drži tisto, kar skušajo v zadnjem času dokazati nekateri časopisi, ki sestavljajo vrstne rede dežel glede na stopnjo onesnaženosti njihovih plaž; po teh razpredelnicah naj bi bila Furlanija-Julijska krajina na drugem mestu po onesnaženosti. Veliko je bilo v tem okviru govora o nadležnih algah, ki so lani ovirale kopanje in se letos spet pojavljajo. Vsi izvedenci so si bili edini v sodbi, da gre za povsem naraven pojav, na katerega vplivajo nenavadne klimatske razmere.
Čemu po vseh teh spodbudnih zagotovilih še toliko dvomov in namigovanj? Ko smo odhajali s tiskovne konference, so začele tiskovne agencije oddajati dokaj manj spodbudne vesti o stanju italijanskih plaž. Pri tem pa je našo pozornost pritegnila zlasti trditev Italijanske zveze za okolje, da se Krajevne zdravstvene enote in deželne uprave poslužujejo vsemogočih zvijač za prikritje resnice s tem, da izkoristijo na najbolj oportunistične načine razne ministrske direktive.	DUŠAN KALC
Atentat v Šanghaju še uganka
Medtem ko se nadaljuje preiskava o atentatu na brzec Hangzhou-Šanghaj, ni še uradne verzije o eksploziji, v kateri je izgubilo življenje 24 oseb (AP)
Slovenski kmetje danes bojkotirajo oddajo mleka
LJUBLJANA — Slovenski kmetje danes bojkotirajo oddajo mleka. Za to drastično opozorilno akcijo so se odločili na pobudo Slovenske kmečke zveze in Zveze kmečke mladine ter ob soglasju Zadružne zveze. Zahtevajo realnejše plačevanje mleka in živine, saj kljub predragemu mleku kmetje dobijo le tretjino končne cene - vse ostalo pogoltnejo monopolisti v podobi mlekarn in trgovin.
Preskrba zaradi bojkota ne bo motena, saj je bila akcija pravočasno napovedana, mlekarji pa imajo že tako in tako prevelike zaloge mleka. Sestavni del današnje demonstracije bo tudi brezplačna delitev mleka, ki so jo kmetje organizirali na več kot dvajsetih mestih po vsej Sloveniji.
(Z. Š.)
Senator Spetič o požaru v cerkvi v Štoblanku
RIM — Požar v cerkvi v Štoblanku, ki je uničil dobršen del cerkvenih knjig in drugih zgodovinskih zanimivosti slovenske verske tradicije v vzhodni Furlaniji, je bil predmet posebnega pisnega vprašanja notranjemu ministru. Vprašanje je vložil včeraj v senatu slovenski senator Stojan Spetič. V njem ugotavlja, da je to vandalistično dejanje izzvalo veliko ogorčenje med krajevno javnostjo, ki se tako pogosto sooča z raznimi rasističnimi podvigi, kot so skrunjenja spomenikov in mazanja dvojezičnih tabel. Slovenski senator omenja tudi ogorčenje Beneških Slovencev zaradi sodnega preganjanja slovenskih duhovnikov v teh krajih ter sprašuje notranje ministrstvo ter vso italijansko vlado, kaj namerava ukreniti, da bi tem krajem ob vzhodni meji zagotovila miroljubno sožitje in zaščitila slovensko govoreče prebivalstvo pred vse pogostejšimi izzivanji ter ponavljajočimi se napadi na njegovo zgodovinsko identiteto ter svoz bodno izražanje tradicij. Od notranjega ministra želi tudi vedeti, ali je policijska preiskava v zvezi s požarom v cerkvi v Štoblanku že privedla do konkretnih rezultatov.
Dogovor z Mednarodnim denarnim skladom
LJUBLJANA — Viceguverner Narodne banke Jugoslavije Žarko Trbojevič je jugoslovanski parlament obvestil, da je država na pogovorih, ki jih je imela v začetku tega meseca z Mednarodnim denarnim skladom, sklenila nov osemnaj-stmesečni stand-by aranžma v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Po njegovih besedah so bili pogajalci mednarodne organizacije zadovoljni s sprejetimi in nameravanimi ukrepi zvezne vlade v Beogradu in zato naj bi se tudi odrekli svoji prvotni zahtevi po omejevanju rasti plač. Poseben poudarek pa so predstavniki MDS dali vprašanjem finančne discipline, ki je najšibkejša točka jugoslovanskega gospodarskega sistema. Kar pa se inflacije tiče, naj bi obe strani ocenili, da obstajajo možnosti, da bi se njena rast še letos zaustavila in proti koncu leta celo nekoliko padla - s sedanje (junijske) 24-odstotne, na 16-odstotno meseca decembra. Tako bi ob koncu leta celoletna inflacija znašala 771 odstotkov, kar bi bilo manj, kot je Markovičeva vlada prvotno predvidevala.	D y
uradni podatek, da so se ti pripeljali s 6 tisoč avtobusi in 40 tisoč osebnimi avtomobili. Če naredimo račun: 6.000 x 50 in 40.000 x 4 pristanemo komaj na četrtini od dveh milijonov. Drugih sredstev ni bilo, razen helikopterske zveze, ki je stalno dovažala visoke ugledne, predvsem jugoslovanske partijske in državne poglavarje. Bilo je mnogo ljudi. Izredno mnogo preprostih, prisrčnih, dobro voljnih in na vso moč navdušenih ljudi. Cela svečanost je trajala komaj dobro uro, od trenutka ko je Miloševič obkrožen s šestimi varnostniki (po tri na vsaki strani) prikorakal na govorniško tribuno. Njegov govor je bil po njegovem običaju kratek, nato je sledila kantata in množica je zasedla tudi prostor za odrom, kjer je bila oprema za tisk, uradne goste, saniteta in še druge razne službe. Tako nekako ob 14.30 je organizacija razpadla. Zmanjkalo je vode in pričel se je prometni kaos. Šest tisoč avtobusov ne pripelje dva milijona, toda postanejo nekaj strahotnega na dveh ozkih, slabo asfaltiranih cestah, kjer pa se povrh vsega še gnetejo ljudje. V tej strahotni gneči pa so se znašli trgovci s spominki, ki jih pritegnejo vse božje poti po vsem svetu. Za vsakim vogalom, na vsakem koraku je bila improvizirana stojnica s pat-riotičnimi potrebščinami. Posterji, bedži, slike, simboli, vmes pa so bogoslovci prodajali cerkvene knjige, sledile so stojnice s kapami, šajkača-mi, zastavami (vedno srbskimi, brez zvezde, po večini s pravoslavnim križem), majicami z Miloševičevo sliko in kar si vse fantazija lahko izmisli.
Zvečer je bilo v Prištini mirno, po korzu so se sprehajali ljudje in živahno komentirali dnevne dogodke, (bs)
• Kosovo polje
NADALJEVANJE S 1. STRANI polju, ki je simbol nesloge in izdajstva.«
Miloševič je ponovil misel, da je nesloga v Srbiji premagana in da lahko Srbija deluje kot uspešna država, v kateri lahko žive mirno tako Srbi kot drugi. Svoj govor je predsednik Srbije končal z ugotovitvijo, da je pred šestimi stoletji Srbija branila Evropo, da je tudi sedaj v Evropi, seveda na svoj način.
Niti z besedo ni Miloševič omenil Albancev.
Celotna osrednja svečanost je bila relativno kratka, saj je skupaj z ubrano kantato trajala komaj dobro uro. Množica pa je potrpežljivo stala na orjaškem prostoru in čakala verski del svečanosti, ki se je pričel ob 16. uri in katerega je vodil patriarh German. To je bila molitev za padlimi junaki.
Že smo dejali, da je bilo na Kosovem polju mnogo Srbov, kasneje so nam uradno sporočili, da jih je bilo milijon in pol. Politika, Tanjug in del srbskega tiska bodo jutri napisali dva milijona, nekateri pa dva milijona in pol. Uradno so sporočili, da je prisotnih 45 ambasadorjev, niso pa povedali, iz katerih držav.
Pred pričetkom proslave je predsednik kosovskih komunistov Rahman Morina dejal tujim novinarjem, da bi želel ukiniti vse represije, zapori mladim ljudem samo škodujejo, zato pa je treba odstraniti razloge. Na vprašanje, če ga podpira albanski narod, je pozitivno odgovoril, češ da uživa polno podporo, dokaz za to pa je, da se nihče javno ni izrekel proti njemu. Na naše vprašanje, kaj bo s predsednikom ah banskih pisateljev Ibrahimom Rugovo, ki se je sestal z evropskimi poslanci h1 katerega obtožujejo zaradi intervjuja z nekim nemškim tednikom, je Morina odgovoril, da Rugova deluje proti demokraciji in proti Albancem »in krš> zakone in ustavo«. V tej zvezi so se razširile vesti, da ga bodo zaprli, najostrejše ukrepe proti njemu pa je zahtevala kosovska socialistična zveza.
Aids v Jugoslaviji
BEOGRAD — Letos je v Jugoslavij' za aidsom zbolelo še 21 oseb. Od septembra 1985, kar spremljajo to hudo bolezen, je tako skupaj prijavljenih ° obolelih za aidsom. Več kot polovic8 (47) jih je umrla.
Po podatkih Zveznega zavoda 28 zdravstveno varstvo so med vsem1 obolelimi za aidsom v Jugoslaviji d'18 tujca, trije pa so Jugoslovani na_začaS nem delu v evropskih državah. Števu obolelih med moškimi je več kot peh krat večje (74) kot pri ženskah. Zla5 zaskrbljuje dejstvo, da tako v Jugosl8 viji kot po svetu ta bolezen najboj prizadene ljudi (57 odstotkov) stare c 25 do 39 let, torej v najustvarjalnejš' letih.
S seje glavnega odbora SKGZ v Čedadu
Vzporednost naporov in prizadevanj za zaščito in splošno rast manjšine
ČEDAD — Analiza položaja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, obenem pa začetek priprav na občni zbor, ki bo konec leta, to je bila seja glavnega odbora Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek v Čedadu. Na to pot je usmeril razpravo predsednik Klavdij Palčič, ki je skupno s predsedniki treh pokrajinskih odborov uvedel razpravo.
V svojem razmišljanju je Klavdij Palčič izhajal iz vrste vprašanj, ki se zastavljajo SKGZ in obenem tudi celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Te probleme je Palčič razdelil v nekaj sklopov. V prvega sodijo vprašanja, ki zadevajo prisotnost Slovencev v tej državi, problem zaščitnega zakona in vprašanje, kako nadaljevati bitko zanj, problem krnitve že uveljavljenih pravic. V drugi sklop probleme organiziranosti manjšine in odnosov znotraj nje ter vloge SKGZ v tem okviru. V tretji sklop problemov je strnil odnose s Slovenijo in z Jugoslavijo ob pospešeni dinamiki tamkajšnjega dogajanja in ob vse večjem političnem pluralizmu v Sloveniji, v četrti sklop pa probleme, ki nastajajo ob rasti nove Evrope. Nedvomno gre za niz problemov, na katere, kot je poudaril Palčič, ni mogel odgovoriti samo glavni odbor, ob katerih pa se mora organizacija zamisliti, jih razčleniti in se pripraviti, da na občnem zboru izdela ustrezne smernice dela.
Kot prispevek k razmišljanju je Palčič začel pri osnutku zaščitnega zakona, ki ga je izdelal minister Maccanico. Pri tem je ugotovil, da je ta predlog izzval vrsto reakcij, splošna razprava pa se je v volilni kampanji izrodila v dilemo »Slovencem pravice da ali ne«, ki so jo vsilili nacionalisti. Vzporedno s tem so se stopnjevala omejevalna stališča in napadi na že uveljavljene pravice manjšine. V tem okviru je Palčič zavrnil poskus vsiljevanja modela nasprotnih ekstremizmov (Slovencev maksimalistov in italijanskih šovinistov) in »uravnovešenega zakona«, kot edine primerne rešitve. Prav tako je ocenil kot zgrešena tista stališča, ki pripisujejo Slovencem odgovornost za dejstvo, da zaščitni zakon še ni bil sprejet. Takšno razmišljanje, ki je navidez bojevito in pogumno, je poudaril Palčič, v resnici pa naivno in odvajajoče.
Vladna kriza je zaustavila razpravo o problematiki slovenske narodnostne skupnosti, ki je temeljila na Mac-canicovem predlogu zakonskega osnutka. Ta osnutek je SKGZ ocenila kot nesprejemljiv, saj je med drugim delil Slovence na več kategorij in je osvojil logiko preštevanja kot merilo Priznavanja pravic. Sprejemljiv bi postal le, je poudaril Palčič, samo če bi bil tako popravljen in izboljšan, da bi zadostil problemom slovenske skupnosti v Italiji. Ali se bo to zgodilo? Odgovor zaenkrat ni mogoč, ker je politični položaj v državi skrajno Oejasen, vodilne stranke pa tudi niso Izrazile zaenkrat politične volje, da bi to vprašanje rešile.
Kaj torej storiti? Prizadevanja • Manjšine naj gredo po dveh vzpored-nih in med sabo povezanih poteh: po eni strani je potreben napor za splošni demokratični napredek družbe in družbenih odnosov na vseh ravneh, P° drugi pa krepiti manjšino samo in njene ustanove. Bitka za zakon ne sme torej hromiti življenjskosti manj-slne, nasprotno: želja in napori za razvoj skupnosti morajo iti vštric z bojem za pravični zaščitni zakon.
Palčičevo poročilo so dopolnili predsedniki pokrajinskih odborov. Viljem Černo se je glede situacije v videmski pokrajini zaustavil predvsem pri analizi volilnih izidov in pri tem poudaril, da je Furlanija s svojo specifiko ostala v ozadju, kar bo nedvomno imelo tudi posledice za manjšino. Mirko Primožič je izpostavil zlasti pozitivne premike zadnjih mesecev na Goriškem in pri tem poudaril, da bi Maccanicov osnutek pomenil znatno nazadovanje v primerjavi z že doseženim. Suadam Kapic pa je spomnil na negativno povezavo med PSI in LpT in na posledice, ki jih je tako zavezništvo imelo za Slovence, nato pa omenil problem sin-hrotrona in poudaril voljo SKGZ, da nadaljuje v prizadevanjih za zaščito teritorija. Ob negativnih pojavih pa je omenil tudi nekatere pozitivne, kot je na primer dejstvo, da se nekateri krogi vendarle začenjajo zavedati prispevka, ki ga je manjšina dale in daje razvoju Tržaške.
Na tej osnovi se je razvila razprava, ki je bila uglašena na precejšnjo kritičnost, čeprav ni bila morda tako naelektrena, kot bi lahko kdo pričakoval. Izidor Predan je v polemiki s Černom poudaril kulturno in politično delo, ki je bilo v zadnjem času opravljeno v videmski pokrajini, obenem pa opozoril tudi na vrsto negativnih pojavov od skrunitve spomenikov in spominskih obeležij do krepitve neofašistične stranke na zadnjih volitvah. Posebej se je ustavil tudi pri požigu cerkve v Štoblanku in poudaril, da dogodek nima zgolj kriminalnega značaja, pač pa tudi politično ost napada na Slovence. Kritično
Glavni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze je izrekel solidarnost prebivalstvu Na-diških dolin, katerega je močno prizadela novica o požaru v cerkvi sv. Štoblanka v Dreki. Dogodek ni povsem pojasnjen, malo verjetno pa je, da bi ogenj podtaknili tatiči, ki bi se hoteli maščevati zaradi preskromnega izkupička tatinskega podviga. Požar je namreč poškodoval cerkvico, ki je bila simbol slovenstva po zaslugi duhovikov, ki so v cerkvici opravljali svoje poslanstvo in zaradi gradiva o slovenskem življu, ki so ga zbrali. Glavni odbor je menil, da morajo pristojni organi zadevo raziskati in prepričljivo pojasniti vse okoliščine in plati dogodka.
se je obregnil tudi ob Primorski dnevnik.
Ivan Bratina je izhajal iz ugotovitve, da bo potrebna poglobljena razprava o problemih, ki jih je nakazal predsednik Palčič, še zlasti pa bi bilo treba govoriti o vlogi SKGZ. Slovenski kulturno-gospodarski zvezi je očital, da je premalo pozorna do Slovencev, ki so izvoljeni v razna upravna telesa. Končal je s trditvijo, da mora biti v ospredju naporov manjšine boj za uradno priznanje in ustrezen zaščitni zakon.
Vid Primožič se je obregnil ob dejstvo, da tudi Slovenci sami ne poudarjamo lastne prisotnosti z dvojezičnimi napisi na slovenskih trgovinah in gostilnah, z dvoježičnimi pobotnicami in z dvojezičnimi letaki. Tudi po njegovem mnenju je SKGZ premalo pozorna do dela.javnih upraviteljev na Goriškem.
Samo Pahor je segel nazaj v dogajanje in zahteval pojasnilo, zakaj si pred letom 1975 ni SKGZ v večji meri prizadevala za uveljavitev določil posebnega statuta, in zakaj je po podpisu osimskega sporazuma zavrnila osnutek predsednika republike, ki je na Tržaškem priznaval Slovencem vrsto pravic? Morda zaradi prepričanja, da člen 8 osimskega dogovora velja za vse Slovence v Italiji? Na ta vprašanja je obljubil razčlenjen odgovor Boris Race.
Franc Škrlj se je zavzel za to, da bi se Slovenci v večji meri posluževali pravnih instrumentov in prijavili sodišču zaradi neizpolnjevanja zakona tiste, ki nam ne priznavajo zaščite. Pri tem je omenil tudi možnost peticije evropskemu parlamentu.
Stojan Spetič pa je uvodoma ugotovil, da je pričakoval številčnejšo udeležbo in živahnejšo razpravo. Ob ugotovitvi, da v razpravi niso sodelovali predstavniki nekaterih komponent, je dejal, da bi se ob tem veljalo zamisliti. Potem ko je zavrnil logiko Maccanico-vega zakonskega predloga, je opozoril na vprašnja, ki se bodo zastavila v bližnji prihodnosti ob upravnih volitvah, ki bodo prihodnje leto. Po Speti-čevem mnenju bi morali razmišljati o poteh enotnosti glede na novo politično razčlenjenost manjšine. V tem okviru je menil, da bi morala SKGZ biti kraj soočanja in sinteze različnih interesov z demokracijo kot metodo in samostojnostjo kot ciljem. Vloga subjekta je odvisna od soglasja, ki ga neka struktura ima v stvarnosti, v kateri deluje, njena uspešnost pa je odvisna od jasnosti strategije.
Darij Cupin je tudi poudaril, da SKGZ mora poglobiti vrsto vprašanj in jasnosti v strategiji. Istočasno pa je zavrnil kot prelahke napade na SKGZ, kot da je glavni krivec vsega. V povojni zgodovini je manjšina imela vzpone in padce, ob padcih pa so se po Cupinovem mnenju vselej pojavili napadi na SKGZ.
Darko Bratina je poudaril, da bi morali veliko bolje izkoristiti potenciale, ki jih ima manjšina. Dodal je, da je potrebna večja pozornost za premike tako v italijanski kot v slovenski družbi in pozval k vključevanju v širši italijanski prostor. Nevarno bi bilo, če bi se omejili na soočanje zgolj z zaprto krajevno stvarnostjo.
Sergij Lipovec je pozval, naj bi se ob vprašanjih, ki jih je nakazal Palčič, razvila javna razprava, Miloš Budin pa je poudaril, da bi se subjektivnost Slovencev morala v večji meri izraziti prek SKGZ. Ob tem je opozoril na nevarnost povzemanja negativnih plati italijanskega strankarskega sistema, ki se po njegovem mnenju kažejo tudi v Primorskem dnevniku.
V repliki je Klavdij Palčič poudaril, da je bila razprava dokaj izčrpna, čeravno ne tako živahna, kot je pričakoval. Dodal je, da je prednostna naloga SKGZ braniti interese slovenske narodnostne skupnosti in jih oblikovati v sintezo, ki naj bo sprejemljiva za vse komponente. V tem okviru je Primorski dnevnik pomembno sredstvo in SKGZ želi, da bi bil to dnevnik vseh Slovencev. Novinarsko delo je zaradi svoje specifike izpostavljeno napakam, spodrsljajev pa ne kaže dramatizirati. V nadaljevanju je Palčič poudaril, da se tudi izvoljeni predstavniki včasih premalo obračajo na SKGZ, opozoril je pred nevarnostjo pretiranega vračanja k problemom preteklosti in poudaril namen SKGZ, da si prizadeva z jasno strategijo in upoštevanjem novosti za vse bolj učinkovito enotno nastopanje Slovencev.
Ob prijetnem oživljanju nekateiih tradicij
Začele so se počitnice
KOPER — Končalo se je še eno šolsko leto, za vse tiste seveda, ki si ga sami niso podaljšali v čas popravnih izpitov. Začele so se bolj ali manj zaslužene, dobra dva meseca dolge poletne počitnice, ki jih bodo morali nekateri porabiti tudi za priprave na sprejemne izpite v višje in visoke šole.
Konec preteklega tedna so si tako v večini oddahnili - vsi: učitelji v šolah, starši in predvsem učenci sami. Teža nabranega znanja je velika, pod njo se ne krčijo le možgani, temveč tudi kolena. Ker pa gre verjeti stari modrosti, da več veljaš, če več znaš, je to torej dobro!
Šolsko leto pa je spremljalo še marsikaj drugega in tudi to je puščalo sadove v vseh členih sklenjene šolske verige: učenec, učitelj, starši, družba. Resničnost, žal, tudi njej ni prizanesla, vsej občutljivosti navkljub in nenehnim trditvam, da sta izobraževanje in vzgoja mladih, poleg skrbi za njihovo zdravje in razvoj, skupna železna dolžnost.
Denarja in spet denarja je bilo premalo za vse, kar bi morali in želeli ponuditi mladim. Koliko strokovnih moči je šlo bitkam za preživetje v šolah, poskusom opozoriti, da tako ne more več naprej! Težke razmere so udarile tudi družino, ki je prisiljena iskati dodatne možnosti za debelejšo denarnico. V spremenjenem ritmu življenja zmanjkuje časa! Premalo ga je tudi ali predvsem za otroke. Ali sploh še lahko preseneča njihovo grdo obnašanje? Na omejeno življenje na ulici? Prestopništvo?!
Več kot dvomesečne počitnice naj ne bodo le čas lenobnega životarjenja. Ponujajo namreč veliko priložnosti za marsikaj zamujenega. Gre jih torej dobro izkorititi!
Tokratni konec šolskega leta je spremljalo tudi prijetno oživljanje gimna-, zijske tradicije. Na slovenski obali je bilo znova slišati maturantski Gaudea-mus, ki so ga obudili učenci zaključnih razredov Srednje pedagoške in naravoslovne matematične šole v Kopru. Opustili so sicer slavnostno črnino in svojo mladost izkazali v pisanih oblačilih, znane črne kape š čofi pa so vendarle ohranili. In še nekaj, v šoli so našli celo tradicionalni ključ nekdanjega učiteljišča, obrisali z njega prah, ga prebarvali in ob slovesnem zaključku predali zelencem šolsko stopniško nižje.
Praznično je bilo tudi drugod, čeprav so abiturienti, tako se namreč reče učencem zaključnih razredov, nekdanjim maturantom, končali ob različnih dneh. Kakorkoli že, potrudili so se, da je bilo slovo drugačno, lepše in bolj slavnostno, saj ostaja v dolgem spominu.
Za drugačni začetek poletnih počitnic so poskrbeli tudi v knjigarni Partizanske knjige v Kopru. Četudi večina učencev vsaj za nekaj časa pozabi na nove šolske skrbi, med katerimi so v ospredju prav učbeniki za novo šolsko leto, so že 15. junija odprli antikvariat. V njem odkupujejo rabljene šolske knjige in jih prodajajo novim kupcem. Tako bodo marsikomu omilili stroške jesenskih nakupov vsega potrebnega za šolo, izognili se bodo običajnim vrstam in gneči, prav tako pomanjkanju in čakanju na ponatis knjig. Z obiskom v koprskem antikvariatu bodo počitnice lahko minile s skrbjo manj!
MIRJAM MUŽENIČ
Viezzi: Volilci nagradili novo linijo KPI
TRŽIČ — Tudi v naši deželi je prišlo do premika v levo. Deželni tajnik KPI Roberto Viezzi je v analizi volilnih izidov na seji deželnega komiteja v Tržiču med drugim ugotavljal, da so volilci nagradili proces prenovitve, ki je v teku znotraj KPI in vlogo stranke, ki ima bistveno vlogo v okviru opozicije. Po Vi-ezzijevih besedah so dobri volilni izidi KPI tudi sad raznih pobud, kot na primer odločen nastop proti plačevanju tiketov, ki jih je stranka izpeljala v zadnjem času. V svoji oceni volilnih izidov je deželni tajnik komunistične stranke tudi ugotavljal, kako je KPI edina stranka iz Furlanije-Julijske krajine, ki je ponovno izvolila svojega dosedanjega evropskega poslanca in pripomogla k izvolitvi Dacie Valent.
Po Viezzijevem mnenju je ta premik v levo v nasprotju s politično stagnacijo na Deželi, kjer ni prišlo do krize deželne vlade le za malenkost. Glavne razloge tega mrtvila je po njegovem mnenju treba iskati v nezmožnosti upravljanja novih problemov s strani KD ter v šibki in protislovni politiki PSI.
V moriu so se že pojavile nevšečne lepljive alge
PIRAN —- Na Morski biološki postaji v Piranu Snio iz prve ,-oke zvedeli, kaj se trenutno dogaja v m°rju. Fitoplanktologinja dr. Neda Fanuko je po-Vedala, da so se letos kremenčaste alge res še prej Pojavile v takih količinah kot lani v juliju mese-CV- Gre predvsem za dve vrsti kremenčastih alg -n,tzschia closterium in nitzschia delicatula. Sicer Pa se v sluz, ki jo izločajo te mikroskopsko maj-hne alge lepijo še drugi drobni morski organizmi, udi bičkarji (nekateri dinoflagelati - gonyaulax Cripsae), bakterije iskrnica in drugi.
Ta ponoven pojav kremenčastih alg je mnoge Presenetil, predvsem tiste, ki so trdili, da je bilo ^orje lani pozimi pretoplo (letos je bilo hladnej-e) in tiste, ki so krivili izključno reko Pad (letos Pad prinašal manj vode v Severni Jadran). Kon-Uo pa so sluzaste alge odkrili tudi precej južneje šir* Splitu, na primer), kar dokazuje, da gre za si pojav in znanstveniki zdaj previdno trdijo, h, 9re za naravni pojva, ki ga je verjetno vzpod-udil človek in ki bo trajal morda še letos, morda nekaj prihodnjih poletij, potem pa bo nenado-lPf- iz9in*l - tako, kot so brez pravih razlag pred , 11 prišle in izginile pekoče meduzice - mesečin-ij6 v Severnem Jadranu. Ostaja tudi neizpodbiten °kaz, da so se kremenčaste alge tako razbohotile
že večkrat v minulih stotih letih in da so jih znanstveniki prvič tako množično opazili in dokazali že leta 1872 ob istrski obali oziroma v Tržaškem zalivu.
Za zdaj je jasno, da so te kremenčaste alge nestrupene (vsaj za kopalce). Mnogi (otroci, na primer) se kopajo sredi najbolj gostih plavajočih slojev alg, največjo težavo pa imajo potem, ko morajo z milom dodobra zdrgniti alge s kože.
Povsem drugo poglavje so tiste alge, ki vsebujejo take ali drugačne strupe. V Italiji se je pred nekaj dnevi zastrupilo nekaj ljudi, ki so uživali školjke. Doslej še niso dokazali, zakaj so se pravzaprav zastrupili, mnogi so dokaj nekritično to zastrupitev pripisali algam. Na Morski biološki postaji v Piranu dr. Neda Fanuko ne zanika možnosti, da bi se to lahko zgodilo, vendar bi šlo potem za druge vrste, ali pa vsaj druge seve planktonskih alg. Nekatere alge v svetovnih morjih res vsebujejo strupe (ena vrsta strupov povzroča driske, druga pa lahko tudi smrt), doslej pa v Jadranskem morju še ni bilo dokazano, da bi odkrili kakršenkoli planktonski organizem z omenjenimi strupi, ki bi se počasi kopičili v školjkah, čeprav nekateri znanstveniki (predvsem iz Italije) že opozarjajo, da se pojavljajo take strupene alge
tudi v Jadranu. Za zdaj lahko rečemo, da so kremenčaste alge, ki jih je v morju vse polno, sicer res nevšečne za kopalca, kdor pa se spominja težav z meduzami (te so menda celo terjale smrtno žrtev tudi v našem morju, ker jo je nek otrok požrl), pa ve, da so zdajšnje alge pravzaprav nedolžen pojav.
Dejstvo je, da je morje na nekaterih delih obale bolj prekrito z algami, kot na drugih, odvisno pa od tokovanja, valovanja, vetrov itd. Na večjem delu kopališč se preproge iz alg pojavljajo šele opoldan, ko začne pihati maestral in pripiha velike madeže z algami k obali.
Povejmo še, da bi znanstveniki prav radi posvetili več časa in energije cvetenju morja in analizam le-tega (le na tak način bi se bilo verjetno mogoče najbolj učinkovito zoperstaviti temu pojavu). Neverjetno pa se zdi, da znanstveni inštituti, kljub vsem obljubam, dobivajo premalo denarja za uresničitev teh raziskovalnih programov. Tako sta se na primer Hrvaška in Slovenija že dogovorili o izdelavi skupne analize o cvetenju morja. Hrvaška zveza vodnih skupnosti je denar za ta projekt že namenila ustreznim inštitutom, slovenska pa "tega denarja ni imela v planu"...
BORIS ŠULIGOJ
Ideali o Evropi brez meja in predsodkov
KOPER — »Če bi bili vsi vaši včerajšnji ideali že danes resničnost, potem bi že živeli v Evropi brez meja in predsodkov...,« je dejal Boris Muževič, član predsedstva CK ZKJ na proslavi 45. obletnice ustanovitve italijanskih enot in odredov v Sloveniji in Istri. Šlo je za tri brigade - Fratelli Fonta-not, Pino Budicin in Garibaldi Trieste in dve enoti Alma Vivoda in Vladimir Gortan, ki so se borile v Sloveniji in Istri skupaj z drugimi enotami Narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije.
»Ni bilo lahko preseči napetosti, nerazumevanja in nacionalnih predsodkov, ki jih je v naše kraje vnesel fašizem. Slovencem je bilo določeno, da izginejo, bodočnost Hrvatov je bila v najboljšem primeru usoda hlapcev, Italijane naj bi osrečeval fašizem. Zaradi tega je še toliko bolj spoštovanja vredna odločitev Italijanov, ki so se, ne le uprli fašizmu in zatiranju lastnega naroda, temveč so se odločili, da se skupaj s Slovenci in istrskimi Hrvati borijo za združitev tega ozemlja v matično domovino. Skupni boj je privedel do uspehov, ki so ostali stalna podlaga za razumevanje in dobrososedske odnose med prebivalci treh narodov in obeh držav...,« je med drugim dejal Boris Muževič.
V	koprskem Pokrajinskem muzeju so v soboto zjutraj odprli tudi razstavo fotografij o borbeni poti italijanskih partizanskih enot, ki so se borile v NOV. Omenjena proslava je bila sestavni del Koprskih srečanj, ki pa so jih uradno in slovesno odprli zvečer v nabito polnem koprskem gledališču. Nastopili so: mešani pevski zbor mladih pevcev z Opčin, mažoretke iz Radeč in štiri folklorne skupine -"Javorje" iz Litije (v gorenjskih narodnih nošah), folklorna skupina iz Lendave in Dobrovnika (z madžarskimi plesi), skupina gradiščanskih Hrvatov "Stalnost" iz Schachendorfa, foklorna skupina Agimi iz Prizrena. Prav tako so se že začela športna tekmovanja.
V	nedeljo zvečer pa so na Titovem trgu v Kopru nastopili mešani pevski zbor Lino Mariani iz Pulja, koprska skupina za moderni ples "Meduza" in folklorni skupini "Elektrobosna" iz Jajca in ponovno prizrenska skupina Agimi.
B. Š.
Predstavil ga je ravnatelj tržaške agencije SIP Trivellato
Pomembne spremembe in novosti v telefonskem imeniku 1989/90
Telefonsko podjetje SIP je te dni začelo razdeljevati imenike za leto 1989/90 približno 134 tisočem naročnikov v tržaški pokrajini. Imeniki prinašajo na naslovni strani ikono tržaške srbske pravoslavne cerkve sv. Spiridiona in odražajo stanje, ki je v tržaškem telefonskem omrežju veljalo v obdobju med 28. marcem in 7. aprilom 1989. V primerjavi z letom prej je v njih približno 6 tisoč novih imen in okrog 17 tisoč drugih sprememb. Tržaška agencija SIP predvideva, da bo v novem letu zamenjala kakih 6 tisoč telefonskih številk. Bodoče nove številke so navedene v oklepajih; kdor bo telefoniral na stare številke naročnikov v prvih 20 dneh po njihovi zamenjavi, pa bo za nove izvedel kar po telefonu. To službo je proti plačilu mogoče tudi podaljšati.
Nove imenike za tržaško pokrajino je včeraj predstavil časnikarjem ravnatelj tržaške agencije SIP inž. Sandro Trivellato skupno s poslovnim imenikom Pagine gialle 1989/90 za Trst in Gorico ter z vodnikom Tuttocitta 1989 za Trst, Gorico in Tržič..(Do predlanskega leta je bil tudi imenik naročnikov skupen za Trst in Gorico.) Trivellato je med drugim opozoril, da naročniki prejmejo nove imenike na dom brezplačno, da pa morajo vrniti stare imenike, in sicer zato, da bi njih uporabljanje zaradi neažuriranosti ne ustvarjalo nepotrebnih problemov.
Uporabniki bodo na prvih straneh imenikov za leto 1989/90 naleteli na dve večji novosti. Med posebnimi in pomožnimi službami bodo našli tudi telefonsko številko 177, ki jo je deželno ravnateljstvo SIP odprlo, da bi uporabniki imeli možnost rešiti probleme, ki bi jih ne mogli pri drugih službah SIP, in da bi lahko predlagali izboljšave. Zanimivo pa je, da se je doslej te številke poslužilo zelo malo ljudi.
Druga večja novost je objava novega službenega pravilnika SIP pod naslovom »Pogoji za naročilo«. Pravilnik je začel veljati 1. decembra 1988 in obsega vrsto določil v korist naročnikov oziroma uporabnikov. Tako npr. člen 4 določa, da mora podjetje SIP povezati nove naročnike v teku 90 dni po prejemu prošnje (od 1. januarja 1990 v teku 60 dni), v nasprotnem primeru pa jim mora v prvem računu odšteti ustrezno naročnino povečano z določenimi količniki. Člen 25 med drugim pravi, da mora podjetje SIP popraviti okvare na telefonu v teku drugega delovnega dne po klicu naročnika. Te in številne druge novosti novega pravilnika so podčrtane z zeleno barvo, kar seveda bralcem olajša razumevanje.
Kot je že običaj, pa je inž. Trivellato včerajšnje srečanje s časnikarji za predstavitev novih imenikov izkoristil tudi za to, da je podal obračun delovanja tržaške agencije SIP v minulem letu in da je orisal njene načrte. Povedal je, da je podjetje v letu 1988 investiralo v tržaški pokrajini 23 milijard lir, letos pa jih bo 24. Ta sredstva uporablja za izboljšanje službe na vseh ravneh ter za posodobitev struktur in opreme. V polnem teku je proces elektronifikacije, ki je lani zajel 19 odstotkov celotnega tržaškega telefonskega omrežja, letos pa bo dosegel kakih 25 odstotkov. V nekate-
SlP Societš ftafiana per 1’Esercma delfa Tefmomunmamm p, a.
TRESTE
E PROVINCI A
1989-90
elenco ufficiale cfeg/i abbonati a! telefone aggiomato a/ 7 aprile 1989 -.
"ttatrvštadot Hsstrttg:;. particcton*
rih primerih, kot so padriški Center za raziskave, miramar-ska Visoka šola za višje študije in Tržaška krajevna zdravstvena enota, pa že uvajajo napeljave z optičnimi vlakni.
Kar zadeva učinkovitost službe, je inž. Trivellato med drugim dejal, da jo preverjajo tudi s sondažami javnega mnenja. Podčrtal je, da je tržaška pokrajina v samem vsedržavnem vrhu kar zadeva gostoto naročnikov (glede na število prebivalcev), ki znaša 50,3 odstotka, pa tudi kar zadeva gostoto telefonov, ki znaša kar 73,1 odstotka. Pomembno izboljšavo naj bi predstavljal tudi novi obrazec za telefonske račune, ki je veliko bolj pregleden. Telefonska služba naj bi sploh v naši pokrajini in širše v vsej deželi dosegala evropske standarde.
Ob koncu naj omenimo, da smo v novem imeniku zapazili, da so številna slovenska imena še vedno pisana brez strešic na šumnikih. Dovolj je npr. pogledati imena slovenskih šol. Inž. Trivellato nam je na tiskovni konferenci zagotovil, da je to odvisno edinole od naročnikov. Kdor hoče imeti pravilno napisano ime s strešicami, mora torej to natančno javiti podjetju.
Na sliki naslovna stran novega telefonskega imenika.
Odbornik Saro potrdil interes Dežele za rešitev problemov podjetja Iret
Deželni odbornik za industrijo Ferrucio Saro je na sestanku s predstavnikom lastništva podjetja Iret dr. Dragom Miličem ponovno potrdil interes deželne uprave za iskanje proizvodne in zaposlitvene rešitve položaja v' tem podjetju. »Rešitvi problemov, s katerimi se sooča ta tržaški elektronski obrat,« je dejal Saro, »namerava odborništvo nameniti največjo pozornost in prizadevanje, tudi s kontaktiranjem javnih in zasebnih podjetij, ki bi lahko imela neposredni interes za ta sektor.«
V	teku srečanja so bile pretresene tudi možne rešitve, ki bi omogočile uresničevanje podjetniških perspektiv v smislu obvez, ki so bile sprejete na nedavnem srečanju odbornika Sara s predstavniki sindikalnih organizacij.
Delavci tovarne Iret, ki so v dopolnilni blagajni pa se bodo danes dopoldne spet zbrali na sindikalni skupščini, na kateri jih bodo njihovi sindikalni predstavniki seznanili s trenutnim položajem v podjetju.
Jutri se v Nabrežini začne tridnevna Razstava in pokušnja domačih vin
Jutri ob 18.30 bodo na Sokolovem igrišču v Nabrežini odprli Razstavo in pokušnjo domačih vin, na kateri bodo krajevni vinogradniki razstavili devet primerkov belega vina, pet primerkov terana in eno belo vino. Vino je predhodno ocenila tehnična komisija, kar jamči njegovo kakovost.
Razstavo bo popestril kulturni program. Jutri ob 19. uri bo koncert Godbenega društva Nabrežina, ob 20. uri pa bo nastopila plesna skupina iz Ilirske Bistrice. V soboto se bo ob 9. uri začel mednarodni balinarski turnir, ob 18.30 pa bo nastopila godba na pihala Naša Sloga iz Babičev (Buje). V nedeljo bo ob i8.30 nastopilo Godbeno društvo Nabrežina, nato plesna skupina iz Ločnika (Danzeri-ni di Lucinico), ob 21. uri pa bo že tradicionalna tombola. Vse tri večere bo na sporedu tudi ples z raznimi ansambli.
Kulturna in športna društva iz devinsko-nabrežinske občine bodo poskrbela za kioske z raznimi specialitetami.
V Gabrovcu bodo nagradili najboljše vinogradnike z zgoniške razstave vin
V	dneh 26., 27. in 28. maja letos je uprava občine Zgonik priredila 25. razstavo tipičnih domačih vin. Prirejanje vinskih razstav spada v okvir pobud, ki jih Občina prireja v prid krajevnih gospodarskih dejavnosti z namenom, da se domači pridelki primerno ovrednotijo.
Prav gotovo je izreden uspeh omenjene manifestacije dokazal, da so take pobude potrebne in pozitivne. Za vse to pa gre v prvi vrsti zasluga kakovosti razstavljenega pridelka oziroma domačim vinogradnikom, ki jih bo Občina, kot običajno, tudi letos primerno nagradila.
Nagrajevanje bo v Gabrovcu (Zgonik) v petek, 7. julija 1989, ob 19.30.
Občinska uprava se obrača na javne ustanove, urade, podjetja in zasebnike s prošnjo, da po svojih možnostih pripomorejo k uspehu te občinske manifestacije.
ZSKD in ZSŠDI
sporočata, da z današnjim dnem odgovarjata na novo telefonsko številko:	74-44-26
Zahteva komunističnih svetovalcev
Biasutti naj seznani deželni svet s položajem v škedenjski železarni
Zanimiva pobuda družbe »Aliscafi Alto Adriatica«
S hidrogliserjem po Zalivu in v Poreč
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je včeraj formalno zahtevala od predsednika Biasuttija, naj posreduje deželni skupščini vse informacije v zvezi z razvojnimi perspektivami škedenjske železarne AIT. O položaju v obratu, ki ga je pred kratkim prevzel furlanski podjetnik Pittini, je doslej tekla beseda le v svetovalski komisiji za industrijo, kjer je o zadevi poročal pristojni deželni odbornik Saro. Po mnenju komunistov pa je bilo to premalo in zato od tod tudi zahteva po poglobitvi tega vprašanja.
Svetovalci Poli, Luša, Budin in Giannino Padovan, ki so vložili interpelacijo, so mnenja, da predstavlja sporazum s Pittinijem zelo pomemben dogodek ne samo za škedenjsko železarno, ampak tudi za deželno industrijo na sploh. Pittini-ju bosta pri tehnološki preosnovi škedenjskega obrata priskočili na pomoč družba IRI in deželna vlada, ki je bila pri teh posegih deležna podpore vseh političnih in družbenih sil, vključno seveda s sindikati, ki so kolikor toliko'zadovoljni s potekom dogajanj. Komunistični svetovalci pozivajo predsednika Biasuttija, naj deželni svet natančno seznani s tem, koliko denarja je deželna uprava porabila za tehnološko posodobitev železarne, ki predstavlja zelo pomembno produktivno realnost na deželni in tudi na vsedržavni ravni. Pittini je pri tej operaciji, kot znano, užival tudi polno podporo rimske vlade, posebno ministrstva za državne udeležbe, ki je vseskozi neposredno sledilo pogajanjem o železarni.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Razprava o Kraškem parku in poročanje našega dnevnika
Spoštovani gospod direktor,
dovolite mi, da izrazim nekaj pripomb na račun poročila (ki ga je Primorski dnevnik objavil 1. junija) glede razprave o Kraškem parku, ki je bila 30. maja v Slovenskem klubu.
Članek vašega časopisa prinaša ugovore k predlogu WWF, da bi ustanovili državni in mednarodni kraški park, ki so jih izrekli župani, prisotni na razpravi in po katerih je treba na Krasu zaščititi ne le naravo, ampak tudi ljudi.
To dobro vemo tudi mi in to smo tudi rekli in ponovili tako jaz kot drugi predstavniki WWF, ki so posegli. Pokazali smo tudi — s pomočjo video kasete o Abruškem parku — kako mora moderno zasnovan državni park postaviti na prvo mesto vprašanje zaščite izročil, kulture in zgodovinskih spomenikov prebivalstva, ki živi v njem. To še posebej v stvarnostih, kot je Kras, kjer je zgodovina ljudi tesno povezana z morfologijo krajev in teritorija.
Vztrajali smo tudi, da bi ustanovitev parka nikakor ne prizadela kmetijstva, medtem ko bi dobile spodbudo in podporo nove gospodarske dejavnosti, ki bi jih favoriziral prav obstoj parka: npr. turizem, naravoslovna divulgacija itd.
Tudi naš predlog o mednarodnem parku, ki naj bi zajel Kras na obeh straneh meje, gre v to smer, saj bi tako zgradili most za boljše razumevanje
(in sodelovanje) med prebivalci teh preizkušenih krajev.
V	resnici preseneča, da teh stvari, ki jih je WWF jasno povedal 30. maja, ni vzel v poštev skoraj nihče od prisotnih županov in javnih upraviteljev, ki so se raje zatekli v obrabljene fraze, kot: ambientalisti branijo naravo, cvetice in živali, pozabljajo pa na človeka ipd.
V	resnici preseneča, da teh stvari ni upošteval niti poročevalec Primorskega dnevnika, ki jih je sploh zamolčal.
Preseneča tudi, da v poročilu o razpravi ni nobene omembe pomembnejših razlogov, zaradi katerih WWF predlaga ustanovitev Državnega kraš-kega parka: gre za to, da bi razpolagali z »močnim« sredstvom za zaščito teritorija, ki ga ogrožajo norme, kot so tiste, ki omogočajo Centru za raziskave, da se širi v vse smeri, pregazujoč deželna in občinska urbanistična sredstva (glej primer sinhrotrona), ali kot so one, ki še vedno grozijo s Prosto industrijsko cono na Krasu.
Takim grožnjam se ne more uspešno postaviti po robu noben deželni park in noben občinski regulacijski načrt.
V	razpravi v Slovenskem klubu sem naposled naštel nekatere primere, ki kažejo na neučinkovitost in »šibkost« občinskih uprav (v prvi vrsti tržaške) v odnosu do divjih gradenj na — teoretično — najbolj zaščitenih območjih, kakor tudi v odnosu do iznakaženja
jam in dolin z onesnažujočimi odpadki, smetmi ipd.
Samo devinsko-nabrežinski župan Brezigar se je skušal braniti v zvezi z divjimi gradnjami (toda obravnaval je samo enega od 12 primerov, ki jih je prijavil WWF), medtem ko so ostali raje odgovorili s sramotenjem ali z molkom, zlasti kar zadeva pomanjkanje zaščite kraških pojavov.
Nimam torej vtisa, da bi si WWF zaslužil oznako »površnosti«, ki mu jo poročevalec Primorskega dnevnika prisoja na koncu svojega članka.
Gospod direktor, že vnaprej se vam zahvaljujem za gostoljubnost in Vam zagotavljam, da gornje pripombe niso plod polemične nastrojenosti, marveč potrebe, da bi javnost bila jasno in popolno seznanjena s predlogi ambienta-listov za zaščito Krasa. Pod vprašajem je prihodnost dragocenega teritorija; WWF in druga naravovarstvena združenja se borijo, da bi iz te prihodnosti izginili nevarni oblaki, ki so danes prisotni, in to v korist vseh (v prvi vrsti prebivalcev).
Lep pozdrav
DARIO PREDONZAN
deželni predsednik WWF
* * *
Gospodu Predonzanu se najlepše zahvaljujemo za obsežna pojasnila, hkrati pa se mu opravičujemo, da jih (tudi zaradi njihove dolžine) nismo mogli poprej objaviti, saj so nam raz-
ni dogodki, kot so bile evropske volitve, skrčili že tako skopo odmerjen prostor. K njegovim izvajanjem pa bi radi pristavili nekaj pripomb.
Brez dvoma je res, da v poročilu PD ni nadrobno prikazan predlog WWF o Kraškem parku, vendar je treba upoštevati, da je pri okrogli mizi poleg predstavnikov WWF sodelovalo še šest drugih razpravljalcev, katerim je naš poročevalec resnici na ljubo odmeril še manjši prostor. Po drugi strani pa bi radi opozorili, da je PD v preteklosti že večkrat pisal o predlogu WWF za ustanovitev državnega in mednarodnega krnskega parka. Prav iz teh dveh temeljnih razlogov se je poročilo PD omejilo na prikaz glavne značilnosti razprave v Slovenskem klubu, in sicer dejstva, da je vseh šest prisotnih javnih upraviteljev dokaj hladno in kritično sprejelo predlog WWF, ker naj bi po njihovem mnenju krajevni prebivalci oziroma njihovi neposredni predstavniki ne bili protagonisti te zaščite.
Omenimo naj še, da poročilo PD nikjer ne označuje delovanja WWF sic et sempliciter kot »površno«, ampak dobesedno pravi, da je iz razprave v Slovenskem klubu izšlo, da so obtožbe zelenih »včasih površne«.
Ne glede na vse to pa je PD že večkrat izrazil WWF priznanje za konkretno delo v prid zaščite Krasa in prepričani smo, da bo imel še veliko takšnih priložnosti, (mb)
V Tržaškem zalivu bodo v kratkem spet pluli hidrogliserji. Nedavno so namreč v Trstu na pobudo družbe Finsepol, ki je tudi lastnica Sesljan-skega zaliva, ustanovili pomorsko družbo »Aliscafi Alto Adriatico«, ki bo s prihodnjim tednom (točnega datuma še niso določili) s sodobnim hidrogliserjem povezovala naše mesto z Miljami, Sesljanom in s Porečem. Gre za prijetno novost in za nedvomno dobrodošlo pobudo Cardarellijeve družbe, ki hoče s tem turistično ovrednotiti Tržaški zaliv tudi v luči načrtovanega turističnega razvoja Sesljanskega zaliva.
Nova družba načrtuje za sedaj tri redne proge. Hidrogliser bo dnevno, razen torka, povezoval Trst, Milje in Sesljan, trikrat tedensko pa bo zaplul tudi v sosednjo Istro, točneje v Poreč. Iz Milj proti Trstu bo hidrogliser odpotoval ob 7.30 in ob 13.40, v nasprotno smer pa ob 13.10 in ob 19. uri. Vožnja bo trajala približno dvajset minut, enosmerna vozovnica pa bo stala dva tisoč lir. Iz Trsta proti Sesljanu bo hidrogliser odplul ob 9.14. in ob 18. uri, iz Sesljana v mesto pa ob 9.30, 14.40 in
18.30.	Vozovnica v eno smer bo stala 3.500 lir. Tudi v tem primeru bo vožnja trajala približno dvajset minut. Trikrat .tedensko (ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah) bo hidrogliser povezoval naše mesto s Porečom. Iz Trsta bo odpotoval ob 10.20, iz Poreča pa ob
16.30.	Enosmerna vozovnica bo v tem primeru stala dvajset tisoč lir, vožnja pa bo trajala eno uro. Hidrogliser bo imel svoje postajo, če jo lahko tako imenujemo, na pomolu Bersaglieri v bližini Pomorske postaje, kjer bodo tudi prodajali vozovnice in nudili vse informacije v zvezi s poslovanjem družbe »Aliscafi Alto Adriatico«.
Novoustanovljena pomorska družba, ki so jo uradno predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci, je sad poslovnega sodelovanja med družbami Finsepol, Rodriguez iz Messine, ki sodi med največje izdelovalce hidrogliser-jev na svetu, in Morace, ki ima med drugim v koncesiji nekatere pomembne trajektne proge v južni Italiji. Na novih progah bo v tej poletni sezoni plul hidrogliser »Freccia di Trieste«, ki bo lahko peljal do 70 potnikov in bo dosegal naj večjo hitrost trideset vozlov na uro.
Na sliki hidrogliser »Freccia di Trieste«, ki bo od prihodnjega tedna redno povezoval Trst s Sesljanom> Miljami in s Porečem v Istri.
Ob nizu zanimivih prireditev in okroglih miz
Letošnji vzorčni velesejem zabeleži nadvse lep uspeh
Stekel bo jeseni v okviru SDZPI
V pripravi tečaj za novo generacijo kamnosekov
Včeraj zvečer so se zaprla vrata tržaškega velesejma, ki je letos doživel res izreden obisk publike. Točne številke bodo znane v prihodnjih dneh, prireditelji pa že sedaj vedo povedati, da je število obiskovalcev letos naraslo za 30 odstotkov. Včerajšnji zadnji dan velesejma je bil namenjen zanimivi okrogli mizi o vlogi turizma v tržaškem terciarnem sektorju. Poročila o vprašanju, kako ovrednotiti naše mesto in privabiti čim več obiskovalcev, so podali predsednik Tržaške avtonomne turistične ustanove Barison, predsednik Združenja trgovcev Do-naggio in deželni odbornik za trgovino in turizem Francescutto.
Včeraj zjutraj so na razstavišču predstavili tudi manifestacijo "Cingu-anta & Piu', ki bo na sporedu od 9. do 17. septembra, tokrat že tretjič zaporedoma. Tudi letos si bodo starostniki lahko ogledali izdelke, ki so specifični za njihove potrebe, imeli pa bodo tudi priložnost, da spoznajo nove pobude in možnosti za lepše preživljanje starih let.
V ponedeljek je bilo na velesejmu posebno zanimivo. Dan je bil posvečen Romuniji, v kongresnem centru pa je na dveh okroglih mizah tekla beseda o pomenu prostovoljnega dela in o možnostih za razvoj tržaškega športa. Predsednik velesejemske ustanove Gi-anni Marchio je tega dne sprejel gospodarskega sekretarja romunske ambasade v Rimu Sorina Costantinescuja in predsednika italijansko-romunske-ga prijateljskega združenja Ervina Curtisa. V pogovoru so udeleženci srečanja poudarili, da je Romunija edina članica SEV, ki je poravnala dolgove s tujino. Gospodarski odnosi med Romunijo in Trstom so se zadnja leta znatno izboljšali, še posebno dobro pa kaže po sporazumu, ki sta ga Italija in Romunija podpisali marca. V njem se državi prvič uradno zavzemata za okrepitev gospodarskih odnosov (predvsem s povečanjem pristaniškega prometa) med Romunijo in Trstom. Marchio je spomnil tudi na izredno uspelo pobudo Trgovinske zbornice, ki je aprila organizirala v Bukarešti gospodarsko "misijo", katere se je udeležilo kakih 20 tržaških ustanov in
podjetij. Pobudo so kronali s podpisom sporazuma o sodelovanju med tržaško in romunsko trgovinsko zbornico.
Veliko zanimanja je v ponedeljek žela tudi okrogla miza o mednarodnem prostovoljnem delu in pomoči nerazvitim. Številnemu občinstvu, med katerim je sedel tudi škof Bello-mi, je spregovoril predstavnik združenja Mani teše Graziano Zoni, ki je poudaril, da so nerazvite dežele v bistvu bogate, saj oskrbujejo z dragocenimi surovinami številne industrijsko razvite države. Toda če nočemo sprejeti sedanjega stanja, ko so revni vedno bolj revni, bogati pa vse bolj bogati, je dejal Zoni, je treba spremeniti razvojni model Zahoda. Po njegovem je resna nevarnost, da naš potrošniški način življenja osiromaši ne le skupno naravno bogastvo, ampak tudi človeške in kulturne prvine.
Deželni prispevki trem znanstvenim ustanovam v FJK
Deželni odbor je na predlog odbornika za šolstvo Silvana' Antoninija odobril 500 milijonov lir prispevkov trem znanstvenim ustanovam iz Furla-nije-Julijske krajine. Laboratorij za morsko biologijo, ki ima sedež v Broj-nici pod Križem, bo prejel 300 milijonov lir za izvajanje širšega raziskovalnega programa, ki med drugim predvideva biološko monitoražo voda v Tržaškem zalivu, študij morskih mik-rostemov, ureditev banke podatkov itd., pa tudi razne raziskave na področju vodnih kultur in produktivnega izkoriščanja alg.
Vsak po 100 milijonov lir pa bosta prejela Raziskovalni in dokumentacijski center iz Vidma in Mednarodni inštitut za preučevanje človekovih pravic iz Trsta. Prvi bo deželni prispevek izkoristil za raznovrstno raziskovalno in didaktično dejavnost, drugi pa za zbirko razsodb Evropskega sodnega dvora za človekove pravice in za svojo kongresno dejavnost.
Zelo širok je bil v ponedeljek tudi odziv na okroglo o mizo o možnostih razvoja tržaškega športa. Vsi govorniki, v glavnem so to bili športni delavci, so v prvi vrsti poudarili pomanjkanje športnih objektov. Tržaški občinski odbornik De Gioia je spomnil, da je tržaška občinska uprava zahtevala od države 100 milijard lir specifično za športne gradnje, predsednik Pokrajine Crozzoli pa je opozoril, da bodo pokrajinske uprave imele s prihodnjim letom nove pristojnosti na področju finansiranja športnih dejavnosti. O potrebi, da se izvoljeni politiki bolj zavzamejo za razvoj športnih dejavnosti, pa je spregovoril predsednik združenja športnih novinarjev Augusto Re David, ki je izrazil prepričanje, da bi vsaj deželni odbor moral imeti specifičnega odbornika za šport.
Tržaški sinhrotron predstavili tudi v Avstriji
Družba Sincrotrone Trieste je v zadnjih tednih predstavila svojo dejavnost in načrte na dveh razstavnih prireditvah v Avstriji. Udeležila se je razstave, ki je pod naslovom »Technova« potekala v Gradcu, in sicer v okviru standa Furlanije-Julijske krajine, v katerem so bili predstavljeni tudi nekateri drugi tržaški znanstveni projekti. Poleg tega pa je bila prisotna tudi na razstavi »World Tech«, ki so jo priredili na Dunaju ob ministrski konferenci evropske raziskovalne agencije EUREKA. Ob tej priložnosti je prevzel predsedstvo agencije EUREKA italijanski minister za znanstvene raziskave Antonio Ruberti.
Na predstavitvah tržaškega svetlobnega sinhrotronskega stroja v Avstriji so med drugimi sodelovali tudi namestnik vodje projekta Albin Wrulich, ki je po rodu Avstrijec, pooblaščeni upravitelj družbe Sincrotrone Trieste Pier Maria Gerini in odgovorni za stike z javnostjo Fulvio Belsasso.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje se po enoletnem premoru za letošnjo jesen pripravlja na vpis druge generacije kamnosekov. Prva, sicer maloštevilna in poizkusna generacija slovenskih kamnosekov je uspešno utrla pot novemu in sodobnemu profilu kamnoseka, ki mu smemo v vsakem primeru reči oblikovalec kamna in je torej po sodobnem konceptu tega poklica vse prej kot tradicionalni in neuki kamnosek rokodelec. Čeprav je bil povojni čas zaradi izuma novih sintetičnih materialov hudo nenaklonjen uporabi naravnega kamna v gradbeništvu, tega ni mogoče reči za njegovo uporabo v arhitekturi in oblikovanju. Nasprotno, očitno je, da je kamen v zadnjem času naposled našel svoje pravo mesto.
Prav tem novim zahtevam po revalorizaciji naravnega kamna v arhitekturi, kamnoseštvu in sploh v oblikovalstvu skuša slediti dvoletni tečaj za kamnoseke. Treba je namreč vedeti, da kamnoseštvo dobi polet le v tesni povezavi z obrtjo, tudi kamnoseška industrija ne more zaživeti brez obrtniškega obdelovanja in oblikovanja kamnoseških in arhitektonskih elementov. Zato, da bi znal kamen pravilno obdelovati in izdelek uspešno realizirati, mora kamnosek oblikovalec sodobnega profila obvladati vse stopnje realizacije od zamisli za izdelek, znati mora zanj izbrati kamen, zamisel uspešno risarsko obdelati prav za ta kamen, znati mora zamišljeni izdelek risarsko oblikovati in ga končno uspešno izdelati. Uspešno izdelati nek predmet iz naravnega kamna pa je moč samo tedaj, če je kamnosek z vsem tem seznanjen. Kdor hoče uporabljati kamen, ga mora dobro poznati, celo tako dobro, da bo projektiral in oblikoval prav zanj! Načrt mora namreč biti narejen za kamen, ki ga je arhitekt ali izurjen kamnosek projektant že prej izbral. Oblikovalec mora vedeti, na kakšen način mora obdelovati površino določene vrste kamna in kako ga je potrebno oblikovati, da bo zaživel v svoji samobitnosti in lepoti, dati mu mora možnost govorice, ki mora biti trajna, kot je trajen kamen
sam. V ta namen mora kamnosek uspešno obvladati ves postopek od zamisli, izbire kamna, risarske in oblikovalske obdelave v raznih tehnikah in naposled zamisel tudi uresničiti. Uresničevanje zamisli pa danes ni več težaški posel, saj kamnoseku pri tem pomagajo'raznovrstno sofisticirano orodje, ročni strojčki za najbolj zahtevna opravila profiliranja kamna in seveda stroji.
Glede na izkušnje prve generacije kamnosekov, glede na izkušnje drugih in glede konjunkturnosti posameznih profilov sodobnega kamnoseka je učna snov na dveletnem tečaju raznovrstna in obširna v vseh pogledih. Pri vajah in programih daje snov možnost usmerjanja po nagnjenosti in sposobnostih učenca. Naš kamnosek tako ni zgolj in samo kamnosek, ampak kamnosek, usposobljen za projektiranje tudi zahtevnejših arhitektonskih elementov (portali, stopnice, spominska obeležja), je tudi kamnosek z osnovnim znanjem o oblikovanju, modeliranju in kiparjenju in je seveda tudi usposobljen za uporabo kamna v gradbeni operativi (obloge tal, sten itd.).
Že iz naštetih usmeritev in zahtev študija je razvidno, da so možnosti za uporabo znanja, pridobljenega s šolanjem, resnično velike. Če zanemarimo dejstvo, da se kamnosek lahko kadarkoli zaposli v industriji kamna (v velikih strojnih delavnicah, v katerih izdelujejo in obdelujejo v glavnem plošče), so prave možnosti kamnoseka našega profila v obrti. Ni se bati, da ne bi kamnosek projektant in oblikovalec v današnjem času vračanja h kamnu ne imel dela! Za uporabo kamna v gradbeništvu in arhitekturi pa je sploh treba reči, da je zelo aktualna in da daje možnosti za tovrstno specializacijo. Prav gotovo so velike možnosti za zaposlitev tistih, ki se bodo bolj oblikovalsko in kiparsko ukvarjali s kamnom, saj je tržišče, ki je večji del zatrpano s kičem, to je z izdelki dvomljive oblikovalske vrednosti, obsežno in zahtevno. Nenazadnje je treba prav tako omeniti druga specifična področja, kjer se izurjen in spreten kamnosek lahko uveljavi, kot je na primer restavratorstvo v kamnu.
Glavni namen dveletnega tečaja za kamnoseke je seveda posredovati učencem solidno osnovo za naštete usmeritve, ki jih bo potrebno v praksi dograjevati in poglobiti, da nam bo omogočeno ovrednotiti čudovite lastnosti naravnega kamna in ga tako približati ljudem in krajem, kamor sodi. Prepričani smo, da bo ljudem, ki verjamejo v kamen kot v doslej najboljši material v zgodovini gradbeništva, arhitekture in oblikovalstva, uspelo ovrednotiti ta material tako, kot si zasluži.	j, Pertot
■ V okviru festivala komunističnega tiska v Dolini bo jutri ob 18.30 okrogla miza o evropskih volitvah, na kateri bosta sodelovala dolinski župan Edvin Švab in deželni tajnik KPI Roberto Vi-ezzi. Okrogle mize se bodo udeležili tudi predstavniki Slovenske skupnosti, PSI in KD.
Tržaško in koprsko pristanišče ustanovili zasebno združenje
Tržaška Avtonomna pristaniška ustanova in koprsko pristanišče bosta ustanovila zasebno združenje imenovano »Severnojadranski pristaniški sistem«, ki bo imelo sedež v Trstu. Ustanovno listino novega združenja bodo slovesno podpisali jutri ob 12. uri na Pomorski postaji.
Novoustanovanjena organizacija se bo ukvarjala z raziskavami in načrtovanjem, njen osnovni namen pa bo izboljšati povezave med koprskim in tržaškim pristaniščem in njunim zaledjem. V ta okvir sodi skupno izkoriščanje obstoječih pro-stocarinskih območij, v katerih bi se lahko razvile dejavnosti kot so skladiščenje, vleka in čiščenje ladij, vzdrževanje naprav ipd. K združenju bodo lahko pristopile ustanove in pristaniški operaterji, ki delujejo v Severnem Jadranu.
Gre za prvi primer uradnega sodelovanja med pristaniščema, ki sicer pripadata dvema različnima državama in torej gospodarskima sistemoma, a delujeta v istem bazenu. Pobudniki so
prepričani, da bo to korak naprej v ovrednotenju severnojadranskega pomorskega prometa, še zlasti v luči novosti, ki jih bo za Evropo prineslo leto 1993. Poznavalci računajo, da se bo po napovedanih gospodarskih in carinskih sprostitvah del pomorskega prometa, ki je sedaj osredotočen v severnoevropskih pristaniščih, preusmeril na sredozemsko in torej tudi na jadransko območje.
Visoko priznanje Tombesiju
Rimska vlada je podelila predsedniku Trgovinske zbornice inž. Giorgiu Tombesiju častno priznanje za zasluge v italijanski republiki. Visoko priznanje je Tombesiju, ki je bil svojčas poslanec KD in predseduje tržaški zbornici od leta 1984, na včerajšnji slovesnosti izročil zastopnik vladnega komisarja Ferrari.
Jutri predstavijo knjigo o ladjedelnici Sv. Roka
Deželni inštitut za študije in dokumetacijo tržaške Nove delavske zbornice CGIL je izdal knjigo o bivši ladjedelnici Sv. Roka v Miljah. Delo bi moralo predstavljati del širše raziskave, ki naj bi zajela vse vidike zgodovine te ladjedelnice: od njenega izvora, struktur in ladijskih konstrukcij, do delavskega položaja in boja, antifašističnega odpora in sodelovanja Miljačanov in še zlasti ladjedelcev v odporniškem gibanju. Pričujoča knjiga obravnava le drugi sklop vprašanj in se začne pri prvi stavki leta 1883. Posebno skrbna je dokumentacija o mezdnih razmerah, o urnikih in o notranjem pravilniku. Sv. Rok je bil za skoraj stoletje dolgo dobo središče družbenega življenja v Miljah, v njem so se oblikovale prve politizirane dalvske celice v zadnjem dvaj-setletju prejšnjega stoletja, nato pa vse večje in vse bolj borbene skupine, ki so se zoperstavile najprej fašističnemu in nato nacističnemu nasilju.
Knjigo z naslovom »II cantiere San Rocco: lavoro e lotta operaia 1858-1982« bodo predstavili jutri ob 11.30 na tržaškem sedežu agencije ANSA (Drevored Čampo Marzio 10).
Danes prispe še druga skupina
Leningrajski študentje v Trstu
Nuditi možnost mladim iz Trsta in Leningrada, da se vzajemno spoznajo in navežejo stike, ki bi jim v daljši perspektivi lahko služili ne samo kot: osebna ^bogatitev. To je cilj prve izmenjave študentov višjih srednjih šol iz Trsta in Leningrada, ki ga je organiziralo združenje Italija-SZ v sodelovanju z licejem Letrarca. Prva skupina leningrajskih študentov je prispela v Trst v sredo zvečer, btuga pa bo prispela danes.
Mladi sovjetski gostje (s spremljevalci jih je okrog 30) bodo preživeli v JJašem mestu dva tedna, nato pa bo kakih 20 tržaških fantov in deklet, med katerimi so tudi nekateri Slovenci, dva tedna gostovalo v Leningradu. Letošnja prva tovrstna izmenjava študentov med Italijo in Sovjetsko zvezo, zamišljena Pa je tako, da bodo mladi lahko od blizu spoznali tržaško oziroma leningrajsko st;varnost, saj bodo gostje pri posameznih družinah, glavne znamenitosti pa bodo spoznali na izletih in ekskurzijah. Ogledali si bodo tako zanimivosti pri nas in v enetu, imeli stike s tržaškim županom in župani okoliških občin, v družinah °do spoznali naš način življenja, vsa jutra pa bodo imeli pouk italijanščine.
Na sliki (foto Magajna) prihod leningrajskih študentov na tržaško želez-n,sko postajo.
Okoliščine nesreče še ne povsem pojasnjene
Pridržana prognoza za 18-letnega Openca
Neurje, ki je sinoči zajelo Tržaško, je po vsej verjetnosti botrovalo prometni nesreči, v kateri se je hudo ranil 18-letni Massimiliano Pernarčič z Opčin št. 1557. Dinamika nesreče še ni povsem pojasnjena. Fanta so reševalci našli na tleh na križišču med Ul. Bellini in Trgom Ponterosso. Ob njem je ležala 16-letna Luisa Postogna iz Ulice Costalunga 203 in prevrnjena vespa. Po prvih informacijah je prevladala domneva, da je Pernarčič povozil dekle, ki pa se ne spominja ničesa. V katinarski bolnici so jo zadržali na začasnem opazovanju, okrevala pa naj bi v 6 dneh. Pernarčič se je močno udaril v obraz, zato so si zdravniki pridržali prognozo. V poznih večernih urah so ga prepeljali v katinarsko bolnico za posebne preglede. Tam se je pogovarjal z mamo, kar daje upati, da ni v hudi smrtni nevarnosti.
Trst je sinoči zajela
silovita nevihta
Trst je zajela sinoči silovita nevihta, ki je povzročila gasilcem in silam javnega reda veliko dela, Tržačanom pa je prinesla zaželeno osvežitev, saj je ves dan bilo izredno soparno in toplo. V nekaterih predelih se je dežju po-
mešala toča, neurje pa so spremljali bliski in grmenje.
Kot se vedno dogaja v teh primerih, je tudi sinoči voda poplavila več pritličnih prostorov in ulic. Med 20.30 in
22.30	so gasilci posegli kar dvajsetkrat, saj so povsod potrebovali njihovo pomoč. Največ sitnosti so imeli v ulicah Ginnastica in Commerciale, ki sta se spremenili v pravi deroči potok. Ulica della Tesa, kjer je dež povzročil lani pravo razdejanje, pa je začuda preživela nevarnost brez posledic. Žal pa ni bilo tako za avtomobiliste, ki so se peljali po novi cesti za Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu. Po telefonu so nam zatrdili, da je na cesti vsaj pol metra vode.
Tržaški gasilci so morali pohiteli v Onkološki center, kjer je voda vdrla v podzemne hodnike, pa tudi v centralno pošto, kjer je voda pronicnila skozi streho in grozila, da premoči telefonske naprave. Sitno delo je gasilce čakalo tudi v Miramarskem gradu, kjer je sunek vetra odprl nad 3 metre visoko okno in razbil steklo, tako da je dež padal na dragoceni pod.
Nevihta je botrovala tudi številnim prometnim nezgodam, ki večinoma niso imele hujših posledic. V nekaterih mestnih četrtih je zmanjkalo električnega toka in marsikomu se je zgodilo, da so mu gasilci morali pomagati iz dvigala. Prav zaradi pomanjkanja električnega toka so prekinili tudi nogometno tekmo na stadionu Grezar.
t
Dne 27. t. m. nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi
VII || JI	■
Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Edi in drugo sorodstvo.
Trst, Padova, 29. junija 1989
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Ljuba Grilanca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami na katerikoli način sočustvovali v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala pevskemu zboru V. Mirk in cerkvenemu pevskemu zboru.
SVOJCI
Prosek, 29. junija 1989
Slavje šestdesetletnikov s Proseka in Kontovela
Osemnajst šestdesetletnikov s Proseka in Kontovela se je preteklo soboto dopoldne zbralo pred spomenikom padlim v NOB na Proseku, kjer so položili venec in počastili spomin na vaščane, padle v boju proti nacifašizmu. Še prej so se poklonili tudi spominu padlih Kontovelcev ter položili venec pred spomenik na kontovelskem pokopališču.
Opoldne so odšli v Gabrovec, kjer so imeli v tamkajšnji gostilni skupno kosilo in zabavo, med katero so obujali spomine na mlada leta. (mm)
TK Tržaška knjigarna
Izšla je prva knjiga
ENCIKLOPEDIJA VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
Dobite jo v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 - Trst.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
.	Anton Tomaž Linhart
ŽUPANOVA MICKA
Režija: Boris Kobal
Predstava na prostem
Premiera: jutri, 30. t. m., ob 21. uri v TRNOVCI v Bajti Omogočili denarni zavodi Tržaška kreditna banka
Kmečko delavska hranilnica in posojilnica Sovodnje Hranilnica in posojilnica, Opčine Kmečko in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini Kmečko obrtna hranilnica Doberdob Kmečka banka Gorica
združeni v sekciji Slovenskih denarnih zavodov pri SDGZ.
KONCERT
HARMONIKARSKEGA ORKESTRA
CLAUDIO FUELAN
Jutri, 30. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču F. PREŠEREN v BOLJUNCU
SEKCIJA KPI OBČINE DOLINA
vabi na
FESTIVAL POD ŠOTOROM
v Športnem centru v Dolini
Danes, 29. t. m., ples z ansamblom HAPPY DAV
Jutri, 30. t. m., ob 18.30 OKROGLA MIZA: Izidi evropskih volitev in njihov pomen za našo deželo. Sodelujejo Edvin Švab, Roberto Viezzi ter predstavniki strank Slovenske skupnosti, PSI in KD, ples z ansamblom KETTV e i SUPEROTTO
V	soboto, 1. julija, ples z ansamblom JUNIOR MAGNI
V	nedeljo, 2. julija, pb 18. uri polaganje venca na občinski spomenik, ob 18.30 nastop godbe ria pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastopa folklorna skupina M. Acev iz Prilepa - Makedonija, ob 20. uri govor evropskega poslanca tov. G. Rossettija in senatorja tov. S. Spetiča, ob 20.30 ples z ansamblom POMLAD
V	ponedeljek, 3. julija, ples z ansambom POMLAD.
Delovali bodo dobro založeni kioski in tradicionalna loterija.
Festival je zagotovljen tudi v primeru slabega vremena.
TRŽAŠKI
PARTIZANSKI
PEVSKI
ZBOR
Sporočilo ansamblu!
Jutri, 30. t. m., ob 20.30 bo v Bazovici
GENERALNA VAJA
za nastop, ki bo v nedeljo, 2. julija, ob 15.30 v Brkinih v vasi Suhorje.
Spregovoril bo tov. Milan Kučan, sekretar ZK Slovenije.
Obveščamo pevce, okrestraše in svojce, da tokrat bo odhod z lastnimi avtomobili.
razna obvestila
Občina Zgonik namerava v drugi polovici septembra organizirati 7-dnevno letovanje v Strunjanu za občane, ki so dopolnili 60 let. Interesenti naj se javijo do sobote, 1. julija, v občinskih uradih.
Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da od danes, 29. t. m., do nadaljnjega odgovarja na telefonsko št. 744426.
Tržaški pododbor skupnosti borcev istrskega odreda vabi vse bivše pripadnike odreda, da se udeležijo slovesnosti v nedeljo, 2. julija, ob 13. uri v vasi Suhorje v Brkinih. Borci, ki se bodo udeležili slovesnosti naj si pripnejo značko istrskega odreda!
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1988/89
Danes, 29. t. m., ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi, Trst, Trg Panfili
OBALNI KOMORNI ORKESTER
Dirigent: BORUT LOGAR
Solisti:
MAJA KOJC, oboa; ALEKSANDER ROJC, klavir; SIDONIJA LEBAR, violina; DAMJANA KRIŽMAN, violina
Na sporedu: J. S. Bach, Vivaldi, Tartini
gledališča
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Pri
gledališču Verdi je v pripravi prva opereta na repertoarju in sicer Kalmanova GROFICA MARICA. Dirigent Janos Ko-vacs, režiser Beppe de Tommasi, koreograf Gino Landi.
ROSSETTI
V	torek, 4., (red O) in v sredo, 5. julija, (red R) ob 21. uri bo v okviru festivala operete nastopila skupina BALLETS DE MONTE CARLO. Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	četrtek, 6. julija, ob 21. uri bo na sporedu BERLINER KABARETT MARIE MALLE.
Vila Revoltella
V parku Vile Revoltelle bo nocoj in jutriob 19.15 v sklopu Festivala operete na sporedu KONCERT ciganskega ansambla SANDOR DEKI LAKATOS iz Budimpešte. Vstop je izrecno z vabili, ki so na razpolago brezplačno pri blagajni gledališča. V primeru slabega vremena bosta koncerta v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Carlo 2).
kino
ARISTON - 21.30 Donne sulTorlo di una crisi di nervi, r. Pedro AlmodO-var, i. Carmen Maura, Antonio Bande-ras.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente, srh., □
EKCELSIOR AZZURRA - 19.45, 21.45 Un pešce di nome Wanda, i. J. L. Curtiš.
LJUDSKI VRT - 21.15 Ricercati ufficial-mente morti.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Teresa Or-lowski, la furia del sesso, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La lettrice,
□
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Una stre-ga chiamata Elvira, kom., r. J. Signo-rello, i. C. Peterson.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.10 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Provoca-zione, □ □
MIGNON - Zaprto.
EDEN - 16.00, 22.00 Le delizie di Sodoma, pom., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.00, 22.10 Fantasmi da le-gare, kom., i. Peter OToole.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 Trappola di Venere, □ □
ALCIONE - 17.30, 22.10 Tradita, r. Costa Gavras, i. Tom Berenger, Debra Win-ger, □
RADIO - 15.30, 21.30 Sensual Ladies, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah.
Sindikat slovenske šole javlja, da je na skrbništvu objavljena lestvica za premestitev stalnih učiteljev na slovenskih ovnovnih šolah. Lestvica za premestitev profesorjev na višjih srednjih šolah bo objavljena 8. julija. Lestvica za premestitev osebja ATA bo objavljena na skrbništvu 25. julija.
Sindikat slovenske šole obvešča, da se bo od 20. do 26. avgusta vršil v Mariboru seminar o slovenskem jeziku in kulturi za profesorje, učitelje in vzgojiteljice. Prošnje na prostem papirju morajo interesenti vložiti na skrbništvo ali na ravnateljstva najkasneje do 8. julija.
Učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da je v teku vpisovanje za šolsko leto 1989/90 do vključno 7. julija.
razne prireditve
ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN, ki bo trajal do 2. julija na športnem objektu na Padričah. Program: do 1. julija nogometni turnir 7 : 7, do 30. t. rn. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje, 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zo-diaco. Kioski bodo dobro založeni. Jutri, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 29. junija 1989
PETER IN PAVEL
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 1.41 in zatone ob 17.25.
Jutri, PETEK, 30. junija 1989
PREDISLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 1.57 najnižje -43 cm, ob 8.30 najvišje 11 cm, ob 12.58 najnižje -8 cm, ob 19.19 najvišje 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
24,5	stopinje, zračni tlak 1009,8 mb ustaljen, veter 12 km na uro severovzhodnik, vlaga 69-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jennifer Bugliano, Alessia Schiviz De Schivizhoffen, Andrea Pregi, Ester Pavlic.
UMRLI SO: 86-letna Maria Tomadin, 75-letna Angela Babic, 52-letni Livio Buttignoni, 79-letni Matteo Bussani, 80-letna Maria Giovanna Sacchi, 84-letni Carlo Prahi, 85-letni Menotti Zacutti, 85-letna Stefania Stranich vd. Carlevaris, 88-letna Maria Rosanz vd. Munari, 78-letni Guglielmo Lukacs.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 26. junija, do sobote,
1. julija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
čestitke
EGON PERTOT je v ponedeljek diplomiral na tržaški univerzi iz statističnih ved. Priden šahist bo torej postal, priden statistik in ekonomist, ki jih pri nas še kako potrebujemo! Stari prijatelji in dobri znanci.
Danes praznuje svoj god cerkvena pevka PIERINA HRVATIČ. Na zdravje ji kličeta ter da bi še tako prepevala naprej Ana in Ines.
__________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves ter urejamo tudi ograje. Tel. (0481) 884161 v večernih urah.
ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oziroma izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvanega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, vam izvedenec trgovine FARTENDE po dogovoru pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce. Tel. (040) 226510 v večernih urah.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. (040) 828251.
PRODAM fiat uno letnik '84 v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. (040) 200426.
PRODAM ford fiesta 110 star 6 mesecev. Tel. (0481) 531038.
PRODAM ojačevalec roger in zvočnike electrovoice. Tel. (0481) 531038.
PRODAM otroško posteljico. Tel. 639536.
PRODAM alfa sud, sprint veloce 1,5, letnik 1979, 80.000 prevoženih km, edini lastnik. Tel. 64813.
PRODAM fiat 126 personal, letnik 1977, v dobrem stanju. Tel. 639536.
PRODAM motor kawasaki 550 GPZ v odličnem stanju. Tel. ob večernih urah na št. 228164.
PRODAM novejšo hišo v dolinski občini, lepa pozicija, 600 kv. m vrta in dvorišče. Tel. 228390.
ČUDOVITO malo mucko, tigrasto, z dolgo dlako, podarim ljubitelju živali. Ob času dopusta lahko obdržimo muco. Tel. 225590 - v večernih urah.
IZKORISTITE zadnjo priložnost za počitnice na severnem Jadranu v komfortnem stanovanju v Červarju pri Poreču (julij, avgust, september). Tel. (003861) 483037.
ELEKTROAVTO BAN nudi kakovostne usluge in popravila na vseh avtomobilih. Bani 27, tel. (040) 212144.
IŠČEMO v Gorici ali bližnji okolici opremlj eno/neopremljeno stanovanj e v najem. Tel. (0481) 30072.
razstave
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je še danes, 29. t. m., odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je še danes, 29. t. m., odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Razstava je odprta vsak dan razen ob četrtkih.
KD Vesna in Kulturno združenje Italija - Mongolija vabita v Dom A. Sirka v Križ na razstavo »MONGOLIJA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše.
V	okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi ga obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134.
KD Slovan - Padriče vabi na razstavo »O POREKLU GRGIČEV«, ki je odprta vsak dan od 18. do 21. ure v Kraljevem skednju.
Pri AITL - UL sv. Frančiška 23 - je do 4. julija odprta razstava Maria Manfia in dvanajstih drugih slikarjev. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
___________prispevki__________________
Ob 4. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša
30.000	lir za Športno šolo Trst in 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na predrago prijateljico Milo Plesničar - Lah darujeta Rosanda in Silva Gasperčič 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Štefanijo Gornik daruje sestrična Marija Čukova 20.000 lir za KD Lipa.
Namesto cvetja na grob Ljuba Grilanca daruje družina Ferfoglia 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Egidio in Lidija Castellani 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
Berto Zucchetta daruje 100.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Petrino Košuto daruje Lina Košuta (Škeržadna) 30.000 lir za kriški Ljudski dom.
Ob boleči izgubi Andreja Rupla darujejo Obersnelovi 100.000 lir za Tabornike Rodu Morega Vala in 100.000 lir za obnovo oblnice Franja.
V	spomin na botra Andreja Rupla daruje Silvio Birsa z družino 20.000 lir za Rod Modrega Vala in 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na strica Petra Pertota, preminulega v Mariboru, daruje družina Jankovič 50.000 lir za SKD Barkovlje in
50.000	lir za TPK Sirena.
Ob 2. obletnici smrti mame Štefanije Pahor in v spomin na Gualtiera Savija daruje družina Dovgan 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na očeta Željka in na brata Sergija Gržiniča daruje Sonja Gržinič -Gasperčič 50.000 lir za etnografski muzej v Skednju in 50.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na Marijo Sosič - Nussdorfer darujeta Cvetka in Franc Malalan 50.000 lir za novi sedež KPI na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Jasninega očeta darujejo Vida, Sonja, Alenka, Mira in Nevia z družinami 40.000 lir za TPK Sirena in 40.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Jasninega očeta daruje rekreacijska skupina ekipa 10 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na nepozabljeno Marčelo Pertot darujeta Anita in Pino Pelan
50.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na Milo Lah daruje Pavla Kukanja 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Štefanijo Gornik in na Ivana Kocijana daruje družina Leo Kralj
20.000	lir za KD Lipa.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Poldo in Anica Vatovac 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Ob poravnavi članarine VZPI - ANPI darujejo Ivan Ferfolja 5.000 lir, Vladislav Ukmar 5.000 lir, Anica Rupel - Orel
15.000	ir ter Srečko Orel 15.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ljuba Grilanca daruje Boris Puntar 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Lici in Lojzi Kapun 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Ljuba Grilanca darujeta Laura in Ivan Ban 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
družina Busani daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Štefanijo Gornik daruje Francka Kalc 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina svojih dragih daruje družina Kraj iz Trebč 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Štefanijo Gornik daruje Francka Kalc 10.000 lir za SKD Skala iz Gropade.
menjalnica___________________ zs. 6.1989
TUJE VALUTE	fixing : MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1420,700	1410,—	Japonski jen 		9,961	9,40
Nemška marka .		 722,800	720,50	Švicarski frank		840,150	836.—
Francoski frank		 213,030	211,—	Avstrijski šiling		102,697	102.—
Holandski florint ... 641,660		638.—	Norveška krona		198,700	195.—
Belgijski frank		 34,550	34,—	Švedska krona ......	213,750	210.—
Funt šterling ..		 2219,800	2190,—	Portugalski eskudo .	8,664	8,20
Irski šterling ..		 1927.--	1910.—	Španska peseta 		11,365	10,80
Danska krona .		 185,720	182,—	Avstralski dolar		1078,20	1050.—
Grška drahma .		 8,399	8,—	Jugoslov. dinar .....	—	n O o
Kanadski dolar		 1190,300	1150,—	ECU		1498.-			
MžM					
Jubilejni koncert ansambla »Solisti veneti«
sklad /nitje čuka___________________________________________jelka cveibar
Trideset let uspehov
VICENZA Jubileje se lahko praznuje na različne načine, skupina »Solisti veneti« pa se je odločila, da bo proslavila svojih prvih trideset let dela z zopetnim uspehom. V gledališču »Olimpi-co« v Vicenzi, kjer so leta 1959 nastopili prvič, so »Solisti veneti« v sredo zvečer na jubilejnem koncertu navdušili zbrano občinstvo z izvedbo Haendlovega oratorija Mesija. Na koncertu so sodelovali priznani operni pevci, kar tudi priča o slovesu ansambla iz Veneta. Poleg omejenega števila gledalcev, ki so imeli vstopnico za dvorano, je jubilejnemu koncertu sledilo še na stotine drugih glasbenih navdušencev, ki so se zbrali na trgu pred velikim ekranom, na katerem so neposredno predvajali koncert. Ob koncu so vsi prisotni, kot zahteva tradicija, vstali ob aleluji, navdušeno ploskanje pa je nagradilo izvajalce in dirigenta Claudia Scimoneja za jubilejni koncert, predvsem pa za tridesetletno uspešno delo.
»Ko smo pred tridesetimi leti začeli svojo pot,« je izjavil novinarjem dirigent Claudio Sci-mone, »se nismo nadejali tolikšnega uspeha. Od vsega začetka pa smo se lotili dela z velikim navdušenjem, da bi uveljavili komorno glasbo in jo približali najrazličnejšim ljudem. Mislim, da je glavna odlika našega ansambla prav ta entuzia-
zem, ki preveva vse nas, čeprav že trideset let nastopamo skupaj.«
Po mnenju izvedencev je entuziazem ena od odlik ansambla, ki je od svojega samega nastanka sprejel nastope povsod. In še danes po več kot 3.000 koncertih, 200 ploščah, 6 glasbenih filmih, ko je ansambel stalni gost salzburškega festivala, milanske Scale in drugih mednarodnih prireditev, si »Solisti« štejejo v čast, če se odzovejo prav vsakemu vabilu.
Muzikologi pravijo, da se »Solisti veneti« odlikujejo s svojim sodobnim pristopom h komorni glasbi in s svojim repertoarjem, saj so veliko pripomogli k uveljavitvi Giuseppa_ Tartinija in k izvajanju Vivaldijevega opusa. Širše občinstvo pa je spoznalo ansambel, ker je sodeloval na prireditvi Festivalbar in je prek juke-boxa približal mladim komorno glasbo. V zadnjem času je skupina znatno trazširila svoj repertoar in med drugim uveljavila dve Rossinijevi operi, ki bi sicer tonili v pozabi. Tridesetletnica pa je bila za ansambel, kot trdi dirigent Claudio Scimone, priložnost, da potrdi svoj glavni cilj: ohraniti tisti duh glasbenega pionirstva, ki je bil glavna osnova njihovega uspeha in njihovega pristopa k glasbi.
Ameriški pokal neposredno po TV KP
Rekordna predprodaja vstopnic v Veroni
TRST — Koprska televizija bo prenašala v neposrednem prenosu finalne tekme ameriškega nogometnega pokala, ki bo v Brazili od 1. do 15. julija. V neposrednem prenosu bo postaja prenašala sedem tekem, prenos pa bo v večernem ali nočnem pasu.
Prvi prenos je na sporedu že v soboto ob 20.45, ko se bosta srečali reprezentanci Brazilije in Venezuele. V nedeljo pa sta na predvidena prenosa srečanj Urugvaj-Ekvador in Argenti-na-Brazilija in sicer ob 20. in 22. uri.
Tekme bodo komentirali v parih in sicer Bruno Longhi skupaj s Paulom Robertom Falcaom, Massimo Maria-nella pa s Fabiom Cappellom.
VERONA — V soboto bo v areni v Veroni začel tradicionalni festival operne glasbe. Prireditev ima vse večji odmev v Italiji in v svetu, kot dokazuje uspešna predprodaja vstopnic. Letos so na tem področju presegli vse prejšnje rekorde, saj so od predprodaje vnovčili kar 13,5 milijarde lir, k čemur je pripomoglo zlasti povpraševanje z Japonske.
Festival bo začel z Verdijevim Nabuccom, v katerem bosta nosilni vlogi pela baritonist Silvano Carolli in sopranistka Linda Roark Stummer, Ismaela pa bo podal Giorgio Tieppo. V nedeljo pa bo na sporedu Aida, ki bo letos še zadnjič v priredbi iz leta 1913. Glavni vlogi so zaupali tenoristu Brunu Beccarii in sopranostki Aprile Millo.
■ V kolišni meri je bila učinkovita jugoslovanska turistična ponudba na tržaškem velesejmu? Na vprašanje bo skušal odgovoriti dopisnik LJ TV Igor Gruden z ekipo Alpe-Adrie v oddaji Tednik, ki je na sporedu na prvem programu TV LJ ob 21.40.
0 različnih oblikah artritisa
Nedvomno je zdravljenje artritisa doseglo v zadnjih letih visoko stopnjo učinkovitosti, kljub temu pa se v mnogih bolezenskih primerih čutijo še nemočne.
Napredek medicine je na primer omogočil, da se protin ne obravnava več kot bolezen po-žrešnežev, pač pa kot bolezen, pri kateri se v bližini hrustančnega tkiva nabira škodljiva kislina, ki jo lahko uspešno zmanjšujemo s pomočjo zdravil. Tudi kirurški posegi so, denimo, za nadomeščanje izrabljenih sklepov zelo učinkoviti.
Proti slabemu počutju bolnikov je učinkovita tudi fizična terapija, s katero jih zdravniki pripravljajo in učijo, kako naj si sami pomagajo do dobrega počutja. Nedvomno je v zadnjih letih naraslo tudi število zdravil, ki jih imajo bolniki z artritisom na razpolago. Vsekakor se rado dogaja, da so zdravila, ki uspešno učinkujejo proti artritisu, škodljiva za želodec in črevesje.
Raziskave vodijo znanstvenike k domnevi, da je revmatični artritis neke vrste defekt imunološkega sistema, pri katerem se telesna naravna obramba obnaša do kostnega in hrustančnega tkiva, kakor če bi bilo to tujek. Raziskovalci lahko že dokažejo, da gre pri tem za de-dnostno nagnjenost.
Odka- so pri Leymeovem sindromu ugotovili, da ga povzroča bakterija, so se nekateri znanstveniki znova ogreli nad že opuščeno teorijo, da tudi revmatični artritis povzroča bakterija, čeprav je kasneje, ko so v sklepih že nastale spremembe, ni mogoče več najti. Raziskovalci menijo, da je bakterija v neopredeljivem trenutku povzročila take spremembe v telesu, da je to sprožilo imunološki sistem, ki je napačno začel delovati proti lastnemu kostnemu in hrustančnemu tkivu in tako povzročil artritis.
Drugi raziskovalci so prepričani, da igra pri obolevanju za artritisom veliko vlogo živčni sistem. Na to kažejo dolgoročna opazovanja, pri katerih so si strokovnjaki utrdili prepričanje, da živčni sistem razvije včasih neke vrste vnetje kot odgovor na neustrezno situacijo. Na univerzi v San Franciscu skušajo sedaj pripraviti zdravilo, ki bi tako vrsto vnetja zaviralo. Med njegovimi sestavinami so tudi prvine, ki jih vsebujejo feferončki pekoče vrste chili.
Povsem drugačno obolenje je osteoartritis, ki povzroča staranje in ki je bolj pogosto pri
natančno določenih kategorijah ljudi. Recimo pri debelušnih, pri ženskah itd.
Vsem tem obolenjem pa je skupno, da jih je včasih zelo težko prenašati. Stress ob doživljanju artritičnih obolenj, je včasih tako močan, da potrebujejo pacienti celo psihološko pomoč, ki naj bi jim pomagala, da bi se simptomi ne poslabšali. Kroničnost težav vpliva tudi na bolnikovo družinsko okolje in prav to nevarnost je treba preprečevati z ustrezno psihološko terapijo. Le s tako terapijo morejo sami bolniki in njihovi sorodniki krepiti lastno vzdržljivost, le tako se lahko izkopljejo iz malodušnega vzklika: »Tako ne morem več dalje!«
Naš zbornik
Kljub velikim gmotnim težavam, ki narekujejo urednikom neprijetne a vendar nujne ukrepe, je maja izšla druga letošnja številka glasila Zveze' društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Naš zbornik. Tokrat so glavna obravnavana tema Seminarji in letovanja. Gre za obliko dela s prizadetimi, ki pomaga staršem do večje samozavesti, seznanja jih s pravicami, ki jim pripadajo, in jih hkrati sprošča v novem, drugačnem okolju.
Skratka gre za to, da starši najdejo novo moč in sploh vztrajnost za delo in skrb, ki ju čakata. Teorija je namreč nekaj, pogovor na osnovi lastnih izkušenj, ki so največkrat boleče, pa lahko veliko več pomeni kot sleherna teorija.
Ta misel veje iz člankov, ki se zvrstijo pred nami, ko listamo po drugi številki glasila Naš zbornik.^ Silva Grilanc-Kitek piše o življenju in delu v Črni na Koroškem, Darja Možetič o Pohorju - šoli za starše malo drugače. Zvrstijo se tako obširnejši in krajši članki o letovanju v bližini Umaga, v Oštrem pri Kraljeviči in na Polževem.
V analizi, ki sledi, se strokovnjaki sprašujejo, ali seminarji vplivajo na družinske odnose. Katja Dougan piše o psihoterapevtskem pristopu v pomoči staršem prizadetega otroka.
Revijo dopolnjujejo stalne rubrike: Iz naših društev in ustanov, Usposabljanje in privajanje otrok doma, Predstavljamo vam, Po Jugoslaviji in po svetu ter Starši pišejo.
Posebnega pomena je priloga Seminarji in letovanja za družine z duševno prizadetimi otroki, v kateri najdemo med drugim odgovor na vprašanje, komu so seminarji namenjeni.
			‘ r jjj--- " ’ * * r	S1 , ^ 1 Pr
.1		ijjiiiniMiisii!l!p1|i	-
današnji televizijski in radijski sporedi
n rai i____________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
14.00	Politična tribuna
14.20 Film: Accadde al com-missariato (kom., It. 1954, r. G. Simonelli, i. Nino Taranto)
16.00	Risanka: II canto di Ha-lewyn
16.15	Mladinska oddaja: Big
17.10	Odprti prostor
17.30	Danes v parlamentu
17.35	Film: Tempi nostri
(kom., It. 1954, r. A. Bla-setti, i. Vittorio De Sica, Alberto Sordi)
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Lascia o raddoppia?
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Non alzare il pon-te, abbassa il fiume (kom., ZDA 1968, r. Jer-ry Pariš, i. Jerry Lewis)
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Rubrika: Mezzanotte e - dintorni 0.50 Auditorium
1.45	Ob izstrelitvi rakete Ariane
^ RAI 2__________________
12.00	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret - Un attimo di smarrimento
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Rubrika: Lepa Italija
15.15	Naniznaka: Lassie
15.40	Risanka: Cucciolo
16.05	Iz parlamenta in vesti
16.15	Film: Il rapace (pust., It. 1968, r. Jose Giovanni, i. Lino Ventura)
18.05	TV Igra: Il sicario
18.30	Večerni šport
18.45	Nanizanka: Perry Ma-son - Arsenico bianco
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Theroigne de Me-ricourt - L amazzone rossa (dram., Fr., r. Mo-nigue Annaud, i. Olivia Brunaux, Herve Hiolle)
21.55	Dnevnik - nocoj
22.05	Variete: Improvvisando
22.45	Aktualno: Potovanje skozi aids
23.20 Nočni dnevnik
24.00	Film: Folli stregoni (pust., Fr. 1978, r. Geor-ges Lautner, i. Jean Le-fevre, Daniel Ceccaldi)
^ RAI 3	|
14.00	Deželne vesti
14.10	Informativna oddaja: Telestoria' - Mediteran
15.10	Video Box
15.40	Nanizanka: Tora San -Tora e il suo sogno di primavera (1979, r. Yoji Yamada, i. Kiyoshi At-sumi)
17.30	Atletika: Grand Prix IAAF (iz Helsinkov)
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Chi I ha visto? (vodi Donatella Raffai)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Nadaljevanka: Odissea (r. Franco Rossi, i. Be-kim Fehmiu, Irene Pa-pas, 1. in 2. epizoda)
22.00	Zabavna oddaja: Pronti a tutto
22.35	Dnevnik - nocoj
22.40	Dokumentarna oddaja: Drobci
23.00	Atletika: Grand Prix IAAF (iz Helsinkov)
24.00	Filmske novosti
0.05 Nočni dnevnik
0.20 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
|	RTV Ljubljana 1
16.40	Poletna noč: nadaljevanka Schwarzwaldska klinika, 17.30 nanizanka Hooperman (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja
18.35	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (4. del)
19.00	Risanka, TV Okno
19.15	Dobro je vedeti
19.19 Informativna oddaja za goste iz tujine
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Denar (po romanu Emilea Zolaja, r. Jacgues Rouffio,
• i. Claude Brasseur, Miou Miou, Anna Gali-ena, Michel Galabru, 3. in zadnji del)
21.40	Tednik
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Informativna oddaja za
goste in tujine
22.55	Poletna noč, vmes nadaljevanka Schwarzwald-ska klinika in nanizan-, ka Leteči cirkus Mon-thyja Pythona (4. del)
HjjP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box (pon.)
14.15	Dok.: Čampo base (pon.)
15.00	Tenis: turnir Wimble-don, vmes TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Odobrili deželni zakon o urniku trgovin GRLJAN — Nova gliserska zvez: a med Trstom in Ses-Ijanom
TRST — Ob novem telefonskem imeniku
TRST — Darko razstavlja v galeriji Tribbio TRST — Čipke na ogled
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis - Wimbledon
20.30	Sportime
20.45	Atletika (iz Helsinkov)
23.00	TVD Novice, Sportime
23.25	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.45	Wimbledon - posnetki
RTV Ljubljana 2
18.00	Spored TV Beograd
19.00	Čas, ki živi
19.30	Dnevnik, 20.05 Žarišče
20.35	Mali koncert
20.55	Oči kritike
21.25	Prisluhnimo tišini
L CANALE S___________________
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana, 11.15 II profumo
dpi <siirrp«;st')
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli (vodi Fiorella Pierobon)
14.15	Nanizanka: Love Boat
15.30	Film: Dietro la porta chi-usa (dram., ZDA 1948, r. Fritz Lang, i. Joan Ben-nett, Michael Redgrave)
17.30	Nanizanka: I cingue del guinto piano
18.00	Kviz: Cest la vie
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19.00	Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Variete: Bellezze al bag-
„ no (vodi Milly Carlucci)
22.30	Kviz: Il gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate
9 ‘15 Rubrika: Premiere
U-50 Film: S.S.S. Sicario Ser-vizio Speciale (krim., VB 1965, r. Jack Cardiff, i. Rod Taylor, Trevor Ho-ward)
RETE 4_________________
8.10	Nan.: In časa Lawrence
9.00	Film: Le avventure di Arsenio Lupin (pust., Fr,-It. 1957, r. Jacgues Becker, i. Robert Lamoreux, Liselotte Pulver)
11.00	Nanizanki: Bonanza - Il toro, 11.50 Harry O -Peccato mortale
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanki Pepe-ro in Lovely Sara
13.45	Nad.: Sentieri, 14.40 La valle dei pini, 15.35 Cosi gira il mondo, 16.30 As-pettando il domani.
16.50	Nanizanka: California -Sacrificiodamore ■
17.35	Nad.: Febbre d amore
18.30	Nanizanki: General Hos-pital, 19.301 Jefferson
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Il serpente (krim., Fr.-It. 1973, r. Henry Ver-neuil, i. Yul Brynner, Henry Fonda)
22.45	Filmski tednik: Ciak
23.30	Tenis: turnir v Wimble-donu (povzetki)
0.35 Film: L occhio privato (krim., ZDA 1977,. r. Robert Benton, i. Art Car-ney, LilyTomlin)
ITALIA 1______________
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan, 13.00 Simon & Simon, 14.00 Časa Keaton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Smile (vodi Ger-ry Scotti)
15.30	Glasbena oddaja: Deejay Tele Vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar - Per gualche candelina in meno, 19.30 Happy Days - La rinun-cia
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
21.00	Film: Brivido (srh., ZDA 1986, r. Stephen King, i. Emilio Estevez, Laura Harrington)
22.50	Nanizanki: Starsky and Hutch, 23.50 Brothers 0.20 Rubrika: Premiere 0.25 Nanizanki: Taxi, 0.55 Kung-fu
ODEON________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanki Fia-be ed eroi in Fantazoo
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar estate (2. del), vmes risanke
19.30	Znanstvena rubrika: Be-yond 2000
20.30	Film: La ragazza del pi-giama giallo (krim., It. 1977, r. Flavio Mogheri-ni, i. Dalila Di Lazzaro, Ray Milland)
22.30	Film: Brass (dram., ZDA 1985, r. Corey Allen, i. Carroll 0'Connor, Lois Nettleton, Jimmy Bajo)
0.30 Nan.: Un salto nelbuio
TMC___________________
11.00	Nanizanka: Danel Boone
12.00	Nadaljevanka: Bentor-nata zia Elizabeth (4. del)
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti - športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Ouesto bambino e mio (dram., ZDA 1979, r. Sandor Štern, i. Kay Lan-ze, Martin Balsam)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Atletika: Grand Prix JAAF (iz Helsinkov)
22.45	Vesti
23.00	Morski športi
23.30	Šport nocoj
TELEFRIULI____________
11.30	Nan.: Matt e Jenny
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare
13.00	Dnevnik
13.30	Dok.: Skrivnosti sveta
14.00	Glas. oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanki: Piccolo mondo moderno, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Boss
21.30	Dok. oddaja: Pan
22.30	Nanizanka: Riuscira la nostra carovana a...
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
'Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi •
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Križem po svetu; 9.15 Otroški kotiček: Deček Kristjan in mornar brez glasbe (Bruna Pertot), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Ž opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Slovenski zbori: Komorni moški zbor Stane Žagar iz Krope; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.45 Beležka; 15.30 Utrinki;
16.00	Koroški portreti, vmes Glasbeni listi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Radiofonska delavnica; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z instrumentalnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Občinski svet v Števerjanu odobril finančni načrt Občine za letos
Potrjen tudi izvršilni načrt za greznice
Občinski svet v Števerjanu je na zadnji seji razpravljal o proračunu za tekoče finančno leto ter programskem dokumentu za obdobje 1989-91. Finančni načrt je občinski svet odobril z osmimi glasovi, trije svetovalci (SSk) so glasovali proti. Triletni načrt posegov pa je bil odobren z osmimi glasovi večine, ob vzdržanju treh predstavnikov SSk.
Števerjanska občina bo letos upravljala 2,9 milijarde lir. Dobršen del teh sredstev je predviden iz najema posojil, oziroma prispevka Države in Dežele. Dohodkov od davkov, dotacije države in opravljanja raznih javnih služb (predvsem vodovoda) bo le nekaj nad 650 milijonov lir.
Finančni dokument so v občinskem svetu odobrili po krajši diskusiji. Načelnik manjšinjske svetovalske skupine je dejal, da način predložitve osnutka finančnega programa ni najbolj primeren, saj so svetovalci prejeli dokument tik pred sejo. Zato je skoraj nemogoče započeti kakršnokoli poglobljeno razpravo. Corsi je napovedal nasproten glas svoje skupine.
Krajša razprava je bila tudi glede triletnega programskega načrta. Glav-
ni ugovor predstavnika manjšine je bil, da je dokument nepopoln, ker ne predvideva virov financiranja in ker posveča premalo pozornosti posegom na kulturnem področju.
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Števerjanu — vodil jo je župan Ivan Humar — so odobrili še nekaj pomembnih sklepov, nekaj vprašanj pa bodo obravnavali na prihodnji seji.
Tako so poverili nalog županu in odboru, da začne postopek za informatizacijo občinskih uradov, odobril pristop k deželnemu načrtu za metaniza-cijo občin na goratih in gričevnatih območjih, odobrili izvršilni načrt za prvo skupino del grezničnega omrežja na Jazbinah ter načrt dograditve občinskega vodovoda.
Gradnjo grezničnega omrežja bodo financirali z najemom posojila v breme države. Strošek za izvedbo prve skupine del bo znašal 300 milijonov lir. Načrt dograditve občinskega vodovoda predvideva prenovo omrežja na Jazbinah in na območju nekaterih manjših zaselkov v spodnjem delu občine. Denar za ta namen naj bi črpali iz sklada Briške gorske skupnosti, ki je bil v ta namen že določen.
Dnevni red seje je zajemal še nekaj vprašanj, o katerih bomo poročali naknadno.
Bralce obveščamo, da je od včeraj naša nova telefonska številka 533382 (namesto dosedanje 83382).
Odlagališče za voluminozne odpadke začasno zaprto
Odlagališče za voluminozne odpadke v Ulici Brigata Sassari, blizu odlagališča za odpadni^ gradbeni material je začasno zaprto. Župan je namreč te dni izdal ukaz s katerim se začasno preklicuje opravljanje te službe. Ukaz utemeljujejo z razlogom, da je treba poskrbeti za reorganizacijo. Odlagališče bodo predvidoma ponovno odprli čez dva tedna. Javnost bodo obvestili preko časopisov in drugih medijev.
Muhasto in deževno vreme ovira redno spravilo letošnje žetve
Kmetje letos nimajo sreče z vremenom. Sušno obdobje jeseni in pozimi, zdaj pa že nekaj tednov obilica padavin. Že pred kakšnim tednom se je tudi na Goriškem pričelo spravilo letine. Mlatili so zlasti zgodnje sorte ječmena, da bi čimprej pripravili njive za setev strniščnih posevkov, koruze in soje. Spravilo pridelka močno ovira dež, saj mokrega, čeprav zrelega žita in ječmena se s kombajnom v takih razmerah ne da mlatiti. '
Upati je, da se bo vreme vendarle ustalilo.
Na sliki (foto Marinčič) pospravljena polja na Jeremitišču, blizu avtopor-ta, kjer bo v kratkem cement prekril rodovitno zemljo.
Zbiranje podpisov za referenduma
Rok za zbiranje podpisov za razpis ljudskega glasovanja za prepoved uporabe pesticidov in lova se izteka. Le še nekaj dni je čas, da se zbere in predloži po zakonu predvideno število podpisov. Pobudniki referendumov obveščajo, da bodo danes zbirali podpise pri ljudskem vrtu med 10. in 13. uro in med 20. in 22. uro na začetku Ulice Oberdan.
Podpise bodo zbirali tudi v soboto. Pobudniki obenem obveščajo, da je mogoče podpisati za referendum tudi na županstvu med 9. in 12. uro.
Uradi CAFO danes zaprti
CAFO obvešča, da bodo njihovi uradi danes, 29. t. m., zaprti zaradi praznovanja patronov sv. Petra in Pavla. Za nujne posege naj občani kličejo na telefonski številki 93131 in 93286.
wObčni zbor ŠD Sovodnje
V Kulturnem domu v Sovodnjah bo drevi ob 20.30 redni občni zbor športnega društva Sovodnje. Na dnevnem redu je poročilo o delovanju v pretekli sezoni ter izvolitev novega odbora.
Na nekaterih šolah bodo končali zaključne izpite že ta teden
S torkom se je tudi na slovenskih goriških srednjih šolah pričel ustni del izpitov, ki bo skupaj z nalogami določil zrelost letošnjih maturantov. Prvi na vrsti je bil trgovski zavod Ivan Cankar, kjer bodo danes tudi zaključili, včeraj pa so se začela spraševanja na slovenski sekciji tehničnega industrijskega zavoda Galilei. Jutri in v soboto bodo "pod pritiskom" licejci, bodoče učiteljice ter kandidati trgovskega tehničnega zavoda Žiga Žois pa bodo morali počakati na naslednji teden.
Včeraj smo sledili kolokviju nekaterih maturantov na zavodu Cankar. Vzdušje je bilo po pričakovanju napeto, kljub temu pa ni primanjkovalo optimizma in poguma. Prejšnji dan so se nekateri dijaki kar dobro odrezali, to pa je imelo seveda blagodejni vpliv na sošolce. Nedvomno je preostalo nekaj strahu, ki je na takih preizkušnjah popolnoma normalen pojav; zato je zelo pomembno, da komisija vzpostavi dialog z dijakom, ne pa kakega ustrahovalnega odnosa kot se na žalost še marsikje dogaja. Naši maturantje sploh niso imeli tega problema, saj so se lahko s profesorji povsem mirno pogovorili.
Prvi kandidat, ki smo ga poslušali, je izbral slovenščino, kot drugi pred-
met pa mu je komisija prisodila politično ekonomijo. Pri slovenščini se je najprej zaustavil pri Cankarju; razpravljal je o njegovih erotičnih pesmih, ki spadajo v mladostno obdobje in so v takratnem času vzbudile precej preplaha v konservativnih krogih. Nato se je poglobil v pripovedništvo, ki se z deli kakor Hlapec Jernej, Tujci in Hiša Marije Pomočnice dotika socialnega problema, problema umetnika in pa trpljenja nedolžnih. Po Cankarju so prišli na vrsto Kosovel, prvi val povojnih pesnikov (Kovič, Menart, Zlobec, Pavček) in pa zamejski književniki. Kandidat je dokazal, da se tudi v novejši literaturi dobro znajde, nobenih preglavic pa mu niso povzročili niti davki in takse, ki so drugače nadležna stvar. Govor je bil o aktualnih problemih, kakor pomen davčne reforme iz leta 1971 in pa razširjenost davčnih utaj. Obvezno je bilo seveda vprašanje o skupnem evropskem tržišču in pa o evropskih gospodarskih organizacijah. Še zaključno vprašanje o bodočih načrtih in matura je bila mimo.
Drugi maturant se je pripravil v italijanščini in politični ekonomiji. Začel je s sto
poezijo dvajsetega stoletja: na vršo prišli "crepuscolari«, futuristi,
"hermetiki", na koncu pa še Umberto Saba. Kandidat je nadaljeval pogovor z razvojem proze v začetku tega stoletja, še posebej pa se je zaustavil pri sardinski pisateljici Grazii Deleddi. Vprašanja so se nato osredotočila na ostale pripovednike, predvsem take, ki so se ukvarjali s tržaško tematiko. Pri politični ekonomiji je kandidat imel možnost izbire argumenta: iz njegove odločitve smo razumeli, da so imeli davki precej uspeha. Spraševanje se je zaključilo z obravnavo mednarodne trgovine in pa plačilne bilance
Počakali smo še na naslednjo dijakinjo, ki je odgovarjala na vprašanja iz slovenščine in zemljepisa. Zupančič in Kette za poezijo, Pregelj in Kosmač za pripovedništvo: ob koncu še zamejsko slovstvo. Po začetni negotovosti se je dobro znašla v nadaljevanju, ko je razpravljala o smislu modernega poljedelstva. Naštela je pomembnejše kulture za svetovno prehrano, nato pa je prešla na vrtnarstvo, cvetličarstvo in živinorejo v Italiji. Z vprašanjem o energetskih virih je bilo tudi njenega izpita konec. Nekateri maturantje so torej že na počitnicah, drugi pa bodo morali še nekaj dni presedeti ob knjigah.
Drevi tombola na Travniku
Na Travniku bo drevi tradicionalna tombola, katere izkupiček bo v dobrodelne namene. Igro na srečo namreč pripravlja združenje ANFASS. Glavni dobitek znaša milijon lir. Žrebanje številk se bo pričelo ob 21.45.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 18. do 24. junija 1989
Oklici: karabinjer Michele Carrozzo in gospodinja Alba Valenti, avtoličar Roberto Grillo in uradnica Rossana Hassek, skladiščnik Franco Sarti in uradnica Alessandra Gomiscech, uradnik Giorgio Stocca in trgovka Barbara Klavcic, železničar Gaspare Petralia in sobarica Ilaria Vittor, Agronom Graziano Corsi in uradnica Silvia Kucler, uradnik Livio Rožic in uradnica Laura Bernasconi, tehnik Mauro Knez in trgovska pomočnica Sandra Gasparini, karabinjer Piero Paolo Carrisi in gospodinja Daniela Nordio, finančni konzulent Fulvio Cecot in profesorica Giuseppina Ferraro, trgovec An-drea Caragnano in uradnica Ondina Pe-corari.
Poroke: delavec Roberto Cej in bolničarka Slavojka Coric, gasilec Riccardo Franzon in Alessandra Fuccaro, cvetličar Walter Titze in delavka Manuela Barco-vini, tehnik Bruno Bressan in uslužbenka Anna Maria Tuniz.
Med včerajšnjo popoldansko nevihto
Drevo se je zrušilo na avtomobil k sreči pa ni bil nihče ranjen
V deželnem svetu vložena peticija s podpisi proti upepeljevalniku
Močna nevihta je včeraj prizadela širše območje Goriške kar dvakrat. Dopoldne je neurje prizadelo južni del pokrajine, v popoldanskem času pa je bilo največ škode v Gorici in neposredni okolici, kjer je ponekod padala tudi toča. Pihal je orkanski veter, ki je lomil drevesa in le za las ni prišlo do človeških žrtev. V Drevoredu 20. septembra, v bližini gostilne Primožič je sunek vetra prelomil velik divji kostanj. Deblo se je zrušilo na avtomobil renault 4, ki ga je upravljala 24-letna Neda Kodermac iz Gorice, Ul. S. Angela Americi 1. V avtomobilu je bila tudi 8-letna Toma Pahor. Kodermace-va je menda nameravala parkirati. Deblo se je zrušilo na prednji del avtomobila, ki ga je dobesedno pomečkalo. Voznica in sopotnica nista zado-bili telesnih poškodb.
Drevo, ki ga je prelomil veter, se je zrušilo na parkiran avtomobil tudi v Ulici Torriani.
Precej kleti in nižje ležečih prostorov je zalila voda, nekatera mestna območja pa so bila dalj časa brez elektrike.
Spolzko cestišče je botrovalo številnim prometnim nesrečam. V križišču državne ceste št. 55 in pokrajinske ceste št. 15 pri Devetakih, se je zjutraj ranila 54-Ietna Maria Vittoria Davola-to iz Devina. V nesrečo so bila vpletena tri vozila, od teh eno vojaško.
V Ulici Aguileia pa se je včeraj dopoldne ranil 72-letni Giuseppe Battisti iz Štandreža, Ul. sv. Mihaela 95. Prečkal je cesto, pri tem pa ga je oplazil avtobus mestnega podjetja. Battisti se bo zdravil deset dni.
V Gradežu smrt priletne turistke
76-letna turistka Adelaisa Arcangeli iz Bologne je umrla včeraj dopoldne, najverjetneje -zaradi slabosti, medtem
ko se je sprehajala in nabirala školjke v sicer plitvi vodi glavne plaže v Gradežu. Njeno truplo so okrog 12. ure opazili v vodi blizu velike sprehajalne terase in ga kmalu zatem potegnili na suho.
Arcangelijeva je prispela v Gradež skupaj s hčerko, ki se je včeraj dopoldne namenila na helioterapijo. Ženski bi se morali ponovno srečati okrog poldne.
Najbolj verjetno se zdi, da je priletno turistko med sprehajanjem obšla slabost in je padla v vodo, kjer je utonila. Tako možnost potrjuje tudi dejstvo, da je bilo truplo povsem oblečeno.
Pri tajništvu Deželnega sveta v Trstu sta včeraj zjutraj predstavnika sovo-denjskega Odbora proti upepeljevalniku, Andrej Fajt in Bogdan Butkovič, izročila 1429 podpisov, ki so jih nabrali pod peticijo, ki poziva Deželo, da spremeni obstoječi načrt upepeljevalnikov, da poskrbi za čimprejšnjo dograditev nove naprave za predelavo, oziroma uničevanje odpadkov in da poskrbi za zaprtje obstoječe naprave ter da izvede vrsto znanstvenih raziskav.
Predstavnika odbora sta spremljala, v svojstvu garanta, deželni svetovalec KPI Ivan Bratina in deželni svetovalec zelenih, Andrea Wehrenfennig.
Peticijo s podpisi so že pred nekaj tedni poslali goriškemu prefektu, predsedniku Pokrajine in goriškemu županu.
Glede upepeljevalniku velja zabeležiti, da bo prihodnji teden v Sovodnjah srečanje, ki ga sklicuje Občina in kjer bodo razpravljali o dveh vprašanjih s področja varstva okolja: o načrtovani gradnji novega visokotlačnega plinovoda ter o dosedanjem poteku postopka v zvezi z upepeljevalnikom.
Posvetovanje bo predvidoma v začetku prihodnjega tedna v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Včeraj dopoldne preplah v Romansu
Požig v občinski sejni dvorani
Občinski uslužbenci v Romansu so včeraj sredi dopoldneva doživeli pravcati preplah. Okrog 10.30 je namreč iz sejne dvorane, ki je v pritličju stavbe, začel uhajati gost dim. Ogenj je načel leseno stensko oblogo in pod. Kaj kmalu so ugotovili, da ne gre za nesrečo, kakor bi lahko pomislili, ker je bila nekaj pred tem na celotnem območju silovita nevihta, ampak da gre za namerno dejanje.
Ogenj naj bi podtaknil 65-letni Bruno Vittori, ki je v zadnjem času živel v Romansu in tu redil kakih štirideset koz. Možakar menda ni imel stalnega bivališča v občini in v zadnjem času naj bi bil nastanjem v nekem hotelu v bližnjem Campolongu. Pred tem je menda živel v Trstu in raznih drugih krajih. Da je Vittori posebnež je bilo znano, saj je v zadnjem času prišel v spore z domačini, s kmeti, z občinsko upravo. Krive naj bi bile seveda koze, ki jih je Vittori pasel na zasebnih zemljiščih, vrtovih, kjer se mu je pač
zdelo primerno. Občina mu je pred nekaj meseci dodelila v uporabo ograjeno območje okrog čistilne naprave za odplake, potem pa neko drugo zemljišče, blizu avtocestnega odseka. Tu so se menda spet ponovile težave in spori, saj naj bi Vittori s svojim načinom ravnanja preprečeval lastnikom dostop na njihove parcele. Zadeva se je zapletla, ko je Vittori brez vsakršnega dovoljenja na dodeljenem zemljišču postavil barako. Župan je izdal ukaz za odstranitev in rušenje. Včeraj je zapadel rok do katerega bi moral Vittori nedovoljeno gradnjo odstraniti. Ker se to ni zgodilo, je župan včeraj ukazal uslužbencem, da poskrbijo za odstranitev barake. Zgleda, da je Vit-torija to tako razjezilo, da se je odločil za maščevalno akcijo, ki jo je, kot kaže, tudi izpeljal, čeprav posledice niso take, kakor jih je najbrž načrtoval. Zgleda, da je Vittor polil leseno oblogo z lahko vnetljivo snovjo in potem zažgal.
Po podvigu naj bi se oddaljil. Njegov prihod in odhod pa je menda opazila ena od uslužbenk, kar je zadostovalo za kasnejšo identifikacijo. Prijeli so ga popoldne v Šempetru karabinjerji.
Že pred kakšnim mesecem je župan v Romansu opozoril policijske organe na primernost, da se Vittori, prav zaradi stalnih sporov s krajani, odstrani iz Romansa. Drugo prošnjo so na kvesturo poslali te dni.
Ogenj je po dosedanjih ugotovitvah povzročil za okrog deset milijonov lir škode.
Udarila strela
Med nevihto, včeraj zjutraj, je strela udarila v transformator v kraju Albe-rohi na območju Štarancana. Strela je poškodovala tudi električno napeljavo bližnjega posestva Claudia Lorenzona.
kino
Gorica
CORSO Zaprto.
VERDI 18.00-22.00 »Ladri di saponette«. M. Nichetti.
VITTORIA 17.30-22.00 »Una calda fem-mina da letto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Veliki rock koncert«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Angeli iz popravnega doma«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Trg De Amicis 10 — tel-530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli 23 —' tel. 410340.
_________pogrebi____________
Danes v Gorici: ob 12. uri, Alfredo M°' naco, iz splošne bolnišnice na glavno po-kopališče.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Albine Uršič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spij' min. Posebna zahvala naj gre g. župni' ku Vojku Makucu za cerkveni obred, organistu Gabrijelu Devetaku in vseffl darovalcem cvetja.
SVOJCI
Štmaver, Gorica, 29. junija 1989
Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in tistim, ki so sočustvovali z nami ob smrti Andreja Rupla.
SVOJCI
Gorica, 29. junija 1989
Druga poletna sezona SSG
jJutri v Trnovci »Županova Micka«
Županova Micka - prizor z vaje	(Foto Križmančič)
Ko smo se pripravljali na lansko poletno sezono, smo na tihem računali na topel sprejem. To upanje so opravičevale izkušnje z dotedanjimi predstavami na prostem, odigranimi v mrzlih, kadar že ne deževnih majskih večerih ob izteku sezone. Sprejem je bil povsod prisrčen, vendar je bilo nastopov premalo, da bi bili merilo za takšen podvig, v kakršnega smo se načrtno in s premišljenim tveganjem spuščali julija lanskega leta.
Odziv občinstva pa je bil navdušujoč in je presegal tudi najbolj rožnata pričakovanja. Ne toliko zaradi množičnosti, ki je pač po naših vaseh, če romaš iz ene v drugo, ne moreš pričakovati - kje pa naj se vzamejo množice v teh naših vse bolj zapuščenih ali potujčenih naseljih? - ampak zaradi tiste izjemne topline in prisrčnosti, ki sta obdajali vsak naš nastop. Nedvomno je temu precej pripomogla posrečena izbira lahkotnega in očarljivega teksta, kakršen je Molierov George Dandin, precej pa so pridali komedijanti s svojo igro in samo okolje, zmeraj drugačno in skoraj zmeraj enako osvajajoče. Taki so pač naši borjači, naši trgi, naši gozdiči, naše ploščadi veseličnih prostorov, še posebno, ko jim snop-je reflektorjev pričara igro luči in senc.
Bodi kakorkoli že, zgodilo se je, da je bilo naše zadovoljstvo že po prvih nastopih tolikšno, da so najbolj zadrti nasprotniki poletne sezone sprevideli, da gre za pobudo, ki jo v prihodnje vsekakor moramo nadaljevati. Tako smo zdaj tu, pred
vami in pred našo drugo poletno sezono, z željo, da uspeh ne bi bil manjši in z upanjem, da nam bo vreme prizanesljivo.
Za sabo imamo sezono izjemnih uspehov, katerih merilo niso samo številne nagrade in priznanja z raznih festivalov, ampak tudi čestitke in pohvale naših dolgoletnih zvestih gledalcev in krepki prijateljski stiski rok. Zaključujemo jo z Županovo Micko, ki se je rodila izpod Linhartovega peresa pred natanko dvesto leti, menda prav v teh poletnih dneh ob prvem odmevu francoske revolucije. Z njo je Anton Tomaž postavil temeljni kamen naši dramatiki, prepričani pa smo, da nam danes ne bi štel v zlo, da njegovega dela nismo vzeli v roke s spoštovanjem do arhivskega prahu, ampak da smo skušali v njem razpihati tisto iskro ganljive veselosti, ki mu jo je vdihnil s svojim talentom. Igro je tudi sam namenil zabavi in izključno zabavi, saj je ni niti podpisal, čeprav je bila uprizorjena na prvi ponedeljek po Božiču 1789 in je ob novem letu celo izšla v tisku. Takšno, namenjeno zabavi in opredeljeno z nedvoumnimi znamenji napredka, ki je dve stoletji po francoski revoluciji obsijal tudi pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji vsaj za dve tretjini gesla li-bertč, fraternite, egalite (na bratstvo namreč še vedno čakamo) -no, takšno, namenjeno zabavi jo tudi sprejmite s hvaležnim spominom na njenega genialnega rodite-
7/Q’	MIROSLAV KOŠUTA
Razburljiva in vsebinsko razgibana seja sveta Borštnikovega srečanja
Na peti seji sveta Borštnikovega srečanja so se člani najdlje zadržali pri prvi točki - sprejetju poslovnika, predvsem so obravnavali predloge Slovenskega mladinskega gledališča. Predstavil jih je direktor Petar Jovič in v glavnem so se nanašale na sestavo in imenovanje strokovne žirije, koncept srečanja (selektor naj bi izbral najboljše predstave, ne glede na to, iz katerega gledališča prihajajo, tako da bi se lahko zgodilo, da katero od slovenskih poklicnih gledališč ne bi sodelovalo), večjo odprtost pri določanju, kdo prejme nagrade strokovne žirije. Nobeden od teh predlogov ni bil v celoti sprejet, je pa doživel poslovnik nekaj manjših popravkov glede spremljevalnega programa, delovanja žirije ter izvolitve predsednika in namestnika sveta BS. Člani sveta so bili mnenja, da je potrebno o takšnih in podobnih pripombah razpravljati na skupnosti slovenskih dramskih gledališč, kjer se bo jasneje pokazalo, kakšno Borštnikovo gledališča želijo.
Usklajevalec letošnjega tekmovalnega programa Jernej Novak je zatem predstavil svoj izbor in razložil svoja izhodišča pri izbiri. -Ker Slovensko mladinsko gledališče tudi letos ne bo nastopilo v tekmovalnem programu, zato je usklajevalec izkoristil svojo pravico do dveh predstav po lastnem izboru. To sta Šeherezada Iva Svetine v režiji Tomaža Pandurja in izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča ter Lepa Vida Ivana Cankarja Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v režiji Mete Hočevar.
O organizacijskem programu 24. Borštnikovega srečanja je govorila predsednica izvršnega odbora Olga Jančar. Predstavila je spremljevalni program - selektor je bil Vili Ravnjak - gostovanja tujih gledališč (letos bodo nastopila gledališča iz Gradca, Mar-burga na Lahni in Washingtona) tri predstave, od tega dve lutkovni, gle-
daliških ljubiteljev, Malo BS v Slovenski Bistrici, na katerem bo okrog petnajst predstav in manifestacij. Borštnikovo bo pestro tudi po simpozijih, pogovorih in razstavah. Med drugim bo Društvo teatrologov in kritikov pripravilo simpozij ob 200-letnici prve predstave Dramatičnega društva Linhartove Županove Micke, predstavili bodo knjige Knjižinice Mestnega gledališča ljubljanskega, nekaj bo pogovorov s pisatelji, v Univerzitetni knjižnici pa bo razstava 70 let gledališča v Mariboru.
Tekmovalni program srečanja slovenskih gledališč bo spremljala strokovna žirija v sestavi: Slavko Pezdir, Aleš Jan, Janez Hočevar-Rifle, Metod
Pevec in Peter Božič. V žiriji za podelitev Borštnikovega prstana in zlate značke so dr. Matjaž Kmecl, France Vurnik in Polde Bibič, žirijo občinstva pa sestavljajo Marija Žajdela, Darka Zvonar in Vojko Pogačar.
Na razburljivi in vsebinsko razgibani seji - vodil jo je predsednik sveta dr. Matjaž Kmecl - je Zoran Medved predstavil še program televizije ob BS, Olga Jančar pa je povedala, da glavnega pokrovitelja še nimajo, medtem ko so med sopokrovitelji Jugobanka, Swaty, Sladkogorska in Slovenijales, kotpokrovitelj dneva igralca, ki se je lani izkazal kot dobra poteza, saj se ga je udeležilo šestdeset igralcev iz slovenskih gledališč.
HELENA GRANDOVEC
Tekmovalni spored BS
Drama SNG Ljubljana — Dušan Jovanovič: Zid, jezero, režija D. Jovanovič.
Drama SNG Maribor — Igor Koršič: Modri angel, režija Karpo Godina.
Eksperimentalno gledališče Glej — 5 1/2 - Pet in pol avtorjev Bartsch, Muller, Handke, Stein, Shutz v režiji Zakonjšek, Miler, Koprivšek, Pandur, Kušej.
Mestno gledališče ljubljansko — Paul Claudel: Marijino oznanjenje, režija Dušan Mlakar.
Prešernovo gledališče Kranj — Emil Filipčič: Božanska tragedija, režija Vito Taufer.
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica — Thomas Bernhard: Komedijant, režija Dušan Mlakar.
Slovensko ljudsko gledališče Celje — B. Brecht - K. Weill: Opera za tri groše, režija Vinko Moderndorfer.
Slovensko stalno gledališče Trst — A. P. Čehov: Striček Vanja, režija Dušan Jovanovič.
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo — V. Bartol - J. Rakušček: Don Lorenzo, režija Katarina Pegan; predstava je realizirana v sodelovanju z EG Glej.
Koreodrama, Ljubljana — Jean Genet: Služkinji, režija Damir Zlatar Frey.
Tudi letos tradicionalni študijski dnevi »Draga«
Misli o sedanjem slovenskem trenutku
Tudi letos bo Društvo slovenskih izobražencev priredilo študijske dneve »Draga 89«, ki bodo že štiriindvajse-tič zapovrstjo, dogajali pa se bodo v parku Finžgarjeve-ga doma 1., 2. in 3. septembra letos.
Okviren spored predvideva na petek, 1. septembra, najprej uradno predstavitev letošnje »Drage«, čemur bo sledilo prvo predavanje o »Problemih in rešitvah v multikulturnih družbah« (Pogled iz širokega sveta na problematiko, ki zadeva tudi Slovence: kulturni in jezikovni pluralizem; predavanju bo kot običajno sledila diskusija, tej pa že tradicionalna otvoritvena družabnost.
Naslednjega dne, v soboto, 2. septembra, ob 16. uri bo po slovesni otvoritvi predavanje na temo »Manjšina -žrtev ideoloških bojev?« (Skupina zamejskih kulturnih delavcev v pluralističnem razgovoru o dosedanjem prevladovanju ideologije v zamejskem dogajanju; sledila bo
razprava). Na zadnji dan, nedeljo, bosta dve predavanji. Najprej »Vizije in meje narodne sprave« (Žareč problem narodne sprave, ki naj bi vzpostavila most čez prepad revolucije, v novi in doživeti osvetlitvi; sledila bo razprava) in potem še »Slovenija med Evropo in Balkanom« (Slovenska pomlad, Majniška deklaracija 1989, napetost z Jugom, pravica do odcepitve v predavanju, ki bo pomenilo poseg v osrčje slovenske narodne problematike; po predavanju bo običajna razprava, nato zaključek in družabnost).
To je torej spored letošnje »Drage«, ki bi znal oživeti tisto polemično žilico, ki jo je bilo v zadnjih letih pogrešati. Vsekakor so predavanja zastavljena tako, da segajo v samo srž današnjega prelomnega slovenskega zgodovinskega trenutka.
V Čedadu prvi mednarodni tečaj za mlade violiniste
Na pobudo Evropske zveze pedagogov za godala (ESTA), ki ima svoje centre tudi v Ameriki, na Japonskem in v Avstraliji in v organizaciji njene italijanske sekcije za deželo Furlanijo-Ju-lijsko krajino, Venelo in Tridentinsko-Gornje Po-adižje ter še v sodelovanju z Državnim šolskim centrom "Paolo Diacono" v Čedadu in Goethe inštitutom v Trstu, bo v dneh od 21. avgusta do 2. septembra v Čedadu prvi mednarodni tečaj za mlade violiniste od 5. do 15. leta starosti, rezerviran za mlade iz dežele Furlanije-Julijske krajine ter sosednih dežel Alpe-Jadran, t.j. iz Slovenije, Hrvaške in avstrijske Koroške. Pogoj za udeležence je, da imajo za seboj vsaj eno_ leto šolanja na katerikoli glasbeni šoli. Tečaj v Čedadu bo v Prostorih omenjenega šolskega centra, vodil pa Pa bo naš mladi tržaški slovenski violinist Igor Kuret, ki je pravkar končal svoje izpopolnjevalne študije v Hannovru. Z njim bosta sodelovala tudi slovenski violinski pedagog prof. Slavko Zimšek
z Akademije za glasbo v Ljubljani in avstrijska pedagoginja prof. Marianne Kroemer iz Gradca, ki je tudi podpredsednica ESTA, ter še trije spremljevalci in obenem prevajalci za italijanščino, slovenščino in nemščino. Doslej se je za tečaj prijavilo okrog 50 mladih tečajnikov, vpis pa je še vedno možen do konca tega meseca pri prof. Igorju Kuretu v Trstu.
V pogovoru s prof. Igorjem Kuretom smo izvedeli za nekatere zanimive podrobnosti o organizaciji ESTA, njenih smotrih, o tem, kako deluje
v Italiji in predvsem, kako je prišlo do laskave ponudbe predsednika evropske ESTA, slavnega violinskega virtuoza Jeyudi Menuhina Igorju, da bi vodil ta prvi tečaj za mlade violiniste.
Organizacija ESTA je bila ustanovljena pred kakimi petnajstimi leti na pobudo prof. Marianne Kroemer in prof. Maxa Rostalla. Statutarni namen organizacije je prirejati seminarje in tečaje, srečanja in kongrese ter podobne dejavnosti in tako izboljšati splošno raven poučevanja godal v vseh državah sveta in si pri tem izmenjavati izkušnje. Zveza ima vsako leto mednarodni
Veliki virtuoz svetovnega slovesa Jeyudi Menuhin
kongres, nekatere državne zveze pa tudi svojega. Lani je bil kongres prvič v Italiji v Rimu, letos pa je bil v Manchestru v Angliji, kjer je tudi stalni sedež evropske ESTA. Na njem je kot edini iz italijanske organizacije sodeloval Igor, ki je zvezo tudi seznanil s stanjem violinske pedagogike v Italiji in problemi, s katerimi se italijanska zveza sooča. Po izmenjavi informacij so na kongresu prišli do zaključka, da obstaja sedaj dejanska možnost za delovanje Zveze le v severni Italiji in da se zato v naši deželi izvede prvi poletni tečaj za mlade violiniste. Osrednji odbor ESTA je za izvedbo tečaja pooblastil Igorja Kureta kot člana italijanske ESTA. Osebno sporočilo o tem sklepu je predsednik evropske ESTA virtuoz Jeyudi Menuhin naslovil na predsednika deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Bia-suttija in ga tudi prosil, naj dežela nudi svojo pomoč, da bo pobuda lahko uresničena. Jeyudi Menuhin v svojem pismu izrecno poudarja, da uživa Igor Kuret njegovo osebno zaupanje in spoštovanje kot violinski pedagog.
Tako je vsa stvar stekla in poleg Dežele so pobudo za izvedbo tečaja v Čedadu (prvotno je bil tečaj zamišljen v okviru mednarodnega kolegija v Devinu) finančno podprli še Videmska pokrajina ter nekatere zasebne ustanove in banke.
Delovni spored tečaja obsega dvanajst učnih dni, pouk pa bo potekal individualno, skupinsko in z vokalnimi vajami pod vodstvom prof. Stojana Kureta, med vzporednimi dejavnostmi pa so predvideni koncert dua Igor Kuret (violina) - Se-ung Yeun-Huh (klavir), koncert nagrajencev VII. meddeželnega tekmovanja violinistov v Fari, javni koncert udeležencev tečaja v dvorani Goethe inštituta v Trstu, zaključni nastop vseh ude-
ležencev tečaja ter izlet v Oglej, Gorico in Trst. Na koncertu v Goethe inštitutu bodo udeleženci tečaja izvedli glasbeno pravljico "Nekaj, kar še ni", ki jo bosta z njimi pripravila ljubljanska asistenta Vlado in Vildana Repše, mali orkester tečajnikov bo izvedel skladbo "Happy Suite" pod vodstvom avtorja Viktorja Fortina iz Avstrije, pevski zbor tečajnikov pa bo nastopil pod vodstvom dir. Stojana Kureta.
Prof. Igor Kuret želi poudariti, da ta violinski tečaj ni v nikakršni konkurenci z glasbenimi šolami, ker že po svojem značaju in trajanju ne more biti, da pa gre vsekakor za pobudo, ki naj prispeva k večjemu poenotenju violinskega šolanja v raznih državah in k zbliževanju mladih glasbenikov sosednih dežel.
Če predstavlja imenovanje Igorja Kureta za organizatorja in vodjo čedajskega tečaja italijanske sekcije ESTA in to s strani takih uglednih oseb, kakršna sta virtuoz svetovnega slovesa Je-yudi Menuhin in prof. Max Rostall, pa to ni edino priznanje našemu mlademu violinskemu koncertantu in pedagogu. Brž ko se bo tečaj v Čedadu končal, ga bo namreč pot vodila v ZDA v Teksas, od koder je dobil ponudbo za mesto asistenta na glasbeni fakulteti teksaške univerze v Dallasu. V Dallas ga je povabil sedanji vodja tako imenovane Kodalyjeve violinske metode šolanja za otroke, prof. Miller, s to metodo poučevanja, ki je dala pomembne rezultate, pa je pred kakimi dvajsetimi leti začel prof. Paul Rolland. Miller je Igorja spoznal na enem od violinskih seminarjev. Značilnost Kbdalyjeve violinske pedagoške šole je namreč v tem, da se poučevanje otrok po tej metodi odvija neposredno v osnovnih šolah v 4. in 5. razredu kot vsakodnevni enourni dodatek k rednemu pouku. Na ta način učenci v dveh letih osvojijo violinsko znanje, ki ga redne glasbene šole lahko dajo šele v šestih letih. Razen tega je vežbanje otrok skupinsko in v stalnem kontaktu s profesorji.
V Dallasu bo Igor Kuret sodeloval ne le kot asistent na univerzi, pač pa bo neposredno sodeloval pri nadaljnjem razvoju tega projekta, kar bo lahko potem koristno uporabljal po povratku, predvidenem v januarju prihodnjega leta. Koda-lyjevo violinsko pedagoško metodo so namreč začeli z uspehom prakticirati v Angliji in še nekaterih evropskih državah in ni izključeno, da jo bodo osvojili tudi v Italiji.
Uveljavljanje violinista Igorja Kureta doma in v svetu je še en dokaz uspešnosti mladih slovenskih zamejskih glasbenikov, ki so izšli iz šole Glasbene matice in smo lahko nanje upravičeno
P°n0Sni'	JOŽE KOREN
Na povratni finalni tekmi italijanskega nogometnega pokala
Sampdoria - Napoli 4:0 (2:0)
STRELCI: v 32' Vialli, v 38' Cerezo, v 46’ Vierchowod, v 56' Mancini (11-met-rovka)
SAMPDORIA: Pagliuca, Lanna, Carboni, Pari, Vierchowod, L. Pellegrini, Victor (v 87' Bonomi), Cerezo, Vialli (v 83' Salsano), Mancini, Dossena.
NAPOLI: Giuliani, Corradini, Francini, Fusi (v 79' Bigliardi), Alemao, Renica, Crippa, De Napoli, Careca, Maradona, Carannante (v 51’ Neri).
SODNIK: Lo Bello (Siracusa). KOTI: 8:4 za Sampdorio. OPOMIN: Viercho-wod, Crippa, Alemao. IZKLJUČENI: v 72' Renica (dvojni opomin), v 85' Mancini. GLEDALCEV: 22 tisoč.
CREMONA — Povratno finalno tekmo za italijanski nogometni pokal, ki je bila v Cremoni, je gladko osvojila Sampdoria ter si tako tudi prislužila naslov pokalnega prvaka, saj je prvo tekmo v Neaplju izgubila le z 1:0. Genovski stadion še vedno popravljajo, v Cremoni pa je bilo nadvse slavnostno, saj je domača enajsterica napredovala v najvišjo nogometno ligo, poleg tega je bil tik pred tekmo Vialli nagrajen z "žogo iz platina" kot najboljši italijanski nogometaš pravkar zaključenega prvenstva, Vialli pa je iz Cremone.
Tudi tekma je bila, nasprotno kot so napovedovali izvedenci, lepa in borbena,
na koncu še preveč, saj je moral odlični sodnik Lo Bello izključiti Renico in Mancinija. Igralci sinočnjega finalnega spopada so iz sebe dali še zadnje atome moči, saj je bilo res čudež, na kakšnem nivoju so vsi igrali.
Napoli je v prvih 30 minutah igral odlično in je brezhibno nadzoroval nasprotnika, nato pa so Boškovovi varovanci z Viallijem nepričakovano dosegli prvi zadetek. To je Maradono in tovariše zelo potrlo, saj so takoj nato prejeli še drugi zadetek.
V drugem delu igre je takoj potrojil še branilec Vierchowod in tekme je bilo
konec. Igralci so nato mislili predvsem na osebna obračunavanja, tako da je spopad bolj spominjal na rugby, boks kot pa na nogometno tekmo. Sodnik Lo Bello je naposled postal protagonist srečanja, saj je moral brzdati podivjane in histerične igralce, to delo pa je opravil zelo dobro, saj je izključil le dva, a je na koncu le umiril razburjene duhove. Maradona in Vierchowod, ki sta si vseskozi izmenjavala nedovoljene udarce, sta si npr. na koncu segla v roke.
Zmaga Sampdorie je vsekakor zaslužena, saj si je bolj od že nekoliko demotiviranih nasprotnikov želela zmage. Motivacija pa je ključ do uspeha...
Danes odprtje nogometne kupoprodajne borze
MILAN — Danes se v kongresni dvorani v Milanu "Milanofiori" odpre prvi del italijanske nogometne kupoprodajne sezone, ki se bo zakjučila 14. julija. Vse prvo- in drugoligaške ekipe bodo imele svoj "box'j v katerem bodo njihovi predstavniki sklepali pogodbe. Borza bo, kot vse kaže, zelo "vroča", saj so hoteli v okolici kongresne dvorane vsi zasedeni.
V 2. kolu teniškega turnirja v Wimbledonu
Seleševa potrdila svojo vrednost
LONDON — Tudi včerajšnji 3. dan teniškega turnirja v Wimbledonu ni postregel s kakšnimi senzacijami. Poraz 37-letnega Connorsa, ki je na tem turniju zmagal pred 15 in 7 leti, res ne more biti kako posebno presenečenje, še zlasti če pomislimo, da je bil njegov tokratni nasprotnik, Dan Goldie, 12 let mlajši. Podobno kot v srečanju prvega kola je Če-hoslovak Lendl slabo začel, saj je izgubil prvi set proti skromnemu Švedu Batha-mu (311. na svetovni lestvici), a zatem se je le prebil v 3. kolo. To je uspelo tudi Jugoslovanu Živojinoviču na račun Bai-leya (VB). Izpadel pa je Živojinovičev rojak Ivaniševič. Doslej so bili izločeni štirje nosilci skupin: Klasek (Švi., št. 6), Čes-nokov (SZ, št. 14), Gilbert (ZDA, št. 11) in Connors (ZDA, št. 10).
Med ženskami se je 15. letna Jugoslovanka Monika Seleš, nosilka 11. skupine, uvrstila v 3. kolo, potem ko je brez posebnih težav premagala Porwikovo (ZRN). Brez težav proti Pospisilovi (ČSSR) je bila tudi nedavna zmagovalka Roland Garrosa, Arantxa Sanchez. Turnir pa se je že končal za drugo Jugoslovanko, Goleševo, ki je potegnila krajši ko-
Ivan Lendl
nec proti domačinki Lakejevi. Nekaj izidov:
MOŠKI - 2. KOLO: lendl (ČSSR) - Bat-hman (Šve.) 6:7, 6:3, 6:2, 6:2; Goldie (ZDA) - Connors (ZDA) 7:6, 5:7, 6:4, 6:2; Fitzgerald (Avs.) - Gilbert (ZDA) 6:2, 7:5, 1:6, 3:6,
6:2; Vajda (ČSSR) - Michibata (Kan.) 6:7, 6:1, 7:6, 6:3; Flach (ZDA) - Ivaniševič (Jug.) 6:44 6:3, 4:6, 6:3; Curren (ZDA) -Srejber (CSSR) 4:6, 6:2, 6:3, 6:0; Zivojino-vič (Jug.) - Bailey (VB) 6:3, 7:5, 7:6.
ZENSKE - 1. KOLO: Sanchez (Sp.) -Pospisilova (ČSSR) 6:2, 7:5; Tanvier (Fr.) -Nishiya (Jap.) 6:2, 6:3; Stafford (ZDA) -Kelesi (Kan.) 7:6, 7:5; Šhriver (ZDA) -Bakkum (Niz.) 6:2, 6:1; Lake (VB) - Goleš (Jug.) 7:6, 3:6, 6:1; 2. KOLO: Graf (ZRN) -Kessaris (ZDA) 6:2, 6:1; Seleš (Jug.) - Por-wik (ZRN) 6:2, 6:4.
Aschenbach še obtožuje
BONN Bivši' olimpijski prvak v smučarskih skokih, Vznodni Nemec Hans Georg Aschenbach, še naprej obtožuje športno pripravo v NDR. »Za vsakega olimpijskega prvaka,« pravi Aschenbach, »je vsaj 350 invalidov.« Po Aschen-bachovih besedah so treningi skorajda nečloveški, ne manjka poškodb na hrbtenici, nekateri imajo celo možganske poškodbe. Pred dnevi je Aschenbach trdil,, da v NDR na široko uporabljajo poživila. Včeraj so vse te obtožbe v NDR ostro zavrnili in ga obtožili, da je sam skušal atletom vsiliti prepovedana sredstva, ko jih je kot zdravnik imel v oskrbi.
Vlade Divac prva izbira Lakersa iz Los Angelesa
NEW YORK — Po velikem uspehu na Eurobasketu v Zagrebu je jugoslovanska košarka dosegla še eno veliko priznanje. Jugoslovanski reprezentant, sicer član beograjskega Partizana Vlade Divac, je prva izbira nič manj kot slavnega moštva ameriške profesionalne NBA lige Lakers iz Los Angelesa. Dino Radja, član splitske Jugoplastike, pa je druga izbira prav tako slavne ekipe Celticsa iz Bostona.
Na sliki (telefoto AP) 21-letni Vlade Divac z generalnim tajnikom NBA lige Davidom Sternom med včerajšnjo slovesnostjo v New Yorku.
V italijanskem nogometu živahno
Fascetti novi trener Torina
TURIN — Eugenio Fascetti (50 let) je novi trener Torina, ki je v tej sezoni po 30 letih prvoligaškega statusa izpadel v B ligo. Njegov pomožni trener bo Lido Vieri. Ob svojem prihodu v Turin je Fascetti včeraj izjavil, da se ne misli odreči Mullerju in Craveru, ki sta najboljša igralca ekipe.
Tudi pri Ceseni ne stojijo križem rok, saj so že najeli novega trenerja. To je 41-letni Marcello Lippi, ki je kot nogometaš dolga leta igral pri Sampdorii. Vodstvo Cesene ga bo uradno predstavilo danes na tiskovni konferenci. Lippi bo tako zamenjal Bigona, ki je prav včeraj potrdil, da zapušča Ceseno.
Inter predstavil Jurgena Klinsmanna
MILAN — Inter je včeraj uradno predstavil zahodno-nemškega napadalca Jurgena Klinsmanna, ki je igral v vrstah Stuttgarta. Zahodnonemškega asa je pričakalo na stotine navijačev. Klinsmann je med drugim izjavil: »Vsak nogometaš bi rad igral v tako pomembnem društvu, kot je Inter. Upam tudi, da bom dostojno zamenjal Diaza.«
Italijanke za 3. mesto na evropskem prvenstvu
SIEGEN — V polfinalu evropskega ženskega nogometnega prvenstva je ZRN s 5:4 (po 11-metrovkah, v regularnem delu 1:1) premagala Italijo, ki se bo sedaj za 3. mesto pomerila s Švedsko. Slednja je z 2:1 zgubila proti Norveški.
Na uvodnem atletskem mitingu sezone v Lausannu
Rezultati niso povsem upraviči pričakovanj

Said Aouita (desno), zmagovalec teka na 1500 m, v katerem je bil olimpijski prvak Rono veliki poraženec	(AP)
LAUSANNE — Na atletskem mitingu v Lausannu so sicer dosegli tri letošnje najboljše svetovne rezultate, vendar so si gledalci obetali kaj več, saj so organizatorji obljubljali nastop 14 olimpijskih prvakov in 10 svetovnih rekorderjev. Seveda pa ne gre pozabiti, da je šlo za uvodno tekmovanje sezone na odprtem, poleg tega je nekatere preizkušnje motil dež, tako da se dosti bolje ni moglo končati. Najboljše letošnje znamke so dosegli Kingdom (110 m ovire), Koech (3.000 m zapreke) in Ouirotova (800 m). Nekaj rezultatov:
MOŠKI - 110 m ovire: 1. Kingdom (ZDA) 13"13; 2. Jackson (VB) 13"23; 3. Poster (ZDA) 13"29; 100 m: 1. Mitchell (ZDA) 10"03; 2. Stewart (Jam.) 10"03; 3. Bur-rell (ZDA) 10'T7; 1.500 m: 1. Aouita (Mar.) 3'35"26; 2. Kirochi (Ken.) 3'35'’67; 3. Rono (Ken.) 3'35"80; 3.000 m zapreke: 1. Koech (Ken.) 8T5"78; 2. Maminski (Pol.) 8'25"73; 3. Koleman (Niz.) 8'27"42; 400 m: Steve Lewis (ZDA) 44"47; 2. Simon (ZDA) 44 '71; 3. Everett (ZDA) 45"20; daljina: Carl Lewis (ZDA) 8,43 m; 2. Myricks (ZDA) 8,19 m; 3. Powell (ZDA) 8,11 m; 200 m: 1. Heard (ZDA) 20"29; 2. Smith (ZDA) 20"34; 3. Tilli (It.) 20,41; palica: 1. Bubka (SZ) 5,80 m; 2. Chmara (Pol.) 5,80 m.
ŽENSKE - višina: 1. Astafei (Rom.) 1,90 m; 2. Ando-nova (Bol.) 1,90 m; 800 m: 1. Ouirot (Kuba) 1'57"95; 2. Kiessling (NDR) l'59"41j 3. Melinte (Rom.) 1'59"51; 4. Clark (ZDA) 1'59"83; 5. Čolovič Jug.) 2'00' 27.
Superminiodbojka v Caspoggiu
Borovke in slogaši osvojili tri zmage
V prvem dnevu državnega turnirja v superminiodbojki, ki se odvija v kraju Caspoggio pri Sondriu, je v ženski konkurenci ekipa Bora Friulexport v treh nastopih dosegla prav toliko zmag, v moški konkurenci je tudi Sloga dobila vsa tri srečanja, štandreški Val pa je ostal prvi dan praznih rok.
Medtem ko sta Bor Friulexport in Sloga na dobri poti, da se uvrstita v nadaljnji del tekmovanja, pa se bo moral Val danes močno potruditi, da “bo ostal še v konkurenci.
IZIDI PRVEGA DNE MOŠKI
1.	SKUPINA: Terni - Val 2:0 (15:2, 15:3); Piacenza - Val 2:0 (15:10, 15:1); Benevento - Val 2:0 (15:0, 15:7).
2.	SKUPINA: Sloga - Reggio Emilia 2:1 (15:13, 5:15, 15:11), Sloga - Campo-basso 2:0 brez boja; Sloga - Unicef 2:0 (15:12, 15:9).
ŽENSKE
3.	SKUPINA: Bor Friulexport - Terni 2:0 (15:9, 15:4); Bor Friulexport - Como 2:0 (15:9, 15:2); Bor Friulexport - Pordenone 2:0 (15;4, 15:10).
kratke vesti - kratke vesti
Najhujša kazen za Mattheusa
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je naj hujšo kazen v A ligi tokrat naložila Mat-theusu (Inter), ki je bil izključen za tri kola. Za dve koli bo počival Ferri (Torino), po eno kolo pa ne bodo igrali: Borgonovo in Hysen (Fiorentina), Mo-riero in Paciocco (Lecce), Rossi in Sabata (Torino), Stringara in Villa (Bologna), Tassotti (Milan) ter Volpecina (Verona). V B ligi so bili po dodatnih tekmah izključeni za eno kolo: Grani in Monaco (Empoli), Avanzi (Cremo-nese) in Sasso (Reggina).
V 1. kolu A lige Olimpija - Vojvodina
ZAGREB - Včeraj so izžrebali pare za jugoslovansko nogometno 1. in 2. ligo. Tekme v 1. ligi se pričnejo že 30. julija, igrali pa bodo takole: Radnički -Velež, Borac - Partizan, Rijeka - Hajduk, Budučnost - Osijek, Sarajevo -Željezničar, Rad - Vardar, Olimpija -Vojvodina, Crvena zvezda - Sloboda ter Dinamo - Spartak.
Spored 1. kola v 2. ligi (pričetek 8. avgusta) je naslednji: Beograd - Rudar, Priština - Leotar, Iskra - Mačva, GOŠK - Šibenik, Zemun - Kikinda, Sloboda -Pelister in Napredak - Dinamo.
Procaccini (Stefane!) odšel k Sharpu
MONTECATINI TERME (Pistoia) Košarkarski ligaš Sharp iz Monte-catinija (A-l liga) je od tržaškega Ste-fanela odkupil playa Maura Procacci-nija. Pri Sharpu imajo tako v glavnem sestavljeno ekipo, v kateri bodo poleg Procaccinija še Boni, Niccolai in Kne-go. Sedaj si skušajo zagotoviti še kakega »solidnega in izkušenega Američana«, kot so povedali pri Sharpu.
Napadli predsednika Reggine
REGGIO CALABRIA — Pri Reggini niso hoteli obnoviti pogodbe s trenerjem Scalo, kar je tako razburilo navijače, da so se spravili nad predsednika društva Benedetta. Slednji se ni mogel izogniti udarcem, a zažgali so mu tudi avtomobil.
Na lokostrelskem tekmovanju v soboto in nedeljo v Campobassu
Katja Ražem tretja pri najmlajših
Komaj devetletna Zarjina lokostrelka iz Bazovice Katja Ražem je na vsedržavnem finalnem tekmovanju mladinskih iger za 4. trofejo Topolino osvojila odlično tretje mesto. Tekmovanje je bilo v soboto in nedeljo v Campobassu, uspeh pa je dosegla v kategoriji najmlajših (letnika 1978/79). Finala se je udeležijo 30 dečkov in 23 deklic, tekmovali so na razdalji 80 metrov, na razpolago pa so imeli 72 puščic (36 v soboto in 36 v nedeljo).
Prvo mesto in državni naslov mladinskih iger je osvojila Paola Sbraga (Lazio) s 616 točkami, le za tri točke je prehitela Silvio Sorrentino (Sicilija), za štiri pa prav Katjo Ražem. Slednja bi se lahko prebila še više, če bi ne zapravila zadnjih treh puščic.
Katja Ražem se je v finale uvrstila z zmago v pokrajinskih ter tudi deželnih selekcijah. Pokrajinsko tekmovanje je bilo. 25. aprila v Bazovici, deželno pa 14. maja v Krmi-nu.
Katja Ražem se je v zadnjem obdobju poleg kvalifikacij in finala mladinskih iger v začetku maja udeležila tudi tekmovanja »900 round« v Gorici, kjer je zasedla drugo mesto. Konec maja je nastopila na tekmi FITA, prav tako v Gorici, ko je ponovno pristala na drugem mestu.
Na sliki: Katja Ražem.
Na mladinskem odbojkarskem turnirju v Trstu
Pred dnevi na košarkarskem kampu
Tudi več naših predstavnikov
Borovec M. Jogan v Veroni
V organizaciji pokrajinskega odbojkarskega odbora FIPAV je bil pred dnevi v telovadnici CUS v Trstu zanimiv moški odbojkarski turnir. Organizator je sicer povabil vse štiri pokrajine, a žal ni nastopila reprezentanca Pordenona, tako da je bil troboj mladih odbojkarjev letnika 1973 in mlajših, oziroma under 16.
Zmagali so mladi odbojkarji goriške pokrajine proti vrstnikom iz Vidma, in to šele po petih izredno izenačenih setih. Ta tekma je bila tudi najbolj izenačena. Da bo prišlo do takega razpleta, je bilo tudi pričakovati, saj so bili med prvenstvom under 16 ekipa Vol-ley Balla iz Vidma in zastopniki Soče Čerimpexa najmanj za razred boljši. Kot je znano pa so postali deželni prvaki mladi slovenski odbojkarji.
Tudi ta turnir je še enkrat pokazal, da je moška odbojka na Tržaškem v hudi krizi. Nič boljše ni niti v Pordenonu, a v tej pokrajini niso imeli tudi v preteklosti kakovostnih moških še-sterk kot v našem mestu. Pokrajinski odbor in nekateri posamezniki pa so po dolgem času le poskušali premak-
niti stvari z mrtve točke. Pred nastopom na Monte Cengiu so dober mesec in pol trenirali nekateri mladi fantje po dvakrat na teden z občasno tudi tremi trenerji - Drasič, Levatino, Seppi - in imeli skupaj 14 treningov. Skozi to "šolo" je šlo 26 fantov in redno je treniralo 18, med katerimi je bilo tudi 5 zastopnikov Sloge in Bora. Le škoda, da sta iz objektivnih razlogov izpadla Riolino in Savron, tako da so na turnirju nastopili samo Maver, Celiberto in Furlanič. Naj omenimo še, da so bi-livsi trije igralci v prvi postavi, Maver pa proglašen za najboljšega igralca naše izbrane vrste. Obe tekmi najprej z Goričani in potem tudi z Videmčani sta pokazali neuigranost Tržačanov, tako da so obe srečanji izgubili z 0:2.
Za konec bi lahko rekli, da je vsak začetek težak, a z zavzetim delom, drugačnim pristopom do moške mladinske odbojke in podobnimi pobudami, se bo dalo marsikaj popraviti, pa čeprav je pot dokaj težka in zahtevna, ker v drugih okoljih odbojka nenehno napreduje in se pri društvih posveča
velika pozornost prav mladim in najmlajšim.
Barve Goriške je zastopalo kar pet igralcev Soče Čerimpex, in sicer Kle-de, Pellegrin, Milocco, Dorni in Ter-pin. Razen Pellegrina so tudi vsi stopili na igrišče v najboljši postavi, tako da je bil uspeh slovenske odbojke povsem zadovoljiv in spodbuden.
REZULTATI
Tržaška pokrajina - Goriška pokrajina 0:2 (8:15, 5:15), Videmska pokrajina - Tržaška pokrajina 2:0 (15:7, 15:7), Goriška pokrajina - Videmska pokrajina 3:2 (7:15, 15:5, 5:15, 15:9, 15:13.
POSTAVA TRŽAŠKE POKRAJINE: Maver (Sloga), Ciliberto in Furlanič (Bor), Bernobich in Fragiacomo (Palla-volo Trst), Dardi in Cherin (DLF Trst), Norbedo in Ghersini (CUS Trst), Mar-tellani, Marsich, Grandi in Spinelli (Inter 1904 Trst).
POSTAVA GORIŠKE POKRAJINE: Klede, Pellegrin, Milocco, Dorni in Terpin (Soča Čerimpex), Corelli in Macorini (Acli Ronchi), Populini (San Luigi), Barea (Libertas Turjak).
G. FURLANIČ
Pred dnevi se je v Veroni odvijal zanimiv košarkarski kamp, na katerem so sodelovali minikošarkarji iz vse Italije. Vsako deželo je zastopalo pet igralcev, ki so jih izbrali v okviru pokrajinskih košarkarskih zvez. Furlanijo-Julijsko krajino sta zastopala tudi dva
tržaška igralca, to sta Luca Pesaresi, član Don Bosca, in Matija Jogan, letnik 1977 in član Bora.
Kar 200 otrok (100 fantkov in 100 deklic) se je udeležilo tega kampa z bogatim sporedom (košarkarski turnir, tekmovanja v košarkarskih elementih, atletske discipline in risanje). Vsak dan so morali izpolniti lasten dnevnik, zadnji dan pa so z nastopom pokazali, kaj so se po enotedenski vadbi naučili tudi v plesu in petju. En dan so namenili tudi izletu v Gardenland ob Gardskem jezeru, zadnji dan pa je bil posvečen predvsem finalnim tekmam turnirja.
Matija Jogan je bil s kampom zelo zadovoljen. Počutil se je namreč zelo dobro, spoznal je mnogo prijateljev iz vse države, ki so bili zelo prijetno presenečeni ob spoznanju, da je Matija Slovenec, ki živi v Italiji. Naj omenimo, da so Jogana tudi izbrali za mednarodno tekmovanje, ki bo julija meseca v Abrucih.
Torej res lep uspeh za samega igralca in za vso zamejsko košarko.
V 6. povratnem kolu zamejskega balinarskega prvenstva
Mak poskrbel za veliko presenečenje
Gotovo bo 27. junij še dolgo časa ostal v spominu članov novoustanovljenega športnega društva Mak iz Štandreža, ki letos komaj drugič nastopajo na zamejskem balinarskem prvenstvu.
Ni minilo veliko časa od tega, ko smo predvidevali, da bo Mak v bližnji prihodnosti prebil led in se dokopal do prve zmage. In končno se je Štandrežcem po 28 nastopih v prvenstvu v torek pokazala zelena luč, saj jim je uspelo prisiliti k predaji nič manj kot vodilni Kras. Požrtvovalnim štandreškim balinarjem bo nedvomno ta dosežek dal novega elana, posebno v teh časih, ko prihajajo makovci do lastnih balinarskih stez v Štan-drežu, saj so dejansko doslej vedno nastopili na tujem igrišču in je zato njihov dosedanji izkupiček na lestvici več kot zadovoljiv. Prvo točko je, za Mak izbojevala četverka, ki je bila prvič uspešna v letošnjem prvenstvu in je na najboljši način izkoristila res črn dan Krasove postave. Izid pa je takoj izenačila gostujoča dvojica, ki pa nikakor ni imela lahkega dela, saj sta se v velike težave krasovca kar sama spravila in bi se lahko srečanje po njunem visokem vodstvu z 8:1 kaj
kmalu zasukalo v korist nasprotnikov. Povsem je razočaral DelAnno, ki je odigral eno najslabših letošnjih srečanj in veliko zaslug, da je bil v ključnih trenutkih še v stanju, da zmaga, ima prav njegov nasprotnik Figel, ki mu je z nespretno potezo daroval kar tri točke in dopustil, da je Kraševec prišel v vodstvo z 9:6. Vendar je Ivo v zadnjih dveh lučajih dokazal, da je bil tokrat znatno boljši in na veliko veselje domačinov je zasluženo slavil v velikem slogu.
IZIDI 6. POVRATNEGA KOLA
Polet - Sokol 0:3 (8:11, 2:11, 6:11); Mak - Kras 2:1 (11:9, 6:11, 11:4); Kraški dom - Danica 3:0 (11:10, 11:10, 11:6); Zarja - Nabrežina 2:1 (8:11, 11:3, 11:5); prosta Gaja.
LESTVICA
Kras 29, Kraški dom 25, Sokol 23, Nabrežina in Danica 21, Zarja 19, Polet 18, Gaja 15, Mak 9.
DANAŠNJE KOLO
V Repnu ob 19.00: Kraški dom - Gaja; v Nabrežini (železniška postaja) ob 19.00: Nabrežina -Sokol; v Zgoniku ob 19.00: Kras - Polet; na Vrhu ob 19.30: Mak - Zarja; prosta Danica. (Z. S.)
primorske vesti
Razočaranje v Kopru
V finalni nogometni tekmi za jugoslovanski pokal na področju Slovenije so rumeno-modri na Bonifiki pred okrog 2.000 gledalci visoko izgubili proti Mariboru kar z 0:3.
Koprčani so dobro igrali le prvih 30 minut, ko so zapravili 5 do 6 zrelih priložnosti, potem pa povsem popustili (utrujeni od igranja malega nogometa) in v nadaljevanju prejeli tri gole. Na tekmi je bilo tudi nekaj menežerjev in predstavnikov prvoligaških klubov, med njimi tudi Belin od Dinama, ki pa so vsi takoj po tekmi, razočarani nad igro rumeno-modrih odpotovali iz Kopra. Gledalcem so razočaranje oblažili mladinci Kopra, ki so osvojili pokal, potem ko so v predtekmi premagali vrstnike Mure z 2:1.
Na seji izvršnega odbora nogometnega kluba Koper so potrdili dogovor, ki so ga sklenili z novim trenerjem rumeno-modrih Francem Sivkom iz Trbovlja, bivšim trenerjem Rudarja. Konec meseca junija namreč poteče pogodba z dosedanjim trenerjem rumeno-modrih Rosičem in Sivko bo njegov naslednik.
Republiške prvakinje namiznoteniške igralke Semedele so na kvalifikacijskem turnirju v Izoli osvojile prvo mesto in se po dveh letih igranja v republiški ligi ponovno vrnile v medrepubliško ligo Zahod. Koprčanke so premagale prvakinje Hrvaške Varaždin s 5:1, ter Zadrugarja, prvaka Bosne in Hercegovine, s 5:2, največ po zaslugi pionirske državne prvakinje in reprezentantke Polone Čehovin, ki je dobila vseh pet nastopov. (J. Kreft)
V torek se je v Dolini začel košarkarski turnir 3 proti 3
Ze prvi dan izenačena in tudi kakovostna srečanja
Trenutek s tekme na turnirju v Dolini
V	torek se je v Dolini v organizaciji košarkarskih delavcev ŠD Breg začel zanimiv košarkarski turnir 3:3, na katerem nastopa 13 ekip (dve iz Kopra). Po mnenju organizatorjev je to lep uspeh in spodbuda za nadaljnje izvedbe podobnih prireditev.
Že tekme prvega dne so potekale v znamenju dokajšnje izenačenosti in tudi kakovosti.
SKUPINA A
IZIDI: Sambario bordo Koper - Sokol A 41:8; Sokol B - Breg riba 41:13; Sokol A - Breg riba 42:11; Sokol A - Sokol B 41:34; Sambario bordo KP - Sokol B 42:23; Sambario bordo KP - Breg riba 41:7.
LESTVICA: Sambario bordo A 6; Sokol A 4, Sokol B 2; Breg riba 0.
V	nadaljnji del sta se uvrstila Sambario bordo Koper in Sokol A.
SKUPINA B
IZIDI: Sambario beli Koper - Sokol C 42:39; Sambario beli KP - Jadran Farco 41:25; Jadran Farco - Sokol C 42:17.
LESTVICA: Sambario beli Koper 4; Jadran Farco 2; Sokol C 0.
V	nadaljnji del sta se uvrstila Sambario beli Koper in Jadran Farco.
POLFINALNI IZIDI: Sambario bordo - Jadran Farco 42:14; Sambario beli - Sokol A 41:12; Jadran Farco - Sokol A 42:21; Sambario bordo - Sambario beli 41:28.
LESTVICA: 1. Sambario bordo Koper; 2. Sambario beli Koper; 3. Jadran Farco; 4. Sokol A.
V finalni del so se uvrstile prve tri ekipe.
L. KOREN
Nogometni turnir Del Bello
Na turnirju v malem nogometu v Križu, za katerega je zanimanje zelo veliko, saj je na vseh tekmah prisotnih več kot sto gledalcev, so odigrali četrtfinalna srečanja;
IZIDI: Tenda Rossa - Pizzeria Cantinon 3:1; Bar San Carlo - Bar Fausta 5:4; Bar Debo-rah&Carlo - Anna Patrizia 8:1; Bar Marino -Bottega della Scarpa 3:2.
Danes bosta na sporedu polfinalni srečanji. Ob 19.45 bosta igrala San Marino in Bar San Carlo, ob 21.00 pa Tenda Rossa in Bar Debo-rah&Carlo.
obvestila
TRENERSKI KOŠARKARSKI
AKTIV ZSŠDI
vabi vse ljubitelje košarke na predstavitev videokasete »ABC košarke«, ki bo danes, v četrtek, 29. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Uvodno besedo ob predstavitvi te videokasete bo imel doktor košarke Milutin Pavlovič.
ŠZ DOM
prireja teniški turnir v moški in ženski konkurenci. Tekmovanje bo od četrtka, 6. julija, do petka, 14. julija, v Štandrežu in na Vrhu. Rok za w>is zapade 3. julija. Vpisujejo: ZSSDI (tel. 33029), Marko Lutman (85348) in Bojan Makuc (20734).
SPDT
vabi svoje člane, da se čimprej vpišejo na enotedenski tabor v Dolomitih Brente, ki bo od 26. 8. do 2. 9. Vpisovanje še jutri, 30. t. m. v uradih ZSŠDI (tel. 767304), informacije tudi pri vodji pohoda Angelu Kermecu (tel. 44016).
ŠD SOVODNJE
sklicuje danes, 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Skupščina so-vodenjskih športnih delavcev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ŠD VESNA
sklicuje jutri, 30. t. m. ob 20.30 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da se je na sedežu društva (Vrdelska cesta 7, tel. št. 51377) začelo vpisovanje za začetniški odbojkarski tečaj, namenjen fantom in dekletom letnikov 1978, 1979, 1980. Tečaj bo v Borovem športnem centru na 1. maju od 4. do 12. septembra 1989. Cena tečaja znaša 50 tisoč lir. Dnevni program: 9.00 jutranji trening; 12.00 kosilo; do 15.00 organizirana animacija; 15.30 - 17.00 popoldanski trening in odhod. Možen je prihod otrok v center tudi pred 8. uro (po dogovoru). Rok za vpis zapade 15. julija.
ŠZ GAJA
obvešča, da sprejema vpisovanja za nočni tek Gaje do 1. 7. ter eno uro pred startom na športnem objektu na Padričah (tel. 226115) od 18. do 20. ure. Vabljeni!
ZSŠDI
obvešča, da od danes, 29. t. m., do nadaljnjega odgovarja na tel. št. 744426.
r
naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje
Ob 85-letnici SPDT
SPDT je, kot znano, v nedeljo praznovalo 85. obletnico svojega obstoja z dvojno slovesnostjo: prvo na vrhu Poldanjšnje špice nad Zajzero, drugo Pa pred Domom Mangart v Žabnicah v Kanalski dolini, kjer je bil med drugim nagrajen z zlatim častnim znakom Planinske zveze Slovenije dolgoletni odbornik in podpredsed-nik Ugo Margon. Marsikdo se je Pravzaprav vprašal, zakaj tako "ne-°krogla“ obletnica? 85 let? Ni dosti ■Jjovenskih društev, ki se lahko pohvalijo s tako visokim jubilejem, ta Propaganda pa je obrnjena pred-'fsern navzven, k italijanski javnosti, ki nas še prevečkrat noče sprejemati v zamejstvu.
Pohod v Dolomite Brente
Počasi se zaključuje vpisovanje na ^riotedenski tabor v Dolomitih Bren-e- ki bo od 26. avgusta do 2. septembra. Ker so za uspeh tega tabora nuj-n° potrebne rezervacije v planinskih
kočah, kjer bodo udeleženci prenočili, poziva SPDT vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tega tabora, da se takoj vpišejo. Zadnji rok za vpisovanje je namreč jutri, 30. junija, v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., tel. 767304).
* * *
SPDT prireja v nedeljo, 9. julija, izlet z osebnimi avtomobili na Creto D'Aip. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI, vse podrobnosti pa bomo še javili.
Erik Švab preplezal Staro smer v Ospu
Mladi alpinist AO SPDT Erik Švab je dne, 20. t. m., preplezal Staro smer v Ospu, katero je leta 1977 odprl nepozabni Lucijan Cergol. Švab je plezal sam, smer, ki je težka V+, Al, A2, pa je zmogel v desetih urah.
Naslednji redni sestanek AO SPDT bo v petek, 7. julija, ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nadstr.).
Na nedeljskem slavju na Poldanjšnji špici so prisotni naposled zapeli...
Nagrajeni Ugo Margon (levo) skupno s predsednikom Abramom in tajnikom Gombačem
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
29. junija 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
(jgH
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Obtožba za Sofrija in sodelavce zaradi umora Calabresija
MILAN — Namestnik državnega pravdnika v Milanu Ferdinande Pomarici je zahteval, da se začne sodni postopek proti Leonardu Marinu, Adrianu Sof-riju, Ovidiu Bompressiju in Giorgiu Pietrostefaniju zaradi domnevnega sodelovanja pri umoru policijskega komisarja Luigija Calabresija maja 1972 v Milanu. Po trditvah obtožbe naj bi bila Marino in Bompressi dejanska izvršilca umora, Sofri in Pietrostefani pa naročnika. Zaradi pomanjkanja dokazov je Pomarici ustavil postopek proti petemu domnevnemu sodelavcu pri umoru komisarja Calabresija Luigiju Noii. Tako je, kot kaže, tožilstvo skoraj v celoti sprejelo obtožbe Marina, ki so ga aretirali 28. julija lani in je nato za sodelovanje pri umoru obtožil nekdanje člane Lotte continue Sofrija, Bompressija in Pietrostefanija, ki pa so te obtožbe vedno odločno zanikali. Zaradi domnevnih ropov v obdobju med 1970 in 1981 pa je tožilstvo vložilo obtožnico še proti 14 osebam, med katerimi so tudi Marino, Pietrostefani in Bompressi.
Po anonimni prijavi o sumljivih smrtih v innichenski bolnišnici
Krajevno zdravstveno vodstvo odločno zavrnilo obtožbe o uporabi evtanazije
BOČEN Bocensko državno pravdništvo je na podlagi anonimne prijave začelo s preiskavo o nekaterih smrtnih primerih, do katerih je prišlo v bolnišnici v Innichenu v Pustertalu. V anonimni prijavi, ki je že imela svoj odmev tudi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, je zdravstveno osebje obtoženo, da naj bi v primeru neozdravljivih bolezni uporabljalo evtanazijo.
Na reakcijo na te hude obtožbe ni bilo treba dolgo čakati in včeraj je zdravstvena direkcija innichenskega okrožja izdala posebno sporočilo, v katerem z nejevoljo ugotavlja, da je moralo iz krajevnega tiska izvedeti, da je v teku sodna preiskava o domnevnih skrivnostnih dogodkih v tamkajšnji bolnišnici. Direkcija ob vsem tem izjavlja, da v bolnišnici v Innichenu ni bilo niti enega primera sumljive smrti. Zdravstvena direkcija je tudi ogorčena nad dejstvom, da je bil dan tak poudarek anonimnim obtožbam, pri tem pa do včeraj po trditvah vodstva bolnišnice nihče ni pregledal niti enega zdravstvenega kartona, niti zaslišal zdravstvenega osebja v bolnišnici. »Se več,« piše v sporočilu krajevne zdravstvene direkcije, »v bolnišnici s preiskavo niso bili niti seznanjeni, s tem pa jim je bila odvzeta tudi možnost, da bi neutemeljene obtožbe takoj demantirali.«
Pri Alessandrii tragični epilog dirke z vlakom
ALESSANDRIA — Nerazumljiva dirka z vlakom je po vsem sodeč botrovala včerajšnji tragični nesreči na nekem avtomatskem železniškem prehodu pri Alessandrii, kjer so trije mladi izgubili življenje, tretji pa je v kritičnem stanju v bolnišnici. To vsaj trdi strojevodja krajevnega vlaka Alessandria-Savona in se nekaj očividcev.
Avtomobil ritmo s četverico je na cesti, ki teče vzporedno s progo, prehitel vlak in z drznim manevrom skušal med zaprtimi zapornicami prečkati progo. To pa šoferju (Angelu Fusaru) ni uspelo, vlak je silovito trčil v vozilo in ga nekaj sto metrov dlje zagnal v električni drog.
Po pričevanju prijateljev četverice, ki so na kraj nesreče prišli le nekaj sekund kasneje, so skoraj do zore v nekem nočnem lokalu praznovali Fusarov 23. rojstni dan.
Florakisu mandat za sestavo nove vlade v Grčiji
ATENE — Kot so predvidevali je staremu socialističnemu voditelju Papandreuu spodletel poskus, da bi sestavil novo vlado. Predsednik Sarcetakis je tako, v skladu z ustavnimi določili, poveril mandat za sestavo vlade komunistu Florakisu, ki vodi levičarsko koalicijo. Po zadnjih političnih volitvah, ki so v Grčiji potekale istočasno z evropskimi, nima nobena grška stranka absolutne večine. V koalicijo z desničarsko Novo demokracijo noče nihče, socialisti bi z levičarji še sklenili zvezo, vendar Florakis pri tem postavlja kot pogoj, da se Papan-dreu umakne. Voditelja Pasok pa ni lahko prepričati, da se kljub bolezni umakne iz političnega življenja.
Komunisti, ki imajo prvič v Grčiji priložnost, da sestavijo vlado, potem ko so bili od 1945 do leta 1974 v ilegali, bi hoteli oblikovati vlado, v kateri bi bili predstavniki vseh političnih gibanj in katere prvenstvena naloga bi bila borba proti naraščajoči korupciji. Za naraščanje tega pojava obtožujejo komunisti v prvi vrsti starega socialističnega voditelja Papandreua in prav zato zahtevajo, da se umakne in da za krmilo Pasoka stopi druga osebnost, ki bi ne bila vpletena v dosedanje politične igre. Prav tako zahtevajo proces proti tistim dosedanjim socialističnim ipinistrom, ki so bili vpleteni v razne politično-finančne škandale.
Samomor vzrok smrti vohuna Mihaila Jevgenjeviča Orlova
Arhivski posnetek vohuna Orlova, ko je kot Glenn Michael Souther končal licej Greely v Cumberlandu (Maine) (AP)
MOSKVA — Sovjetski vohun Mi-hail Jevgenjevič Orlov, bolje znan z ameriškim imenom Glenn Michael Souther, je napravil samomor. To je izjavil novi šef KGB general Vladimir Krjučkov, v včerajšnjem glasilu Rdeče armade Krasnaja zvezda pa so »kolegi iz KGB« objavili nekrolog.
General Krjučkov je o vsej zadevi povedal, da je bil major Orlov poštena oseba, ki je v zadnjem času delala v izredno težkih in umsko napetih pogojih. Vest o samomoru je prispela v ZDA prav v dneh, ko CIA ne ve več, katerega boga moliti, da bi javnost prepričala, da ni Orlov »odmrznjeni« sovjetski vohun, ki so ga še v rosni mladosti poslali v ZDA. Za Američane je Orlov le 30. januarja 1957 rojeni Souther, ki je stopil v mornarico pri 18 letih, ko je dokončal licej, in je maja 1986 nenadoma izginil in zbežal v SZ. Kdo je bil torej pokojni Orlov-Sout-her, se bo baje izvedelo v prihodnjih dneh.
Iztirjenje v Las Vegasu
Na severnem vstopu v Las Vegas je iztirilo več vagonov tovornega vlaka. Nihče ni bil ranjen, na progo pa so se izlile precejšnje količine goriva za letala in bencina, tako da imajo gasilci polne roke dela	{Telefoto AP)
Zaradi politike na Kosovu trpi jugoslovanski ugled
Problematika človekovih pravic je, hote ali nehote, zmeraj bolj prisotna na številnih sestankih, na katerih v Jugoslaviji razpravljajo o mednarodnih vprašanjih, ali pa tudi o vprašanjih, ki zadevajo njeno notranje stanje in razvoj. To vprašanje čedalje bolj nestrpno trka med drugim na vrata komisij in drugih organov, ki se ukvarjajo z ustavnimi spremembami.
Problem Kosova izstopa s svojo ostrino in grobostjo. Slišati je, da gre v tem primeru za kolektivne in človekove pravice hkrati. Vprašanja so vzeli v precep tudi na zadnjem simpoziju o mednarodnih vprašanjih Jugoslavije, ki ga je v Ljubljani organiziralo predsedstvo Slovenije (govor je bil zlasti o bližnji konferenci neuvrščenih), dotaknili pa so se ga tudi na koprskem srečanju o "Osimu in Evropi", na katerem so med drugim ugotavljali, kako Jugoslavija žal še ni sprejela vrste konvencij, ki zadevajo človekove pravice.
Jugoslavija je zavoljo položaja na Kosovu in tamkajšnje politike tako imenovane diferenciacije (beri: diskriminacija) v zadnjem času ne le pogosto, marveč kar nepretrgoma tudi na mednarodni tapeti. Očitek, da govorijo eno, delajo pa drugo, je že vsakdanji in kajpak utemeljen.
Na konferenci o človekovih pravicah v Parizu (na kateri obravnavajo izvajanje resolucije o človekovih pravicah, sprejete na marčni konferenci KVSE na Dunaju) so jugoslovanskim predstavnikom zadnje dni kar odkrito očitali, da mora Jugoslavija »predvsem počistiti lastno dvorišče« (francoski predstavnik).
Žal je še vrsta mednarodnih listin o človekovih pravicah, h katerim Jugoslavija še ni pristopila seveda zategadelj, ker nima mirne vesti. Sem spada na primer Evropska konvencija o človekovih pravicah, ki je eden temeljnih dokumentov za vstop v Evropsko skupnost.
Tu je še mednarodna konvencija proti mučenju, ali pa konvencija o odpravi prisilnega dela, ki ju Jugoslavija prav tako še ni ratificirala, dasiravno so to listine Združenih narodov, Jugoslavija pa se ima za eno najbolj aktivnih članic svetovne organizacije.
Že dolgo je v navadi (tudi to jim zadnje dni očitajo v Parizu), da jugoslovanski predstavniki
preprosto ne odgovarjajo na pozive organov Združenih narodov v zvezi s tem ali onim primerom kršenja človekovih pravic. Dejstvo je, da Jugoslavija še ni pristopila k znanemu Opcijskemu protokolu mednarodnega dogovora o civilnih in političnih pravicah, katerega pomembnost je v tem, da se zavzema ne le za deklarativni sprejem, marveč tudi za resnično izvajanje politike človekovih pravic.
Še pred leti so na mednarodnih forumih včasih izrekali diskretne pripombe na račun tega, kako Jugoslavija uresničuje človekove pravice, zdaj pa so te pripombe kar odkrite, javne. V pripravah na beograjsko konferenco neuvrščenih si nekateri prizadevajo, da bi problematiki človekovih pravic namenili kar posebno mesto (kar bi bilo dragoceno), soočajo pa se kajpak s problemom moralne kvalifikacije. Politika na Kosovu žal ruši temelje jugoslovanske iskrene privrženosti načelom Združenih narodov.
Človekove pravice niso več vprašanje ene države, marveč so postale mednarodna obveznost. V mednarodni politiki sodijo zmeraj bolj med prvine, ki naj bi uravnavale bodoče medsebojne odnose. Tudi niso več, kakor smo te dni brali v beograjski "Borbi", orožje v korist te ali one politične grupacije, kakor je bil svojčas, marveč so že postale preizkusni kamen za pridobitev izkaznice rednega člana mednarodne skupnosti.
Dejstvo je, da je danes problem Kosova iakore-koč internacionaliziran. Čimprejšnja normalizacija razmer v tej pokrajini je napotilo, ki naj bi izhajalo ne le iz načel in potreb notranje politike, marveč tudi iz prizadevanja za napredno in sodobno mednarodno politiko Jugoslavije. Potreben je prelom. Na bližnji konferenci neuvrščenih naj bi človekove pravice res imele primarno mesto. Vse bolj pa se tudi sliši, da bi še kako ustrezalo, če bi se Jugoslavija včlanila v "Amnesty international". Med drugim bi s tem pričela popravljati tudi žalosten vtis, ki ga je zapustila pri delegaciji Evropske skupnosti, ki je nedavno obiskala Kosovo, ji pa niso dali, da bi svobodno opravila svoje delo, pa čeprav so jo jugoslovanske oblasti povabile na obisk.
MIRO KOCJAN