X. letnik. V Gorici, dne 7. maja 1902. 19. Številka. Izhaja vsaki četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo ieto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a 11 j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena lisi« 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejem i uredništvo v Goriči, dvorišče sv. Hilarijn Štev. 7. 1— O* v— k m m t 0< Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan itajt v Gorici. Tiska »Narodna tiskarna'1 (odgov. J. Marušič) v Gorici. Socijalno vprašanje ali: Odkod izvira siromaščina delavskega ljudstva. VI. Krivi socijalizem. (Dalje.) I. Sumljiva znamenja. 1. S o c i j a I n i d e in o k r a t j e so s e p o b r a t i i i z judovskimi bogataši. Na vsakem shodu branijo in zagovarjajo judovsko bogastvo. — A no samo to. Socijalni dcmokralje so izročili vodstvo stranke judom. Kdor hoče biti torej socijalni demokrat, mora se dati voditi od judov. Resnično ! Judje pišejo skoraj vse socijalistične časopise, n. pr. na Dunaju „Arbeiter Zeitung11 (urednik je jud dr. Adlor) itd. — Judje so prvi voditelji stranke kakor n. pr. dr. Adler, dr. Verkauf, dr. Berstel, Morgan-stern, Ingwer, Kohn, Schacherl, Fischer pri nas v Avstriji; Kohn, Feldmann, Schlesinger, Stern, Kugler, Meier na Oger-skem ; Stadthager,. Goldstein, dr. Wurm, dr. David, Katzenslein, Bernstein, Aaron na Nemškem itd. V Italiji je ravno tako kakor pri nas, čeprav je tam le malo judov v primeri z drugimi prebivavci. — Vsak pameten človek se mora vprašati: kako se to zlaga? Stranka, katera je napovedala boj kapitalizmu, drži z judi, ki imajo kapitale? Stranka, katera je napovedala boj izkoriščanju delavskega ljudstva, brati se s pijavkami? Stranka, katera je napovedala občno in večno bratstvo vseh narodov, da se vodili od niiroda, kateri je sam poln sovraštva do drugih narodov in seje sovraštvo tudi med krščanske narode? Kako se to zlaga? Kako se to sme? Kdo naj zaupa stranki, katero vodijo judje? Možje moji! Ako bi vam jaz rekel: Zložimo vsi svoj de- , ISTE K. Križ. Črtica iz Bosne, hrv. spisal Ivan Lepušič IV. Brat Mihael pred sodnikom. Duhovnik jn hotel med polom razrešiti pašine besede. Sklene, da ne bo povedal sodniku, da se je mudil pri paši. Ali težji je bil pristop k sodniku, nego li k paši, ker se je mnogo več ljudi nabralo pred hišo sodnikove. Vsakdo išče pomoči za kakega nesrečnika in nihče ne dohaja praznih rok. A kdor je nesel paši jedno mošnjo cekinov, mora dati sodniku dve. A kaj naj počne duhovnik z o n i m j e d i n i m križem? Brat Mihael se z veliko težavo prerije do sodnika. Sodnik ga lepo vsprejme. Ko duhovnik pove svojo željo, začne sodnik modrovati; „ Po vej mi, brat Mihael, povej mi, kaj sedaj mislim ?“ „Gospodstvo tvoje! to veš samo ti in Bog“, odgovori. Poznal pa je dobro riegove misli, katere so počivuie na rumenih cekinih. »Glej ga no, dobri človek; pa kako moreš vedeti, kaj se skriva v duši brata Štefana. Ti ne moreš zanj jamčiti, da ni on kaj takega govoril. Kako naj se on danes opraviči ?“ »Niti jaz, niti on, ampak same ti, nar ir. tržimo ž njim, za voditelje naše trgovine pa postavimo judo, katerim poverimo torej ves denar, kaj bi vi rekli na lo? „Judom niti enega križa !*‘ zakliče Štefan Lovišček. Torej denarja ne bi zaupali judom, socijalni demokralje pa so srečo in dušo njim zaupali. Kateri pametni človek naj hodi za njimi? 2. Drugo sumljivo znamenje je, da socijalni demokratje ravno tako grdo napadajo duhovnike kakor liberalci. Zaganjajo se v katolištvo cerkev in v duhovnike tako srdito, kakor bi bili oni krivi siromaščine delavskega ljudstva. Kako za božjo voljo?! Ali držijo bogatini in oderuhi z duhovniki? Ali ni ravno nasprotno res, da vsi tisti, ki odirajo ljudstvo ali ki so sploh veliki gospodje., zaničujejo duhovnike? Kaj so torej duhovniki krivi, ako bogatini njih naukov nič ne poslušajo? — Nasprotno pa vidimo prav povsod okoli duhovnikov zbrano ubožno delavsko ljudstvo. Menim, da ljudstvo liže vč, kdo mu dobro hoče. — Slišali ste tudi, koliko je cerkev storila za delavsko ljudstvo in kako mu je vselej branila pravice in pošten zaslužek. ,.Cerkev je premalo storila, cerkev ni storila vsega, kar ji je Kristus naro-čil“, oglasi se eden socijalnih demokratov. „Zakaj ni učila, da so vsi ljudje enaki in bralje?“ Lopo prosim! reče učitelj. Cerkev je to vedno učila, ali ljudje se niso naukov poprijeli. Saj tudi dandanes cerkev uči, da je oderuštvo in trganje zaslužka greh, da se ob nedeljah in praznikih ne sme delati, da se ne sme ubijati. — Toda ali jo ljudje poslušajo ? Odirajo, trgajo zaslužek, silijo delavce na dolo ob nedeljah, pobijajo se v dvobojih in po vrhu še cerkev zasmehujejo, ker obsoja dvoboje. In glejte! Socijalni demokratje očitajo grehe sveti cerkvi. Ali je to po- dobri gospod, moreš rešiti ga verig11. , Pa kaj misliš, da se poveljnik s toliko vojsko živi s travo in listjem? — — Kako misliš, da sem dobil ono le, ako ne od takih, ki so toliko krivi kot brat Štefan ,,Tvoje gospodstvo! pri mojem življenju. ako najdeš pri bratu Štefanu počen groš! Ampak glej...., v tem križu obstoji vse naše blago “ reče duhovnik in mu pokaže oni zlati križ. Sodnik pogleda križ črez pipo in pogled se mu zmrači. ,.A ima dvajset dram (turška mera) čistega zlata“, dostavi duhovnik. Sodnik še enkrat pogleda križ. ,.Zavij in deni sem le! Bode vže vedel Jud Jusup, koliko dram ima, ako se zamore pozlatiti grivo pašinemu vrancu, a kar je preveč, da odpre meni pašina vrata?11 „Da li je preveč ali ne; a kar ni sedaj, dobri gospod, bode kmalu. Bog ti daj zdravje in srečo! Ti nas boš zopet sodil, a naše njive bodo obrodile lepo pšenico. Kolikor je kristjanov po naših vaseh, vsakdo prinese mernik v tvoj hram11. Sodnik se prime za brado in reče: „Moja beseda odpre najmočnejša vrata; ali pazi, duhovnik, ker sem tvoje besede zapisal na onu ista vrata41. (Dalje pride.) šteno? Bolje bi storili, če bi cerkev podpirali v skrbi za delavsko ljudstvo. — Cerkev, pravite, ni dala ljudstvu one prostosti, omike in bratstva, katero mu obetate vi. Dragi moji tovariši, popravljati in ocen jati in vse v nič de vati, kar so drugi storili, je lahko, ali delali je težko. Vi pravite, da bodete delavskemu ljudstvu celega sveta dali prostost, omiko, bratstvo in blagostanje. Dobro. Toda pri nas delavsko ljudstvo ima že nekaj prostosti, omike, bratstva in blagostanja ; pustite torej za prvi hip krščanske narode pri miru in pojdite v Azijo in Afriko, kjer živijo stotine milijonov ubogih delavcev, kateri še nimajo prav nobene prostosti ali omike in živijo v nepopisni siromaščini, umazani in goli do kože! Zakaj bi le vedno drugim {(opravljali, pojdite in sami kaj storito! Dela za omiko in prostost narodov je dovolj na svetu, čemu bi se torej le prepirali in ujedali med seboj ? Na delo torej tovariši socijalisti v Afriko in Azijo, da vam no pobero lavorike duhovniki (misijonarji), katere vi tako zelo de vate v nič in zaničujete. Če si pa nič ne upate storiti sami, bodite tihi o drugih. (Dalje pride.) Iz Leonove oporoke. Ali je cerkev sovražnica znanosti. Sv. Oče piše: Ali je cerkev res sovražnica znanosti in omike? Ona je gotovo čuječa braniteljica razodete dogme, a ravno s tem postaja najzaslužnejša gojiteljica znanosti in vsake prave omike. Ne, ako se dub odpira sprejemu božjega razodetja večne resnice, se s tem človeška pamet nikoli ne zatemni, ampak žarki božaiistvenega spoznanja krepe in jasne človeški razum ter ga v najvažnejših vprašanjih varujejo negotovosti, dvoma in zmote. Sploh pa si je katolicizem v Mislice — iskrice. (Napisal: J. Volkov). Preveč postav, I polno zmešnjav. | Brez začetka, 1 ni napredka. , Kar je usiljeno, ! to ni utniljeno. ‘ Pri mčsu, vinu in pogači, 1 povsod so radi pomagači. ! Nikdar ne reče bele, ne črne, 1 tudi če voz se v jamo mu zvrne. V lepi kletki sita ptica, vendar stokrat sirotica. Vsaka napaka, dii nekaj tobaka. Se plaši svoje sence, tak ni za nas Slovence. Še drobna mravlja, se v bran postavlja. (Pa narod!) Moč velika je omika, če se dobro z lepim stika. . Kdor prav ne pazi, v č r n o zagazi. (Črno = slabo.) Z medom maže, rado laže. Še z ranjenim srcem vesel, s tem pravo boš struno zadel. devetnajstih stoletjih pridobil dovolj zaslug in slave v vseli znanstvenih strokah, da je prost takih očitkov, in da zavrne take lažnjive trditve. Katoliška cerkev ima vendar to zaslugo, da je krčansko modrost razširjala in branila, brez katere bi,svet še zdaj taval v temi poganskega praznoverju. Ona. je dragocene zaklade stare žnanostfin omike ohranila in nam izročila, ona je ljudstvu ustanovila prvo šole in zasnovala vseučilišča, ki še danes obstojajo in slove, ona je pod svojim ljubečim okriljem zbirala najizbornejše umetnike in je oživila najbogatejše, najčistejše in najslavnejše slovstvo. Ali je cerkev sovražnica svobotle. Cerkev da je sovražnica svobode ? O kako izkvarjajo ta pojem, ki pod tem imenom pomenja najdragocenejši božji dar, in ga zlorabljajo, da izgovarjajo ž njim greh in razbrzdanost. Komur pomenja svoboda iznebitev od vsake postave in brzde, tega mora seveda cerkev grajati, kakor vsak pošten človek. Kdor pa razume pod besedo „s v o b o d a“ razumno zmožnost, lahko in obilno dobro delovati po določbah večne postave, — in v tem obstoji človeka vredna in družbi koristna svoboda — ga v tem nihče bolj ne podpira hrabri in brani, kakor cerkev. Saj je ona s svojim naukom in s svojim delovanjem svet rešila sužnosti, ko je oznanovala veliko postavo človeške enakosti in bratstva, ko je vsikdar sprejemala brambo slabotnih in tlačenih, ko je s krvjo svojih mučenikov kupila svetu krščansko svobodo vesti, ko je vrnila ženi in otroku dostojanstvo njiju plemenite narave in jima dala nazaj delež istih pravic do spoštovanja in prava, in ko je mogočno pripomogla, da se je uvedla državljanska in politična svoboda narodov. Kar ljubi, to snubi. Pozor, pozor ve mlada leta! več kot vzmore vam svet obeta. Bodi lep ali grd, slednjega stisne smrt. Zdravje in poštenje, prvo premoženje. Ne hodi v gozd, po sludek grozd. Kje si za pet krvavih ran, še vseslovanske svatbe dan? ! Zmirom bil in zmirom bo, ubožec drugim pod peto. Presitemu trebuhu, ni všeč pri belem kruhu. Suh v prepiru, rejen v miru. Bog oblači, Bog i slači. Od brata do brata, odprta nam vrata. (Slovanom). Visoko leta, slabo obeta. Dokler živ, pomanjkljiv. O političnem delovanju. Pravijo, da si prisvaja cerkev pravice države in da sega v posvetne zadevo. Pa cerkev vendar ve in uči, da je njen božji ustanovnik zapovedal, naj se da cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega, in je s tem izrekel neizpre-menljivo in vedno ločitev obeh oblasti, ki sta, vsaka v svojem delokrogu, neodvisni. In v duhu ljubezni, ki jo napolnjuje, hoče cerkev brez vsakega sovražnega namena stopiti na stran političnim oblastem, da deluje ž njimi pač ob tistem predmetu, namreč človeku in družbi, ampak po drugem načinu in glede na tiste visoke smotre, ki odgovarjajo njenemu božjemu poklicu. Trditev, da je cerkev častilakomna in gospodstva.željna, je le staro obrekovanje, s katerim njeni mogočni sovražniki olepšujejo in izgovarjajo svojo nasilnost proti njej. Kdor brez predsodkov proučuje zgodovino, bo spoznal, da cerkev ni kršila prava, ampak da je po zgledu svojega božjega Izveličarja Čestokrut branila žrtve, ki so trpele nasilje. To je pa delala, ker je njena moč v kreposti misli in resnice, ne pa v sili orožja. Politične in cerkvene vesti. Avstrijski državni zbor. — Seja dne 1. maja. V zbornici so se čuli zanimivi in poučni govori o žalostnih razmerah malega obrtnika. V razgovoru je bila tudi nagodba z Ogersko, o kateri je rekel trgovinski minister baron Call: „Mi hočemo žrtvovati za skupne koristi, toda le v oni meri, v kateri nam tudi Ogri pokažejo svojo prijenljivost. Mi želimo pravično in odkrito carinsko in trgovinsko nagodbo in carinski tarif, ki se pravično ozira na obestranske koristi. Nikakor pa ne pustimo, da bi bili po pogodbi brez orožja in obrambe". — Ogri morejo sedaj izbirati ali pravično nagodbo ali nobene. Radikalne stranke na Ogerskem sicer že leta in leta zahtevajo gospodarsko ločitev od Avstrije. S to mislijo se prav lahko sprijaznimo tudi v Avstriji, ker nam je nagodba z Ogersko le v škodo! S e j a d n e 2. maj a. — Koroški poslanec Dobernig je govoril o položaju obrtniškega stanu ter ob enem o klerikalcih in pa duhovščini, ki baje poslove-njuje nemški rod na Koroškem. Svojim besedam pa ni niti sam veroval. Avstrijske delegacije. — Včeraj so se sešle v Budimpešti delegacije. Predloženi skupni proračun za prihodnje leto izkazuje skupne potrebščine 371,437.836 K, pokritja pa 6,385.464 K, torej čiste potrebščine 366,062.372 K, ali za 8,237.407 K, več nego tekoče leto. V posebni predlogi zahteva vojni minister 3 8 milijonov za nove topove. Štajerski deželni zbor je imel v soboto prvo sejo. Predloga o 14 milijonskem posojilu mestu Gradec, je bila sprejela z 36 proti 12 glasovom. Slovenski poslanci se ne udeležujejo. Shod Vsciiemcev. — Na Dunaju so imeli Vsenemci svoj peti shod. Udeležil se ga je tudi znani kričač Wolf. Ko je hotel govoriti, začeli so Schone-rerijanci na ves glas vpiti ter razbijati po mizah z vrčki in palicami. Zastonj so se trudili reditelji shoda, da bi napravili mir. Konečno se je Wolf usedel, ker je videl da mu ne puste priti do besede. Pa tudi tako sedečega niso pustili Schonererijanci v miru, marveč začeli so nanj metati štirioglate koščeke sladkorja. Njegovi pristaši so zagnali hud vik in krik ter začeli vpiti „živio Wolf!“ Schonererijanci pa jeli so žvižgati in razbijati. Ko so hoteli reditelji nekatere izmed najhujših razsajalcev s silo spraviti iz dvorane, nastal je splošen pretep, palice so padale po hrbtih, pesti po glavah, trgali so si obleke, policiji pa se je še le po dolgem času posrečilo napraviti mir med pretepači, na kar je šele komisar razpustil shod. Živela vsenemška kultura! In tako kulturo hočejo ti ljudje nositi na Vshod! Francija. — Framasonska vlada bo imela v novem državnem zboru večino od 20 do 30 glasov. Listi pišejo, da s tako večino ne more več dolgo vladati sedanje ministerstvo. Mnogo novih mandatov v drž. zboru si je pridobila zlasti krščanska republikanska stranka, katero priporoča Francozom tudi papež Leon XIII. Anglija in Amerika. — Ameri-kanci hočejo premagati Anglijo s tem, da izpodrinejo njeno trgovinsko brodovje is •▼•torne trgovine. Zato *e »nuje med ameriškimi milijonarji zveza, katera bi po vseh velikih pristaniščih imela svojo brodove in preskrbovala prekomorski promet za vse dele sveta. Vesi o tem koraku amerikanskih milijonarjev je Anglijo bolj pretresel nego zadnji poraz v južni Afriki. Znamenje, da Anglija živi o prekomorski trgovini. Revolucija na Kitajskem. — Ustaja v okraju Kendingen je prva posledica izfirjevanju odškodnine za storjeno škodo na življenju in imetju kristjanov na Kitajskem. Neki francozki duhovnik je bil obglavljen in njegovo glavo so nosili okrog nataknjeno na dolgem drogu. Odposlaniki velevlasti zahtevajo odločno, da se ustaja koj zaduši in francozki odposlanik je pnslal svojega pooblaščenca na lice, mesta, da stvar preišče. Vojna v južni Afriki. — Dr. Leyds, poslanik burskih republik v Bruselju je izjavil te dni, da so se vsa mirovna pogajanja mej Buri in Angleži razbila. Uzrok temu je, ker se Angleži niso mogli odločiti, da privolč v popolno neodvisnost burskih republik in da dobe prostost vsi burski vjetniki. Vsled nastopanja angležke vlade v Kapu pa so zdaj še bolj razdraženi že itak nezadovoljni Afrikanderji, kateri so grozili za slučaj, da se burski voditelji udajo an-gležkim predlogom, z notranjo revolucijo. Poseben izraz nevolje Afrikanderjev pa je la, da so v severozapadnem delu kap-ske kolonije ustanovili nove male republike imenovane Langsberg, Calvinia in Kenhardt, v katerih se zbirajo zdaj nove vojne čete Burov. Novice. Monsignor dr. Franc Nagi, imenovani škof tržaški. — Dne 29. aprila je bil pri dunajski apostolski nuncijaturi kanonični izpraševalni proces o monsi-gnor Naglu, bodočem škofu tržaškem. V škofa bo posvečen še le po konzistoriju v juniju. Instalacija v Št. Petru. — „Prim. List“ je že na kratko poročal, da smo dobili v Št. Peter novega župnika in dekana, preč. g. Jos. Pavletiča, župnika v Renčah. Vsprejeli smo ga dne 29 aprila in sicer zelo slovesno. Skoro vsi občinski odborniki z županom in dosedanjim župn. upraviteljem so šli prav v Renče, da vsprejmo novega dušnega pastirja, ter ga tako častno spremijo v Št. Peter. Drugo ljudstvo in šolska mladiri so pa pričakovali g. dekana pred vasjo, kjer je bil napravljen majhen slavolok. Drug velik in zelo okusno napravljen slavolok s pozdravnim napisom je bil postavljen sredi vasi. Ko se je g. dekan s spremstvom pripeljal (bilo je deset voz), pozdravil ga je najpr-im (7 ^ipn npffuuitplj v imenu župnije dekanije, g. župan_v-im«ftu cele občine, g. nadučitelj v-imoim žolo in g. kar se je gospod dekan vsem skupaj srčno zahvalil ter obljubil, da hoče porabiti vse svoje dušne in telesne moči v prid in blagor izročenega mu ljudstva. Nato so se vsi skupaj vrstili v procesijo ter šli v krasno ozaljšano in razsvetljeno cerkev, kjer je bil slovesen blagoslov. Zvečer je bila v vasi razsvetljava, katere čar so poviševali umetalni-bengalični ognji in raketi, vrli pevci so pa zapeli sredi vasi več krasnih pesmij. V nedeljo je bila slovesna instalacija. Ljudstva se je zbralo od vseh stranij ogromno število. Instaliral jo novega g. župnika-dekana vpričo c. kr. okraj, glavarja grofa Attems-a in vse dekanijske duhovščine preč. g. monsignor dr. Jos. Gabrievčič, kateri je v.svojem krasnem. zares~moistersko dovršenem govoru7az-ložil dolžnosti in pravice, katere ima duhovnik do ljudstva, in ljudstvo do duhovnika. Pri tem je priporočal vrlim Šem-petercem, da naj ostanejo kakor dosedaj tako tudi zanaprej vedno zvesti in udani svojim dušnim pastirjem, zvesti sv. veri! Nato je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Novemu g. dekanu, katerega smo Šempeterci z odkritim veseljem vsprejeli, kličemo: Bog Vas ohrani med nami do skrajne meje človeškega življenja v dušni in telesni blagor! Bog Vas živi! Duhovniške vesti. — Č. g. A n t o n Pipan, kaplan c. kr. mornarice v Pulju, je imenovan za kaplana I. vrste. Č. g. Andrej Mesar, podžupnik na Livku je imenovan za župnega vikarja v Lokaveu. Na njego mesto pride j. g. Frano Knavs. — Po ji »vadi ■■ vet1 ino popožev je sedanji papež 'ta. Piiprft”ia pravico imenovanja potrditi ali ne potrditi. Deželni odbor poživijo županstva, da naj se o tem izrečejo. Ta načrt je za lirvatske in slovenske občine zelo nevaren. Občinski uradniki bi postali slepo orodje laškega dež. odbora. Ruinunska šola v Istri. — Pred dvema letoma je isterski deželni zbor sklenil, da se v Šušnjevcu osnuje ru-munska ljudska šola. Občina, pozvana, da se izjavi, izjavila se je proti osnovanju rumunske ljudske šole ter je zahtevala, naj se zasnuje ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Vinska poskušnja. — C. kr. kmet družba namerava prirediti letos najbrže dne 25. t. m. deželno vinsko poskušnjo. Pripravljalni odbor v ta namen je že , izvoljen. V ta odbor so izvoljeni za Brda : gg. Ivan Fonzariv St Mavru, Anton j Jakončič v Gorici in Anton pl. Reja v Kozani. Za Vipavsko dolino in za Kras gg. Konrad Fabris v Gorici, Jos. Rub-bia na Vogerskem in Jos. Fabiani v Kobdilju. Vabilo. — Gospodje člani društva „Šolski Dom" se uljudno vabijo na občni zbor, ki bo v četrtek 22. maja ol) lt. uri predpoludne v prostorih dolskega Don/a11 z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila. Letni računi bodo razpostavljeni osem dnij prej pri podpisanem društvenikom na ogled-— V Gorici, 5. maja 1902. — Dr. A. Gregorčič, predsednik. Vabilo k občnemu zboru „Krojaške Zadrugo11 vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri bo dne 22. maja t. i. ob H/, pnpoludne v prostorih ..Goriške Čitalnice'1'. Dnevni red: 1. Računi za 1. 1901. 2. Poročilo in predlogi načelništva. 3. Poročilo in predlogi nadzorništva. 4. Volitev načelništva in nadzorništva. 5. Morebitni predlogi. V Gorici, dne 2. maja 1902. N a č e 1 n i š t v o. Na znanje: Računi za 1. 1901 so vsakemu na vpogled v zadružni pro-dajalnici. — Obresti deležev za 1. 1901 se bodo izplačevali po občnem zboru v prodajalnici. — Obresti se ne obrestujejo. Razglas. — Razpisujejo se 4 prostori, vstanovljeni od vis. deželnega zbora v spomin ranjcega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Coronini za brezplačno zdravljenje v prvi morski kopelji v Gra-dežu štirih ubogih škrofuloznih ali raki-tičnih dečkov oziroma deklic te dežele za dobo 50 dni pričenši s 1. julijem t. 1. Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinskega zastopstva in spričevalom pristojnosti prosilcev v kako občino Goriške in Gradiške, kakor tudi se spričevalom uboštva in bolezni prosilcev z dravniškim spričevalom, naj se vlagajo pri deželnem odboru do 20. maja t. 1. Prve črešnje. — Včeraj smo videli na goriškem trgu prve črešnje, katere so prodajali do 2 vinacia-jsako. Umrla je včeraj previdena se sv. sakramenli Marija Golob iz Rakovca na Toininskem, delavka v Stračicah. Bila je svakinja odbornika delavskega društva Matevža Bernika. Trpela je zelo pa je vse prenašala z izgledno krščansko po-terpežljivostjo. N. v. m. p. Katoliško politično društvo se je ustanovilo za Ajdovski okraj. Predsednikom je izvoljen gosp. Jože Vouk, posestnik in podžupan v Dobravljah. Dogodki v Tumovem »Pevskem in^glasbeucm društvu44 v Gorici. — Danes so govori po mestu o žalostnih dogodkih v tem društvu. Da se je moralo kaj posebnega zgoditi, sklepali smo že iz zadnje »Soče11, ki je pri naštevanju društvenih učiteljev izpustila prejasno ime: Stele. Mi smo že od začPtka pisali proti temu društvu, za katero nabirajo »naprednjaki11 po celi deželi in kličemo danes z vso resnostjo: Stariši, pazite na svoje sinove in hčere! O tem bomo še obširno govorili! Rdo je gospodar v »Goriški ljudski posojilnici in „Trg.-obrtni zadrugi44? — „Goric.i“ je v zadnji št. pošteno prerešetala gospodarstvo v teh dveh „naprednih11 zavodih. Pričakovali smo, da bo vodstvo obeh zavodov na to odgovorilo. To pa se ni zgodilo. Pač pa odgovarja Gabršček! Iz tega sklepamo, da je zdaj Gabršček voditelj ne samo „napredne“ politike, ampak tudi „na-prednih1* denarnih zavodov. Dr. Mraulng še živi! — V zadnji št. „Prim. Lista-1 so nam jo vrinila pomola. Župan pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah na Štajerskem, ni bil dr. Mraulag, ampak njegov bral. Le-ta je bil ob enem kontrolor in knjigovodja pri nemški posojilnici pri Sv. Lenartu. Po njegovi smrti (pred dvema mesecema) so našli primanjkljaja v blagajnici okolu 200.000 K. Bil je istega duha, kakor njegov brat, znani dr. Mraulag, »naprednjak'1 z dušo in telesom! Taki so ..napredni11 junaki, ki blatijo duhovščino, kakor delajo gg. okolu „Sočo-‘, »Primorca1 in „Sloven-skega Naroda11! Iz Vel. Žabelj. — Piše nam somišljenik: V naši občini so nekteri »naprednjaki44 zelo izvežbani v računstvu. Iz ničle (o) so naredili eni: 2000 K, drugi: več kot ima katera-koli „punca" v vasi dote, tretji 1000 K, četrti: kolikor velja en par volov. Ko so pa konečno račun sklepali, prišli so vsi na prvotno ničlo. Zatorej pozor! Kdor ima kak zelo zamotan ali težilk račun, vo zdaj kam oberniti se. Iz Livka se nam poroča, da sta umrla v tamošnji občini dva reveža, en moški in ena žonska, ki sla ob času bolezni trpela strašno pomanjkanje v hrani in odeji. Dopisnik graja g. župana, vodjo liberalcev, da premalo skrbi za uboge. Kopa «e bojmo. — »Ne bojim se ne Boga ne hudiča!'1 rekel jo nedavno mlad gospodič, ki se jo peljal v poštnem vozu. »Hudiča so no bojim, ker ga ni“, pravi, „in Boga pustim v miru, ker me tudi Bog pusti v miru in tako se jaz nobenega ne bojim11. Vse se na to smejo in glasno krohota, kakor je to navada, kedar kdo kakšno debelo ali neumno vrže. V vozu je bil tudi priprost kmet, kateremu ni nič ugajalo neumno govorjenje. „No, prijatelj!11 reče temu eden pričujočih gospodičev, „kaj pa vi, koga 3e pa vi bojite?!11 Mož odgovori: „Jaz se bojim Boga in vseh tistih, ki se Boga ne bojč11. Na te besede je vse utihnilo in umolknilo. Pozor pred soc. demokrati. — Iz vseh krajev sveta se poroča o velikih sleparijah soc. demokratov pri društvenih blagajnah. V zadnjem času je sodrug Fr. Gresti v Tridentu na Tirolskem ogoljufal soc. demokrališka društvu zu velike svote. Delavci, pozor! Socijalna demokracija Ilira. — Do lani je društvo soc. demokratskih rudarjev v Nemčiji štelo vedno več udov nego društvo krščanskih rudarjev. Lani pa je krščansko društvo, štelo 38.000 udov, soc. demokratsko pa le 28.000. Soc^alnodemokratiški krst. — Na velikonočni pondeljek je zasramovalo socijalno domokratiško društvo v Porlo-maggiore na Laškem sv. krst. K tej svečanosti (?) prišli so zastopniki bližnjih socijalno-demokratiških društev in tudi godba. V društveno dvorano prinesli so ob določeni uri troje otročičkov socijalno-demokratiških starišev zavite v rudeče plenice in tudi botri int botre so bili popolno rudeče oblečeni. Službo celebranta opravljal je znan socijalistiški voditelj in sicer je krstil otroke z vinom in rabil pri tem besede: Krstim te v imenu Karola Marksa. Hm, vera je zasebna stvar? Žaljiva očitanja proti dr. Šušteršiču se preklicujejo. — Glavno glasilo nemških narodnih naprednjakov „0 s t-deutsche Rundschau11 preklicuje v št. z dne 5. maja vsa žaljiva očitanja proti dr. Šušteršiču in dr. Kreku. Odgovorni urednik Richter pravi: „Po informacijah, katero so mi došle, ne morem več vzdržavati v onih člankih priobčenih očitanj, posebno ne glede dr. Šušteršiča, da ima umazane roke in da je v zvezi z utajevanjem davščin. Zato preklicujem ta žaljenja in obžalujem, da so bila sprejeta v moj list11. Tako „Ostdeutsche Rundschau11! Pošteno bi bilo, ko bi tudi „Slovenski Narod11 in »Soča11 vse preklicala, kar sta neresničnega pisala o dr. Šušteršiču. Na Št. Viskogorskl planoti. — Veselje je sprehajati se po naši prijetni planoti in gledati krasno pomladansko cvetje, če zraven tudi pomislimo, da prirejamo veselice s plesnim »venčkom-1 — mladini v vedrilo in zabavo. 13. t. m. priredili smo gorski »naprednjaki11 veselico s plesom, da so si naši fantje celo noč »vedrili11 glavice. Od raznih strani prihitela je tudi naša »vrla11 emancipija. Istothko so priredili »vrli11 sokoli na Slapu dne 27. aprila. Le tako naprej! da bo imela naša mladina temveč prilike zapravljati denar po krčmah, zdravlje in ob enem poštenje. Ponikovski »kmetič11 je pred kratkim napadal v »Soči'1 in »Primorcu" bratovščino, katere ustanovnik jo č. g. Kodermac na Ponikvah. Na koncu kliče ženskam: »Babe neumne, kupite raje kafe in kak pisan predpasnik!" E, „kmetiček‘'-krčmarček, kako hudo ti dene vsuk vinar, katori se i/.du za bo-goljubne namene, ki ne pride v »prosvit-Ijeni" krčmarski žep. Ali bi ne bil lahko zračunil koliko naša uboga mladina lahkomišljeno zapravi po krčmah? Recimo: Na Št. Viški gori je bila vstopnina 1 K 60 vin., za pijačo in drugo je šlo najmanje 4 krone, torej skupaj 6 kron 60 vin. Oj ljubi kmeliček, povej mi, koliko časa se mora ubogi mladenič truditi za gori imenovani znesek, ko se pri nas navadno plačuje delavcu po 60 vin. na dan? Ali ne ravno celi teden, da se more v nedeljo udeležiti »napredne" veselice? A v pondeljek, ko vže težko pri-služeni novci počivajo v krčmarjevem žepu, vrača se mladenič duševno in telesno onemogel domu. Želeti je, da bi se požrtovalni rodoljubi zavzeli za to, da bi vstanavijali društva, ki bi mladino odvračala od krčem in ostudne razvade popivanja ter vsaj vsaki mesec enkrat zbirali ljudi v društvenih prostorih in bodrili s poučnimi govori in drugim predavanjem. Sedanje plesne zabave naj bi se nadomestile z dramatičnimi igrami, kar bi delavcu služilo tudi v razvedrilo duha. — Sedanja društva, ki vzdržujejo liberalno časopisje in ki prirejajo edino le plesne veselice' in »venčke11, vničujejo gmotno in moralno našo mladino! Gorski rojak. Kaznovani Ločnižnnje. — Znano je, da so v goriški okolic Ločnižanje plesu zelo nagneni, zlasti še, ker jim po njih nazorih prirejanje plesov donaša obilo gmotnega dobička. Fred dvema letoma so začeli — proti navadi in cerkveni zapovedi — plesati že velikonočni pondeljek. Tudi letos so se veselo sukali in zlasti iz mesta obilo ljudstva privabili nele velikonočni pondeljek, nego tudi velikonočni torek, dasi je takrat naš pokojni prevzvišeni nadpastir ležal na parah, in kljub lemu tudi, da so takrat že razsajale osepnice med otroci in so bile vsled tega šole zaprte. Hoteli so še pozneje po sili plesati, a zdi se, da so jim merodajne oblasti to zabrainle. Osepnice pa nele ne pojenjavajo, nego čedalje huje razsajajo in sicer prav od onega dnč, ko je g. župan v »Gazzettino popo-laro" zatrjeval, da je zdravstveno stanje v Lečniku skoro normalno, kajti od 2 8. aprila do 5. maja jih je umrlo nič manj kot 9, reci: devet! Ali ni to očitna kazen božja? Ker se zanaprej k osepnicam pridruži po hišah še smrad zaradi sviloreje, bati se je res najhujšega. Vinska kupčija v Brdih. — Poročajo nam iz P o d s a b o t i n a, da imajo tamošnji kmetje še obilo izvrstne kapljice po kieteh. Da ni dovolj kupcev, dasi je bil lanski pridelek prav dober, je največ kriva nerodna in strma cesta. Čas bi bil, da bi cestni odbor začel raz-mišljevati o tej zadevi. Naravna cesta iz Poasabotina v Pevmo bi bila vštric potoka Pevmice. Možje, ki ste za to poklicani, zganite se! Cesta je nujno potrebna, ker drugače bo zavladala med ljudstvom revščina. Iz Dornberga se nam piše: Gosp. Lužnik nam je razkazal novo svetil-nico. Njena luč je zelo lepa, ter močna za 25 petrolejk, razsvetljava pa jako cena. Luč je pripravna za notranje in zunanje prostore, gori mirno in veter ji ne škoduje ; jako pripravna je tudi za razsvetljevanje cerkva, Ako je par takih svetilnic v cerkvi, pa so vidi v vsakem kotu, tako, da vsak lahko bere. Občina naroči nekaj takih svetilnic za razsvetljavo naše vasi. Podpora za nakup semena. — Občinska oddelka Cerkljanski Vrh in Mašera sta dobila od c. kr. glavarstva v Tolminu podpore skupno 200 K za nakup semena poljskih pridelkov. Občina Novake pa je dobila od istega okr. glav. podporo 300 K za popravo občinske poti. Državna podpora. — Poljedelsko ministerstvo je dovolilo za napravo novega vodovoda v Zakrižu pri Cerknem podpore 5150 K. V ta namen so dobili leta 1900 tudi 400 K deželne podpore. Prošnje za državno podporo sta pa vložili tudi vasi Plužna in Kojca oboje v županiji Cerkno Plužna je dobila tudi 1. 1900 400 K deželne podpore a Kojca 1. 1901800 K. Nadejati se je, da bode tudi za te dve vasi država naklonila primerno podporo. Sklop VI. šolskega leta zidarske šole v Končali. — V nedeljo ob 3Va uri popoludno se je vršil v lepo okrašeni sobi v Renčah sklep VI. šolskega leta tamošnje zidarske šole. Nova šola v Vrtojbi. — Dne 28. m. m. se je blagoslovila nova šola v Vrtojbi. Slovesnost je počastil s svojim prihodom gospod namestništveni svetovalec grof Attems, g. Fr. Finžgar, okrajni nsdzornik in mnogo drugega občinstva. Po biagoslovljenju so govorili č. g. Edv. Štrekelj, za njim grof Attems v lepi slovenščini, potem g. Finžgar in k sklepu g. nadučitelj Zorn. Iz Štanjela. — Dne 30. p. m. zvečer smo bili v velikem strahu, da nam utegne drugo jutro slana pokončati naše nove vinograde. Do ene popolnoči je pihljal na lahko veter, ter nam dajal upanje, da slane ne bo. V kolikor toliko pripravljeni za zažipnje, smo čakali se strahom jutra. Proti jutru 1. maja se je mraz poostril, nastala je popolna tihota, začelo je zmrzovati. Uimii srnn prnfl solnčnim vzhodom zažigati po vinogradih oTi Branici in po nevarnih Krajih krnskih. A žali Bog vse ni nič pomagalo. Kar je "Vinogradov nizko ležečih ob Branici, so Cvsi vsled slane končani. Marsikdo si je /l. maja v jutro utrinjal solze nad zgubljenim upanjem na povoljno vinsko letino. Za posameznike je ta nesreča tu neznosen udarec. Ima n. pr. posestnik iz Kobdilja vinograd, nov nasad, ki mu je imel letos v prvo roditi. Trudil se je, da ga z zažiganjem reši slane. Pričakoval je po sodbi skušenih kmetovalcev do 30 hi vina. Slana mu je vinograd požgala tako, da je vse uničeno. Niti na vsaki trli ni ostala ena mladika zdrava. Tako je uničenih mnogo nasadov. Žalost in obupovanje je veliko. Zlasti ker so imeli ljudje nad novimi nasadi prav posebno veselje in se res zanje veliko trudili. Stare trte so itak vsled uši popolnoma uničene. Kar je više ležečega je le deloma, oziroma nič poškodovano vsled slane. Veliko škodo je na sploh napravila huda burja prejšnjega dne. — Je-li kaka podpora v olajšanje raznih bremen vsled te nesreče mogoča? Kaj vkreniti, da se doseže ? Občinske volitve v Dolenjah ob Idriji. — Prejšni teden so se izvršile občinske volitve v Dolenjah ob Idriji. Tudi tukaj sta si stali nasproti dve stranki, namreč stranka rudečih »Legašev11 in patrijotično-avstrijska stranka. Zmagala je zadnja, če tudi se je prva trudila, da bi celč z denarjem dobila za sč glasov. V prejšnjem starešinstvu je bilo veliko »Legašev11, ali pri sedanjih volitvah prodrl ni nijeden teh ljudi. Čudno se čita med »Legaši11 tudi ime Jakončič. Oče in mati sta bila Slovenca a sin zašel je med »Legaše11. Puro sangue! Bohinjska železnica. — Gradnjo bohinjskega predora je oddalo ministerstvo tvčrdki Ceconi. Ker se delo v kratkem prične, bodo ljudje pri tem lahko mnogo zaslužili. Slov. kat. akad. društvo »Danica11 na Dunaju je v svoji seji dne 1. maja 1902 sestavila sledeči odbor: Predsednik: cand. iur. Matija Lavrenčič. Podpredsednik: stud. iur. Lovro Pogačnik. Tajnik: stud. iur. Franjo Schaubach. Blagajnik: stud. phil. Rudolf Pregelj. Knjižničar: stud. phil. Ivan Grafenauer. Arhivar: stud. phil. Josip Pavlin. Iz_Evroue v Ameriko po zrako-_plovu. — Santos Dumont izjavlja, da se no" v 10 letih zrakoplovstvo povzdignilo ‘sia tako višino, da se bodo potniki pobom zrakoplovov prevažali iz Evrope v Ameriko, kar bo seve dosti hitreje, nego Sj parniki. / Nove vrste pnrobrodi. — Angleški inžener Kamp je iznašel novo "vrsto parobrodov, kateri bodo vozili tako jiitro, da bodo prevozili m 4 dneh ant-,'lantsko morje. Gospodarski nauki. 1. Cepljenje trt ij v zeleno. — Najstarši način je cepljenje v sklad na členu. Na podlagi poišče se primerno mesto. Mladiko se na to kaka 2—3 cm. nad členom, kamor hočemo postaviti cepiči, odreže. S tem odstranimo gornji del, ki bi se nam zadeval, kedar bi naredili pravo zarezo. Izmed cepičev, ki jih hranimo vedno v mokri cunji, odberemo si tako debelega, kakor je podlaga ter ga pridržimo v levici. Na to prerežemo divjo mladiko na členu tako poševno povprek, da odstranimo divje oko, ohranimo pa vilice, katere treba že prej prikrajšati. Ta prereza bodi prilično trikrat tako dolga, kakor je mladika debela. Ena tretjina zareze nahaja naj se nad členom, drugi dve tretjini pa pod členom. Brž za tem prerezati je cepič, toda tako, da mu odstranimo vilice, ohranimo pa oko. Prereza na cepiču mora biti ravno taka, kakor na podlagi. Ne smemo je pa popravljati in če se nam ni posrečila, narediti jo je popolnoma novo. Cepič pritrdi se na to s palcem k podlagi. Isti čas se ovije z desnico gumijev trakec okolu cepljenega mesta ter se z njim cepič dobro pritrdi k podlagi. 2. Kedaj naj žveplamo. — Prvikrat naj se žvepla, ko je mladje še kakih 10 cm. dolgo, drugič po 2 al 3 tednih, tretjič, ko se je pokazala bolezen. Žveplati je treba tolikokrat, dokler ne vničimo popolnoma bolezni. — Nekatera leta in v nekaterih krajih je treba tudi deset in večkrat žveplati. Seveda se žvepla proti zadnjemu le obolelo grozdje. 3. K a k o čistiti vino. — Ako pride gnilo grozdje med zdravo, se vino nerado čisti in je raznim boleznim podvrženo. Posebno rado zavre. Tako vino je treba večkrat pretakati. Če to ne pomaga, moramo rabiti želatino, ribji klej, jajčni beljak, špansko zemljo. Z želatino se vzame vinu tudi nekaj barve in tanina (čreslovine). Prav motno vino se čisti s špansko zemljo, katere se vzame do */< kg n« vsakih 100 I. vina. Na vsak način in najhitreje se pa doseže zaželjeni cilj s precejanjem ali filtriranjem. 4. Kako oživiti slabo raščo Irt? — Ako zapaziš, da trta slabo poganja in se sploh počasno razvija, povspešiš lahko njen hitreji razvoj s tem, da pomešaš 25—50 gramov sodovega nitrata s suho zemljo in s to zmesjo posuješ drobne trtne koreninice, v kateri namen pa je treba, da zemljo okoli trte nekoliko odkoplješ. 5. Č i š č e n j e drevja. — Drevje ne v s p e v a, ker nima ljudstvo pojma o dobrem oskerbovanju. Drevje je treba pridno • snažiti, drugače se precej porase z mahom in z lišaji. Po vrtovih je drevje navadno tudi pregosto. Visokodebelno drevje mora biti najmanj do 12 m., oddaljeno drugo od drugega, vejevje pa primerno obrezano, da more solnce od vseh strani do njega. Mlademu drevju je ob saditvi dobro postreči in mu potem dobro gnojiti. Pred vsem moramo drevju nepotrebne, slabe, poškodovane veje iztrebiti, mah, lišaje in stari lubad po možnosti ostergati, jeseni pa namazati z apnenim beležem steblo od tal gor tako daleč, kakor mogoče. Beležu se lahko primeša krvi, da se bolj prime. Spomladi poškropimo drevje vsaj enkrat z 2 °/0 raztopino bakrene galice, kakor trte. Posekati moramo vse slabo rastoče drevje, da ostalo dobi prepotrebnega solnca in zraka. V gostih, senčnih sadovnjakih drevje ne more roditi. Listnica: Dopisniku g. I. Š. v R.: Zdi se nam vsaka beseda zastonj. Počakajmo nekoliko! Razmere se bodo v kratkem zjasnile. Jour flx vsaki četrtek ob 2 uri v delavski sobi. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 34. Človeška lastnina je z ozirom na Boga podobna najemom, katere so vprejšnjih časih imenovali fevde (feudum). Fevdi (nemški: Lehen) so bila posestva, katera so dajali kralji in cesarji knezom, grofom, vojvodam itd. v deden najem. Ti fevdi niso bili p o-polna lastnina, ker so bili odvisni od kralja, vendar so imeli mnogo lastninskih lastnosti, da so se od popolne lastnine le malo razločevali. Knezi in grofje so bili podlastniki in so razpolagali nad dohodki in sadovi dotičnih posestev, kralji ali cesarji pa so bili lastniki posestev samih t. j. direktni lastniki. V znamenje odvisnosti in zvestobe so knezi izkazovali kraljem osebne in gmotne usluge. Ti fevdi so v našem času skoraj povsod izgubili veljavo, ker so se ljudje po novih postavah odkupili od knezov in grofov in postali svobodni. Kralj vseh kraljev je Bog. Mi smo Njegovi podložni najemniki. Posestva, katera imamo v lasti, so Božji fevdi. Dolžnosti, katere imamo glede pozemelj-skih dober z ozirom na Boga, primerjati smemo deloma osebnim uslugam, kolikor jih zahteva človeška narava, deloma gmotnim uslugam, kolikor jih zahteva narava pozemeljskih dober, ki so ustvarjena Bogu v čast in slavo. Mi smo podlastniki in razpolagamo le nad dohodki in sadovi pozemeljskih stvari, ker le-toh vničiti ne moremo. Bog je direkten gospodar stvari samih, ker jih je iz niča vstvaril, pa jih lahko tudi v nič spremeni. Razloček med človeškimi in Božjimi fevdi pa je ta: 1. Fevde so kralji in cesarji podeljevali knezom in grofom. Božje fevde pa si človek sam pridobiva po načinu, ki je v naravnih zakonih določen. 2. Zakonito pridobljeno lastnino človek lahko tudi proda. Iz tega sledi, da je človek-lastnik tudi nekak direkten gospodar. Tega pri fevdih ni! Knezi in grofje niso imeli direktne lasti in torej tudi niso smeli dotičnih posestev prodajati. Za kratek čas. Kako je kori,ja/, Štefan stregel pri mizi. — Pri nas vedo. da imajo gospodje, ki malo ali nič no slišijo,neke .vrsle rog, ki ga naslavljajo na ušesa, da boljše slišijo. Tega pa niso vedeli v deželi, od koder je bil kočija?. Štefan doma. Neoega dne je moral Štefan streči gospodi pri mizi. Navzoča jo bila gospa, ki ni skoraj nič slišala. Štefan prinese na mizo grah ter ga ponudi gospej rekoč: „Gospa, grah!“ Gospa ne sliši. Štefan bolj naglas: ..Gospa, grah!1' Nobenega odgovora! Štefan na ves glas: ,.Gospa, grah !“ Gospa, ki je imela pri sebi rog, ga bi/, nastavi meneč, da jej bo Štefan kaj povedal na uho. Štefan pa, ki ni videl še take priprave, misli, da bo gospa na la način vzela, dvigne krožnik ter strese grah v rog... ooooonoooooooooooooooonooooooooo o 3 O : o j§| I o o c c )) M v Gorici, registrovvna zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o-brestiije po 4'/, polu mesečno; neVzdignene obresti pripisuje konccleta I; glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama. baje posojila udom na osebni kredit po 6°/0 in na vknjižbo po 51/,. Sprejemu člane z glavnimi deleži po 200 K in z opravilnimi d e 1eži po 2 K. Otvnrja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da jo mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od 8—12. ure zjutraj in ob pondeljkih In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ullol Vetturlnl 9. uoocn.ooooooooooooooooooooooooo Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico y (norici ulica Vetturini št. 3. v Krojaška zadruga“, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Ciorici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za. ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas V največjl izbori, kakor: sukno, platno, pr temno, C.hifTon, oksfort, srovico, vsa-kovrslne preproge, zavese, namizne prte: nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Y*e po najnižjili cenah. Ceno no stalne brez pogajanja. Naznanilo. Pndpisanec večletni holelier v 1’uljn, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najnovejših zahtevah urejeno in o-premljeno kavarno »Central" na Travniku. V njej bo p. n. gg. gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrstit. Zagotavljajo najskrbnejšo postrežbo v vsakem obziru, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ler se beležim z vsem spoštovanjem udani JRIip pečenko. P. S. Ako kdo izmed gospodov ni prejel naznanila, kateiasem lazpošiljal le dni, piosim da mi blagohotno oprosti. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V' zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi testenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški ulici h. štv. 1. (v lastni hiši) 1 Učenec, star vsaj 14 let, krepak in pošten, se sprejme takoj pri Mihaelu Pipanu, sodarskemu mojstru v Škofjiloki, Kranjsko. w dobi se v zalogi trdke I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, največje in najconojše skladišče vsakovrstnega perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slogu, nogovic, rokovic, životni-kov (modercev), solčnikov, pihalk, dežnikov, blusen, spodnjih kril, divnih okraskov za obleke, svil za obleke in bluso, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova-Iišče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode), in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršujejo se točno. Lekarna Cristofolelli v Ctrici ‘ Prave iu edine žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dani po jodno žličico (Varstvena znamka) p0pjje.— Okrepi helodcc, store, da agine v kratkem txasu omotica in ni-votna lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni CltlSTOFOI,ETTI e jKnton Jnon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. F K li % i Teodor Slabenja, srebra r, v Gorici, ulica Moreli 12. »r: priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi. K M ir.i r anacn O ® k: p S t eo p. E .S rooooooooo Krojaška mojstra 0 Oufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. .1. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke za možke po meri, bodisi fme ali pa priproste. O Priporočala se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa tj č. duhovščini in učencem srednjih S\ in ljudskih šid za obilna naročila. £ OOOOtOOOOC urasciK, \s!ši mojster na Ker:;!! v Gunci odlikovan i oaotiio diplomo nujvišjegn priznanja jubilejne razstavo na Uunr.ju I. I8J8. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, j kolače za birmo in poroke itd. Vsa Aaročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v uieslu in na deželi najuljudneje. KonjecTic & Zajec v Gorici pred nadškofijo št. 5. ! Via Caserma št. 15. Peronospora škropilke najbolje vrste in njih posamezne dele, cepilne noše, gumijeve trakove za zeleno cepljenje trne in rujavc, zajamčene kakovosti. Pocinkane ograjne ntrečse in trnjeva aica! Za čas stavbe priporočata svojo veliko zalogo vseh stavbenih potrebščin, kakor: cement, stavbene nosilce, vse potrebne okove, orodje itd. itd. Nizke cene! Postrežba poštena! Homan™ za vino in za oljke so naše sli- Q skalnicc „HKMKUMiS“, mijnovoj-šega in izvrstnega sestava s slro* jem za dvoslroki in trajni priti-sek; zajamčena, naj veča iijtorab-nost, veča od vseh drugih stiskalnic. r. . -1.3? Najbolje samo deluj o če škropilnice zu trte patentirane „SYPHONIA“ katere delujejo same, ne da jih je treba gonili. Mlini za grozdje, sadje in oljke. Robkalnice z mastilom za grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja, kakor tudi zn vse pridelke iast ins'e, živinske in rudne. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilmceza. pšenico, čistilnice, rcšetalnice, mečkalnice za krmo, ročni mlini za žilo v raznih velikostih in vsi drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejšega, izbornega, isti n i tega pripoznano najboljega in o likovanega sestava PH. MAYFARTH in dr. e. iu kr. izključno privllegovane tvornim gospodarskih iu vinarskih strojev na Dunaju, II, Tiiborstrasse št. 71. odlikovani v vseli državah sveta i 150 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovanl ceniki z mnogimi pohvalnimi pismi franko. — Razprodajale! se iščejo povsod, kjer še nismo zastopani. — Čuvaj se ponarejanja.