„ ZAK.JA“ izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto. ;•* UPRAVNI.ŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici 5lev. (*, IT. nadstropje, in uraduje za stranke vsalc delavnik od 9. do 12. do-, poldne in od 4. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petit vrstica 20 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 30 vin. — Irserate sprejema upravništva. s: Nefrankirnna ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. - Reklamacije lista so poštnine proste. ...................— Posamezna številka po 10 vin Glasilo slovenskega delovnega ljudstva V Ljubljani, v soboto dne 28. februarja 1914 Finančni načrt kranjskih klerikalcev ter gališki problem stopata v ospredje našega javnega življenja. Našo zunanjo politiko vodijo bolj skrbi, ki jih ima velesila vsled Jugoslovanov. Strah pred privlačnostjo z lOVorom zmage ovenčane Srbije na Jugoslovane, živeče v Avstriji, Ogrski ter Bosni pod habsburškim žezlom je gonilna sila balkanske politike v monarhiji. In kakor vodijo zunanjo politiko jugoslovanske skrbi, tako stoji naša notranja pod vplivom ga-liških homatij. Kamorkoli pogledamo v našem javnem življenju, povsod so nam na potu gališke zadeve. Parlament hoče skleniti nove davčne zakone, ugoditi hoče zahtevam uradnikov, urediti deželne finance — rusinska obstrukcija mn zapira pot. Vlada išče delamožno večino — medsebojne spletke voditeljev poljskih strank rušijo nekoč tako močni poljski klub. Danes vežejo tega, jutri drugega minstra. Socialno zavarovanje bi se moralo skleniti; izjemne določbe za Galicijo ovirajo delo že celo leto. Šele včeraj je postal boj med parobrodnimi družbami za pospeševanje galiških izseljencev javen upraven škandal, danes že blatijo odkritja kupčij gališkega ministra Dlugoša s poljskim voditeljem Stapinskiin, vlado in parlament z očitanjem korupcije. Vedno Oalicija, povsod Galicija, ovira vsega parlamentarnega dela. Delavci alpskih in sudetskih dežel se čudijo, razočarani in ogorčeni nad tem početjem. Ali smo se zato požrtvovalno borili za enako volilno pravico, da demokratizirani parlament ni nič drugega nego nekaka pralnica, v kateri se pere umazano perilo galiških politikov? Ali moramo potrpežljivo prenašati, da je zaradi gnliške deželne volilne reforme vsako delo v parlamentu onemogočeno? Čakati na vsako socialno reformo tako dolgo, da se poljski šlahčiči spravijo z rusinskimi odvetniki? Ali sploh nimamo nobenga parlamenta več? Ali je zastopstvo osmih avstrijskih narodov le še oder, na katerem se uprizarjajo zoprne komedije galiških strankarskih bojev, dokler igra odra ne vžge? Toda, kakor je umevna nevolja delavskih množic, se vendar ne sme tako soditi, dokler se ne pregleda zgodovine. Zoprni parlamentarni zapletljaji se zde neveščemu samo neumestno motenje plodnega dela, vendar niso nič drugega, nego bolesti polna znamenja prihodnjostl in bogatega razvoja. Navidezno tako nepomembno početje ni znamenje propada, ampak znamenje nasledkov polnega začetka probuje miljonov, doslej revni, nezavestni, brez vse volje, stopajo sedaj na Oder' zgodovine. Vedno oviranje parlamenta z rusinsko obstrukcijo in poljskega strankarskega boja se le zdi ogrože-nje demokracije; toda probujenje gališke kmečke mase, ki je zadnji vzrok teh bojev, bo bližnji prihodnjosti novo jamstvo demokratične pre-osnove. V rasti demokracije na avstrijskih tleh je danes menda najvažnejši dogodek vzbuja galiških kmetov. njegovo neoiniko so izkoriščali in izrabljali oholi plemiči, požrešni skopuhi, grabežljivi politiki. A moderno gospodarsko življenje se tudi na meji Galicije ne ustavi. Kmet se začne gibati. Vsako leto pošlje pol miljona svojih sinov na Nemško kot sezijske delavce in kot izseljence v Združene države. Od tam se vračajo čez leto in dan v domovino. S prihranjenim denarjem kupujejo zemljo Šlahte. V mnogih okrajih je že izginilo srednje posestvo — od kmetov pokupljeno, z denarjem, prihranjenim na Pruskem in v Ameriki. Povprečno preide zdaj vsako leto 20.000 ha gosposke zemlje v kmečke roke. In s tem denarjem prihaja tudi nov duh v gališko vas. Pridelek zemlje narašča. Kreditne zadruge prepode izkoriščevalca iz vasi. Naturalno gospodarstvo se hitro umika denarnemu gospodarstvu. Gospodarskemu napredku sledi izobrazba. Šolani kmečki sinovi — učitelji, duhovniki, odvetniki, časnikarji — prinašajo v gališko vas časopis, letak, organizacijo. Pride splošna in enaka volilna piavica. Kurija veleposestva izgine. Poljski plemič doseže le še z žuljevimi kmečkimi rokami mandat, ki pomenja moč in dobiček. Za glasove kmečkih volilcev sc bije boj. Politika prodira v kmečke hiše. Gališki kmet se zbuja. Na vzhodu je kmet Rusin, graščak, uradnik, meščan pa Poljak. Dokler je kmet bil reven, brez omike, onemogel,, je vladala poljska manjšina nad veliko maso rusinskih kmetov. Zdaj, ko si opomore kmečko gospodarstvo, ko se zbuja zavednost kmeta, se kmet domisli svoje narodnosti. Iz kmečkega ljudstva je izšla rusinska inteligenca in se pridružila kmečkemu gibanju. Stavlja mu narodne cilje; Rusinsko vseučilišče, rusinske deželne odbornike in uradnike, močnejši vpliv naroda v državi in deželi! Ona izsiljuje v parlamentu posluh z obstrukcijo. Prisili vlado in poljski klub h koncesijam. Vso državo ovira njena politika. Gotovo ta politika je nam neprijetna in nas moti pri drugem delu. Gotovo, inteligenca zlorablja moč gibanja kmetov za svoje sebične namene. A kakor so zoprne te politične soprikazni socialnega razvoja, vseeno je vendar nekaj velikega gledati, kako vstaja naenkrat narod treb in pol miljonov ljudi iz stoletja dolge otrplosti, kako narašča njegova volja. In v istem času se giblje tudi na zahodu dežele. Tukaj je tudi kmet Poljak. A poljski kmet ni prenašal nič; manj težko gospodstvo. poljske Žiahte, kakor rusinski razredni tovariš na vzhodu. Tudi tukaj vre v vaseh. Ustanovitev poljske ljudske stranke, v izvoru in sestavi prave kmečke stranke, je bil prvi učinek tega gibanja. Poljsko plemstvo se prestraši. Da bi uklonilo kmete, pokaže stradajočim bliščeče zlato. Stapinski, kmečki voditelj, ki je zbudil tisoče in tisoče zaspanih duš, podleže izkušnjavi. Ljudska stranka vstopi v Poljski klub, prepusti vodstvo veleposestnikom. A od Rusinov zapo-četi boji za volilno reformo raztrgajo sramotno pogodbo. Razredno nasprotstvo razdre to vsled podkupljivosti sklenjeno zvezo. Plemstvo vidi, da hodi v volilnem boju Poljska ljudska stranka skupaj z Rusini, vidi svojo nadoblast ogroženo vsled zveze obeh kmečkih strank. Razkrije zadevo Stapinskega. da obglavi kmečko stranko jo komprimitira, razcepi. Javno mnenje zakriči o korupciji. A vzlic umazani aferi ne smemo pozabiti, kaj je jedro stvari: Boj, za dušo vzbujajočega se kmeta; obupni poizkusi so, kmeta, ki se je zbudil in se zaveda, še enkrat speljati v suženjstvo plemstva. Tudi te zoprnosti so samo simptomi velikega Vstajenja štirih tniljo-nov ljudi. Poizkusi poljskega plemstva in njegovega spremstva v meščanstvu in v duhovščini, da razbije rusinsko kmečko gibanje in razcepi gibanje poljskih kmetov ter jih kompromitira, so morali ostati brez uspeha. Kajti vstajenje gali-škega kmeta ima svoje vzroke v nezadržljj-vem gospodarskem in socialnem razvoju dežele: V pomnožitvi gospodarske produkcije, v prehodu od naturalnega gospodarstva k denarnemu gospodarstvu, v zadružnem organiziranju kmetov, v razširjenju ljuskošolske izobrazbe, v splošni in enaki volilni pravici. Boj gali-Ških kmetov zoper plemstvo — to je ozadje političnih dogodkov zadnjega leta: Rusinske obštrukcije, razdora v poljskem klubu, razsu-losti avstrijskega parlamenta. V eni četrtini Avstrije se zbujajo ljudske mase, ki so doslej mirno prenašale vlado svojih gospodarjev, v eni četrtini Avstrije bojuje fcudalizem svoj zadnji boj. To je proces poln bolesti in homatij, a kar je danes le ovira demokratičnega razvoja, a jamstvo demokratičnega napredka in prihodnjosti raj enaka potrebščini celoletnega proračuna! Pri tem špekulirajo na kratke misli ljudi, ki pravijo: Kaj posojilo! Izposodijo naj si mil jarde, Če le ne sežejo v naše žepe... Pa ne mislijo, da obremene obresti posojil proračun in da jih bo treba pokrivati, tako kakor bo treba dolgove amortizirati z denarjem davkoplačevalcev. Obenem pa to zvišanje davkov! Skok od 40 na 145 odstotkov doklade na užitnino, torej tri in polkratna pomnožitev najbolj težečih kon-sumnih davkov, je nezaslišan in označuje klerikalno brezobzirnost bolje kakor vse njih dosedanje delovanje. Ta doklada se pobira od vina, od vinskega, od sadnega mošta in od mesa. Konsumni davki so že doslej podraževali življenje širokih slojev tako, da je skrb vsakdanja gošča v delavskih družinah. Pravkar je država s svojim, malim finančnim načrtom naložila ljudstvu nova bremena. Gospodarski položaj je, hvala velemodri visoki politiki Berch-toldOve družbe tako zagaten, tako vtesnjen, da se razširja brezposelnost kakor povodenj; v takih časih, ko so trume delavcev na cesti, je delavcem nemogoče, da bi si pridobili kakšno zboljšanje svojih razmer. In medtem, ko gre zaslužek v neštetih družinah navzdol, medtem ko je že država pritegnila davčni vijak, medtem ko padajo militaristični stroški kakor črno breme na rame prebivalstva, zvišuje kranjska dežela konsumne doklade od 40 odstotkov z enim udarcem na 145 odstotkov! To delajo na Kranjskem, v deželi revščine, v deželi izseljevanja. Dežela, ki nima industrije, edinega vira, iz katerega v naših časih prihaja ne le bogastvo ampak tudi izdatnejša prilika za zaslužek, dežela, iz katere beži ljudstvo na gornje Štajersko, na Vestfalsko, v Ameriko, povišuje užitninsko doklado mahoma od 40 na 145 odstotkov. Klerikalci pa imajo drzno čelo, da slikajo to zvišanje kot malenkostno, govore o vinarjih in krajcarjih, in smatrajo ljudi za tako neumne, da ne bodo spoznali razlike med 40 in 145! Da bo zvišanje realnih davkov, zemljarine, hišnonajemninskega in hišnorazrednega davka od 40 na 55 odstotkov, torej za 15 odstotkov, vplivalo na stanarine, ki so itak, zlasti po mestih na Kranjskem tako visoke in deloma celo višje kakor v bogatih krajih, razume pač vsak otrok. Realni davki spadajo kakor konsumni, med tiste, ki se vedno prevale in so zato le po imenu direktni davki. Hišni posestniki bodo morali več plačevati in bodo — to se razume, samo po sebi — iskali pokritje za te nove stroške tam, kjer ga bodo mogli najti, torej pri gosta-čih. Direfcrenciranje doklade na pridobninski davek, s katero se klerikalci ;bahajo, pomeni v kranjskih razmerah bore malo. V četrtem razredu splošne pridobnine bo doklada zvišana od 40 na 55, v ostalih razredih pa na 75 odstotkov, ravno tako doklada od plačarine in rentnine. Ali te doklade znašajo v neindustrialni deželi tako malo, da v primeri z dokladami širokih slojev skoro ne pridejo v poštev. . Glavno breme nakladajo klerikalci — pa naj se sofistično zvijajo, kolikor hočejo — delavnim masam ljudstva. Novi davki povzroče podraženje živil, podraženje stanovanj, in delavec bo to v sedanjih težkih časih tako težko prenašal, da se bo beg iz dežele še povečal. Toda kje je pomoč? Dokler izročajo volil-ci sami klerikalcem oblast, so tudi sami krivi, da jih odirajo in gulijo tisti, katere so si volili za svoje odrešenike. Volilci se ne smejo izgovarjati, da niso vedeli. Časopisje je trobilo, na shodili se je dopovedovalo, razvijale so se vrste številk pred njimi, dokazovalo se jim je, da žuga brez povišanja doklad bankrot, razlagalo se Je, kakšno je bilo gospodarstvo, ki je vodilo do takega poloma. Pri večini volilcev pa je bil bob ob steno. In ponajveč zaradi tega, ker se večina volilcev še le takrat za silo nekoliko zdrami, kadar so "Volitve. Prej ne zasleduje dela v državnem zboru, ne zasleduje dela v deželnih zborih, ne čita nič, ne posluša nič, ne ve, kaj se godi, kaj se sklepa, kaj se dela in ne dela, kadar pridejo ob volitvah klerikalni agitatorji, si pa da natveziti, da gre »za sveto stvar.« In bolje ne bo in ne more biti, dokler ne bo ljudstvo organizirano, dokler ne bo politično živelo in politično mislilo, dokler ne bo vedelo, kaj delajo njegovi poslanci, dokler mu ne bodo politični in gospodarski dogodki važnejši od čenč in vsakdanjih burk. Ni dvoma, da bo ljudstvo z novimi davki nezadovoljno in da ga bodo, kadar občuti njih prave učinke, razburjali. Ali krvava ironija v tem je ta, da se klerikalci še lahko postavljajo češ, saj dtlamo to po volji ljudstva, ki nam je dalo mandate za to! Nove doklade — nova posojila. Zgodilo se je, kar jc bilo nameravano lani, fco je til kranjski deželni zbor predčasno razpuščen. Klerikalno deželno gospodarstvo je pri-Slo v tako zagato, da ni bilo nobenega izhoda brez rr.dikalnega zvišanja deželnih doklad. Deželni kristjani pa so slutili, da bi bilo to pred volitvami kaj slabo agitacijsko sredstvo, in zato so obrnili stvar. Izprosili so, da je bil deželni zbor razpuščen, in tako so prišle najprej volitve, potem, ko so bili mandati na varnem, pa zvišanje doklad. Ta manever je najboljši dokaz, da so imeli s svojo »finančno reformo« slabo vest. če bi bilo to zvišanje doklad res tako pravično in modro, kakor bi »Slovenec« rad dokazal v potu svojega obraza, tedaj se gospodom pač ne bi bilo treba bati — volitev. Tedaj ne bi bili šli po mandate, preden so povedali, kako mislijo urediti deželne finance. Ali v volilni agitaciji so govorili venomer le o državnih preodkazih, ki jih dobe in s katerimi izpreinene kranjsko deželo v paradiž. O dokladah niso črhnili besedice, in če je kdo omenil, da imajo take namene, je še lahko slišal, da Jih obrekuje. Toda voda ne more teči navzgor, in kdor je količkaj poznal položaj deželnih financ, je 'vedel, da pride zvišanje doklad tako gotovo, kakor noč za dnevom. Iz melioracijskega fonda se ne more zajemati do sodnega dne, in če ima deželni proračun leto za letom primanjkljaj, mora tudi najlahkoumnejša uprava poskrbeti za pokritje. Svote, ki odpadejo iz državnih pre-odkazov na posamezne dežele, so bile približno znane, deželni deficiti pa tudi, in vsakdo si je lahko s svinčnikom v roki izračunal, da s temi preodkazi ni mogoče napolniti prazne deželne mošnje, zlasti ker je vsak otrok vedel, da so državni preodkazi v prvi vrsti namenjeni regulaciji učiteljskih plač. Sedaj je deželni finančni načrt predložen; kar prinaša, pa nadkriljuje vse strahove. Klerikalci zvišujejo doklade za več kot poldrug mi-ljon kron na leto in zahtevajo za šest in pol miljona kron novega posojila. Te številke dobe svoj pravi pomen, če se primerjajo s splošnimi številkami proračuna. Ta izkazuje potrebščine 7,879.107 K, pokritja pa 3,702.528 K. Primanjkljaj znaša torej 4 mi-Ijoue 176.639 K. Z dosedanjimi deželnimi davščinami bi se od tega deficita pokrilo 2,592.000 kron, tako da bi ostalo šc nepokritega primanjkljaja 1.584.639 K. ,. v^a Primanjkljaj hoče pokriti z novimi dav-dn namen Predlaga, naj se zviša dosedanja 4Uodstotiia doklada na dižavno užitnino od vina mosta in rnesa na 145 odstotkov. Dohodke tega Zvišanja ceni na 760.000 K. Doklade na direktne davke, ki je doslej znašala 40 odstotkov. Zvišujejo za zemljarino, hišnonajemninski, hiš-norazredni in pridobninski davek četrtega razreda na 55 odstotkov, za pridobninski davek ostalih razredov ter za plačarino in rentnino Pa na 75 odstotkov. Dohodki iz teh doklad so proračunani na 820.000 K, tako da znaša zvišanje skupaj 1,580.000 kron. Razuntega zahteva deželni odbor, naj se mu dovoli dva miljona kron posojila za deželne elektrarne, štiri miljone in štiristotisoč pa za pokritje letnih primanjkljajev od leta 1908. dalje, da more ta znesek vrniti melioracijskemu fondu in zakladu dolenjskih žejeznic. Ljuba dežela Krar.jska sega torej prav radikalno v žepe svojega prebivalstva in ga prijema tam, kjer bo čutilo nove davke tako, da se mu bo delala tema pred očmi. Gospodarstvo, ki se zaključuje s tem rezultatom, je bilo tako zanikamo, da je bila pravzaprav vsa ob zadnjih volitvah izrečena kritika še preblaga. Nihče ne taji, da potrebuje dežela dohodkov in da mora dobra deželna uprava delati stroške. Gospodarstvo, ki sloni edino na varčevanju, je prav malo vredno in postane navadno se dražje od tistega, ki troši. Vendar pa mora biti v izdatkih in dohodkih neko so-[a?,m.erte» to če se že napravi primanjkljaj, je Midi treba vedeti, kako se bo pokril. ••I1 PxS.° k,erikalci prevzeli deželno upravo, jun m šlo za to, da bi izpolnjevali potrebe dežele m ljudstva m niso zaradi tega delali deficitov. Na misli jim ni bilo nič drugega, kakor njihovi strankarski interesi; zadovoljiti so hoteli svoje volilce, izplačati klerikalne glasove in si lih zavarovati še za prihodnje volitve. Zato so metali denar skozi okno, kjer ni bilo nujno potrebno, na drugi strani so pa zanemarjali resnične potrebe. Tako so kupičili primanjkljaj na Primanjkljaj, izčrpavali so melioracijski fond in sedaj zahtevajo dovoljenja kar za šest in pol imljona kron posojila, torej za svoto, ki jo sko- DR. OTON BAUER: Izmed 28.6 miljonov prebivalcev v Avstriji, kakor jih izkazuje zadnje ljudsko štetje, odpada na Galicijo osem miljonov, celih 28 odstotkov. Galicija je pa kmečka dežela. Kmetje tvorijo v obrti revni deželi tri četrtine prebivalstva. Strašna beda vlada od nekdaj med gali-škimi kmeti. 43 odstotkov vseh poljedelskih obratov je zelo majhnih, z manj kakor dvema hektaroma zemlje. Teh 43 odstotkov poseduje samo 6 odstotkov plodne zemlje. Dalje je 38 od-sotkov malih obratov z 2—5 ha zemlje. Teh 38 odst. ima samo 17 odstotkov zemlje. Skupaj tvori torej 81 odstotkov vseh obratov v deželi najmanjše in le majhne obrate z največ 5 ha zemlje in teh 81 odstotkov vseh obratov ima samo 23 odstotkov vse zemlje. Na 5467 velikih obratov odpade več kakor tretjina, nad 803.075 malih in najmanjših obratov manj kakor četrtina zemlje! In med življenja nezmožnim parcelnim posestvom na eni, veleposestvom na drugi strani je samo tenka plast trdnih kmetij s 5 do 100 ha zemlje. K tej plasti spada samo 20 odstotkov kmetov, ki obdelujejo le 28 odst. zemlje. Poleg te neugodne razdelitve je treba vpoštevati tehnično zaostalost gališkega poljedelstva. Povprečno daje v desetletju 1 ha zemlje samo 10 centov pšenice, na Češkem 16.9, na Moravskem in Nižje Avstrijskem 15.7 centov pšenice! Premalo posestva in neznatna rodovitnost zemlje — to je usoda gališkega kmeta, izvor njegove revščine, njegove neizobrazbe, njegove nemoči. In revščino kmečkega ljudstva in Dnevne beležke. — Državni zbor je sklican za 5. marca. Lepo mirno jc sklican in naznanjen je dnevni red — dvoje poročil davčnega odseka — prav kakor da se je koncem januarja odgodil v najlepši harmoniji, kakor da ga ni obstrukcija šiloma pognala domov, kakor da ni bilo potem S 14., kakor da se sedaj shaja na redno in mirno nadaljevanje rednega in mirnega dela. In vendar ve ves svet, da visi nad poslansko zbornico kriza, ki lahko izbruhne, še preden izpre-govori dr. Sylvester prve besede, s-katerimi otvori sejo. Ko je dr. Bachmann pisal grofu Stiirgklm znano pismo, o katerem smo poročali v zadnij številki, so sc pri vladi prvi hip tako zavzeli, da niso vedeli, kaj početi. Potem, ko so prišli nekoliko do sape, so dognali, da jc pisal dr. Bachmann le v svojem imenu, ne pa v imenu nemške napredne stranke, ki ni sklenila, da se pošlje grofu Stiirgkliu tisto pismo. Nemško napredna stranka—ime, ki nič ne pomeni —* je celo izrekla, da je pripravljena nadaljevati pogajanje s Cehi. Ampak... če ne bi bilo tega ampak! Podlaga, na kateri je vlada hotela voditi to pogajanje,, ni všeč nemškim »naprednjakom«. Oni žele pogajanja, toda na drugi podlagi. To se pravi: Prvič, da mora vlada ugoditi nemškim nacionalnim zahtevam, t. preden aačno gospodje razpravljati; drugič, da gospo- redu v parlamentu od leta 1861 do 1897, od 1897 do 1905 in so delovanje parlamenta vedno bolj onemogočavali, končno pa razbili privilegirani parlament. Z vpeljavo splošne in enake volilne pravice je postalo drugače. Nemško -češki problem je stopil v ozadje. Jugoslovanski dje sami ne verjamejo tega, ali za ta slučaj Hočejo odvrniti od sebe odgovornost za to, da se jc pogajanje razbilo in sprava ponesrečila. V nedeljo imajo nemške stranke posvetovanje zaradi tega. V nemškem nacionalnem taboru pa je toliko nasprotij in razprtij, da je ugoden uspeli malodane popolnoma izključen. Ce pa se ne najde kmalu, prav kmalu, tak spoiazum za pogajanje med Cehi in Nemci, da je od pogaja-nla pričakovati tudi sklepčen sporazum, tedaj |e kakor pribito, da vzkipi v državnem zboru jeza čeških agrarcev in radikalcev ter se brezobzirno znese nad parlamentom. Kaj ukrene tedaj modrost grofa Stiirgkha? Kaj je tedaj pričakovati druzega kakor razpust parlamenta? Da to ne bi bil pameten ukrep, je seveda gotovo, zakaj razpust državnega zbora ne reši krize, ampak jo samo odgodi. Po novih volitvah ne bo položaj nič ugodnejši kakor sedaj, !e nasprotja bodo še srditejša. Ali ker je že davno jasno, da dela grof Sturgkh rešitvi le napotje, pa vendar še ni izvajal posledic, ampak je še vedno ministrski predsednik, tudi sedaj ni upanja, da spozna, kar je najpotrebnejše. Veliko nerodnosti in sitnosti bi grof StUrgkh lahko prihranil avstrijskim narodom; zelo bi Jim lahko okrajšal pot do boljših razmer, če bi šel lepo v pokoj. Ali vse drugo se zdi njemu naravnejše. Naj zaostaja delo v parlamentu, naj ljudstvo čaka na boljše zakone; za »državne potrebščine« je § 14., drugo pa ne dela gospodu grofu velikih skrbi. — »Ganz gewaltig!« je zaklical grof Barbo v torek v kranjskem deželnem zboru, ko je posl. Gangl uteinljeval neko resolucijo liberalne stranke in dejal, da veleposestniki menda ne bi ugovarjali splošni in enaki volilni pravici za sedanjo mestno, kmečko in splošno kurijo, če bi se jim pustil privilegij, ki ga uživajo doslej. Poslanca Gangla so Barbotove besede presenetile. Pa so bile vendar povsem razumljive. Kajti mestna in kmečka kurija sta takorekoč moralna opravičba za veleposestniško kurijo, ki bi enostavno obvisela v zraku, če bi bili vsi poslanci razun veleposestniških izvoljeni na podlagi splošne in enake volilne pravice. Tedaj bi moralo tudi slepcu postati jasno, da so veleposestniki resnično tuj element v kranjskem deželnem zboru in da se opirajo njih mandati izključno ob kričeč, neznosen privilegij. Odstranitev tega privilegija bi bila tedaj le vprašanje časa, in gospodje sami ne bi imeli nobenega argumenta več, s katerim bi ga mogli zagovarjati. Čisto naravno je, da se grof Barbo upira spošni in enaki volilni pravici v vsaki obliki. Zato pa je naivno, če kdo misli, da se bo dala splošna in enaka volilna pravica izprositi od veleposestnikov. Nikdar ne bo taka reforma mogoča z njimi, ampak edino le proti njim. V deželnem zboru pa imajo veleposestniki moč, da preprečijo vsako reformo, ki jim ni všeč. Ako zapuste zbornico, kakor so jo zapustili pri glasovanju o Oanglovi resoluciji, ne more deželni zbor po zakonu sklepati o nobeni volilni reformi. To je cena, ki so jo klerikalci 1. 1908. plačali, da so dobili tisti volilni red, ki so ga zahtevali v interesu svoje stranke. In veleposestniki se zavedajo, koliko je vreden ta privilegij. To zavest je izrazi! ošabni klic grofa Barbota: Ganz gewaltig! S tem je izrekel, da se čutijo veleposestniki gospode v kranjskem deželnem zboru. In poslanci klerikalne in liberalne stranke, ki zastopajo mase ljudstva v zbornici, morajo mirno poslušati tak ukaz od zastopnikov, ki imajo 49 volilcev za seboj! Kaj bi moglo biti pravim poslancem ljudstva bolj neznosno, kakor taka nezaslišana predpravica! Ponos ljudskih zastopnikov bi jih moral gnati, da bi porušili ta jarem in šli v resen boj za splošno in enako volilno pravico. Namesto tega pa mlatijo o njej prazno slamo in si belijo glavo, kako bi s kakšno krparijo vjeli kakšen mandatek! — Dva liberalna mandata so klerikalci na torkovi seji deželnega zbora razveljavili. Vsaka beseda za dokaz, da je bilo to samovoljno, nasilno, krivično dejanje, bi bila odveč. Dr. Pegan kot poročevalec se je trudil na žive in mrtve, da bi izumetničil nekakšne juristične zoiisme. s katerimi bi vsaj na videz opravičil krivico, in celo dr. Lampe jc šel med juriste ter mu priskočil na pomoč; pa seveda ni šlo, ker se ne da krivica z nobeno sholastiko izpremeniti v pravico. Če so kurije razdeljene v mestne in kmečke, tedaj zakon seveda ni hotel, da naj bodo z imenom mestni okraji zakrinkani drugi kmečki okraji. Resnično ne najdejo klerikalci nikogar, ki bi v tem vprašanju pritrdil njihovemu »pravnemu naziranju«. Odkar imajo v deželnem zboru večino, gredo veleposestniki z njimi čez drn in strn, tukaj so jih morali zapustiti. Živ krst ne more reči, da ni vlada klerikalcem prijazna, kakor da je zaljubljena vanje; tukaj jim je morala odpovedati ljubezen. Storila pa je to zelo teoi etično. Baron Schwarz Je prečital dolgo, prav medlo izjavo, ki boža klerikalce, kakor da se boji odločne besede proti njim. Vfendar pa izreka prepričanje, da so mesta res mesta in trgi res trgi. Na vse to se klerikalci niso ozirali. Ker niso dobili tiste »volilne reforme«, katero so zahtevali, so kaznovali liberalno stranko s tem, da so ji vzeli Mazelletov in Lavrenčičev mandat. Ali s tem so tudi vlado sunili v nos. Kajti ona je razpisala volitve tako. da so volila mesta in trgi brez kmečkih občin. In zanimivo Je, da je vlada mirno trpela tisto razveljavljenje mandatov, katero je sania s svojo izjavo označila za nedopustno. Mi nismo poklicani, da bi ščitili avtoriteto vlade, na katero je sama tako ponosna. Ali če je sama ne zna bolje ščititi, se ne sme čuditi, da se ji danes rogajo klerikalci in da se jutri kdo drugi ne bo oziral nanjo. — »Slovenski Narod« zagovarja — komisariati Njegovi stranki se je v deželnem zboru zgodila krivica. To ga je tako zaslepilo, da kliče zdaj proti krivici krivico na pomoč. Ko je grof Sttirgkh razpustil češki deželni zbor in imenoval v Pragi upravno komisijo, je bil tudi »Slov. Narod« med tistrni, ki so ostro obsojali to neustavnost. In imel je prav. Ali kar je krivo na Češkem, ne more biti pravo na Kranjskem. Tudi v kranjski krizi bi bil komisariat najne-srečnejši poizkus rešitve. Ne glede na to, da je klic po absolutizmu v vsakem slučaju z načelnega stališča nedopusten, se tudi ne bi s komisariatom doseglo nič druzega, kakor da bi se klerikalcem še enkrat pomagalo na konja. Storili so krivico v deželnem zboru — saj razveljavljenje onih dveh mandatov ni prva, ki jo imajo na duši; ali če bi prišel komisariat, bi lahko zakričali, da se je njim in deželni avtonomiji zgodila krivica. Namesto da bi bili pred ljudstvom pokazani kot preganjalci, bi lahko igrali vlogo preganjanih. In ker bi moral biti tudi komisariata prejalislej konec, bi se vrnili v deželni zbor z novo močjo in najbrže še z večjo strastjo. Pri liberalcih je pač vedno navskrižje med teorijo in prakso. Pomoč zoper klerikalizem pa ne pride od zgoraj, ampak spodaj je treba ustvariti moč, ki stare reakcionarno silo. Nihče ne bi mogel ugovarjati, če bi vlada razpustila deželni zbor. To bi bila njena ustavna pravica. Tudi klerikalci se ne bi mogli pritoževati; kajti ko so po izjavi bar. Schwarza razveljavili liberalna mandata, so s tem sami pokazali konflikt z vlado, ki ima pravico, da izvaja iz njega posledice. Ali razpustu deželnega zbora bi moral takoj slediti razpis novih volitev in dotlej bi moral sedanji deželni odbor voditi posle. Nadomeščanje avtonomnega deželnega odbora s kakršnimkoli komisariatom pa ne niore zagovarjati nihče, ki čuti ustavno in demokratično. — Poslanca Turka je kranjski deželni zbor na torkovi seji izročil sodišču, ki ga preganja zaradi nepravilnosti pri volitvi v ljubljanski splošni kuriji. — Učiteljsko vprašanje rešujejo kranjski klerikalci v deželnem zboru. Izdelali so načrt, ki določa plače, pa pravice in dolžnosti učiteljev. V plačah zaostaja za učiteljskimi zahtevami. dolžnosti jim nalaga toliko, da jih bodo imeli dosti nositi, pravice jim pa prikrajšale tako. da jim bodo klerikalni mogotci venomer lahko molili pest pod nos. Druzega seveda ni bilo pričakovati. Klerikalci imajo na jeziku in v programu veliko demokratičnosti: kjer morejo komandirati, pa komandirajo brezobzirno. Tako je bilo. je in bo. dokler ne stare ljudstvo njihove sile. — Resnicoljubni »Slovenec« ima v četrtkovi številki sledeče poročilo o razpravi nižje-avstrijskega deželnega zbora o reformi občinskega volilnega reda: »Značilno stališče je zavzel soc. dem. posl. Renner, ki je izjavil, da četudi socialni demokratje zastopajo proporčno načelo, le ne bodo glasovali za proporc, ker tudi v Pragi Nemci niso v občinskem svetu zastopani.« . . . Sam Bog vedi. kdo le to poročal katoliškemu listu. Poslanec dr. Renner je v deželnem zboru res obširno govoril; zagovarjal pa je proporčno načelo ne le v splošnem, ampak tudi v specialnem slučaju in le ostro napadal nemške nacionalce. ki mu nasprotujejo. Za Dunaj krščanski socialci ne predlagajo proporca. socialni demokratje pa ga zagovarjajo. Dr. Renner ie še poudarjal, kako neumno je skli-cavati se na narodne interese proti proporč-nemu sistemu, češ tudi Nemci ni«o povsod v večini. ampak marsikje tudi v manjšini, politika pa se ne sme delati za vsakim grmom drugače. Ampak volilna reforma, ki jo predlagajo krščanski socialci. ne obsega le proporčnega sistema, temveč ima na drugi strani namen oropati na tisoče delavcev za tisto volilno pravico, ki so jo doslej imeli. V tretjem volilnem razredu je doslej lahko glasoval, kdor je pačeval nad 20 K direktnega davka: zdaj pa zahtevajo krščanski socialci za ta razred 24 K. In to je razlog, da bodo socialni demokratje glasovali proti zakonu. Glasovali bi pa takoj zanj. če bi krščanski socialci odpravili to rokovnjaško zahtevo, in glasovali bi z obema rokama za proporčni sistem na Dunaju, če bi ga krščanski socialci le predlagali. — Demonstracija brezposelnih na Dunaju. V četrtek dopoldne se je zbralo okolo 10.000 brezposelnih na Schvvarzenbergplatzu. Med brezposelnim ie bilo največ kovinarjev in lesnih delavcev: prišlo je tudi mnogo žensk. V sprevodu so prišle kniigoveške delavke. Šivilje in delavke na domu. Ob desetih ie šla vsa armada brezposelnih čez Ringstr., Babenberger-straBe, MariahilferstraBe k »Wimbergerju«, kjer je bil shod. Prvi ie govoril poslanec sodrug Reu-mann. za nlim Dotnes. Nato se ie izvolila depu-tacija. ki io je peljalo predsedstvo kluba nemških socialno demokratičnih poslancev k ministrskemu predsedniku Stiirgkhu. Obenem s shodom v dvorani pri »VVimbergerju« je bil še drug shod pod milim nebom. Oba shoda sta potekla povsem mirno. — Velika demonstracija brezposelnih v Budimpešti. V torek dopoldne je bil v dvorani starega parlamenta velikanski shod brezpo- i seltiih delavcev v Budimpešti. Brezposelni so bili do skrajnosti razburjeni vsled brezbrižnosti in trdosrčnosti, s katero gledajo merodajni faktorji na bedo brezposelnih. Na shodu je bilo okolo 5000 brezposelnih. Prvi ie govoril Ky-tajka, ki je ostro napadal vlado »n mestni magistrat. Policijska nadzornik je govornika večkrat prekinil. Sprejeta je bila soglasno resolucija, ki pravi, da nista niti vlada niti občina izpolnili obljube glede oddaje javnih del. Brezposelnost narašča od dne do dne — pravi resolucija — na tisoče delavcev strada, kjlub temu pa oblasti ne izponjujejo svojih dolžnosti napram brezposelnim. Resolucija poživlja vlado iti občino, da pričneta takoj z zgradbo javnih poslopij. Vodstvo tstrokovnih organizacij, naj napravi primerne korake pri vladi in magistratu. Po shodu so odšli zborovalci po mestu. Klicali so: Proč z vlado! Abzug Tisza! Živela revolucija! Kruha in dela nam dajte! Brezposelnih se je polaščala vedno večja razburjenost. Pri Košutovi cesti jim Je prišla nasproti močna policijska četa, ki je razcepila demonstrante na dva dela. Manjši del je hitel po ulicah nazaj po katerih so prišli, večji del se je mirno razšel. V Eisengasse je stal voz koksa. Razburjena množica je prevrnila voz in razbila v bližnjih ulicah šipe po trgovinah, privatnih hišah, na javnih poslopjih in pri cestnih vozovih. Tudf nekaj cestni svetilk so razdrobili. Ko so šli de-monstrantje še v nekatere druge ulice, jih je razgnala policija in mahala med nje s sabljami. Nekaj je bilo tudi aretiranih, a so jih kmalu izpustili. Tudi popoldne še niso utihniti izgredi. Približno 50 oseb jej vrdlo v trgovino z delikatesami. pometali so blago na cesto in je potem razdelili. Policija jih je razgnala. — Princ Wied. ali kakor se zdaj že imenuje »Viljem albanski«, se odpelje 5. marca v Drač. Medtem pa roma še v Peterburg. Mislil je, da pojde brez tega. V Parizu je izrazil svole obžalovanje, da ie čas prekratek za potovanje v Peterburg. Ali obžalovanje ni nič Pomagalo in prekratki čas se je moral tako raztegniti, da se more še carju pokloniti. Albanija je avtonomna in princ Wied je nlen samostojni knez; ampak da more sam stati, se mora opirati ob šest bergelj in vsaka tiči v drugem kraiu. Bog pomagaj, da se mu ne izpodnese nobena, kajti sicer leži njegova samostojnost kakor je dolga in široka, v blatu. — Švedska kriza. V švedskem parlamentu je ministrski predsednik Hammerskjold odgovoril na neko interpelacijo socialnega demokrata Palmstierne, da bo državni zbor že prihodnji teden razpuščen. — Ruski napad na Armenijo napovedujejo baje poučeni diplomatje. Pravijo, da ima ruska mobilizacija za poizkus tak namen in da dela Rusija tudi politične priprave za to. Celo to vedo »povsem natančno«, da je pričakovati rusko akcijo v jeseni. Pomen teh senzačnih vesti bo najlože razumeti, če se čita. da izvršujejo »tudi v Berlinu in na Dunaju potrebne nasprotne priprave«. Militarizem ie na Nemškem iti v Avstriji zopet lačen, pa potrebuje parklja, da opraviči s strahovi svoje zahteve. — Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. 1. novembra 1913 se Je zbralo v Britofu več fantov, med njimi tudi 211etni rudar Anton Škrlj iz Britofa, in so peli. Kmalu nato sta se pa začela prepirati Škrlj in posestnikov sin Jožef Prelc iz Britofa. Sprla sta se zaradi tega, kdo bo plačal fantovščino. Škrlj je udaril » pestjo Prelca, pa ga ni ranil. Nato le udaril se PrelČevega prijatelja Premka, lo Je razdražilo Prelca tako, da je sunil z nožem Škrlja v desno sence. Poškodba je bila nevarna in 4. novembra je umrl Škrlj v postojnski bolnišnici. Prelc je bil obsojen na tri leta težke ječe. — V torek je bil obsojen na tajni razpravi žagar Giovan? Amator iz Paluzze. okraj Videm, zaradi pregre-ška zoper nravnost, na osem mesecev težke ječe. Amator je star 54 let. — Dva dni je trajala obravnava proti znanima vlomilcema in tatovoma Janezu Pavliču in Leopoldu Jerebu. Pavlič je rojen 1. 1884. v Kosezah, okraj Kamnik po poklicu godec, Jereb je rojen 1. 1882. v Nevljah pri Kamniku, po poklicu je delavec. Obtožena sta bila tatvine, zlobne poškodbe tuje lastnine, napačne zglasitve in potepustva. I av-« lič le bil že sedemkrat predkaznovan, Jereb celo 18krat. Pavlič je prišel 28. marca. 1913 iz zapora v Gradiški, Jereb jc pobegnil 15. julija 1913 iz ljubljauske prisilne delavnice, Posrečilo se jima je. da sta pismeno določila kraj sestanka. Šla sta v Istro, kjer sta v noči 3. avgusta in 10. avgusta vlomila v Opatiji in Istri in pokradla v gotovini in blagu za 909 K. 21. in 23. avgusta sta kradla na Koroškem in sta napravila škode za 933 K. Potem sta se zopet pojavila v Opatiji in pokradla v treh nočeh v denarju in blagu za 783 K. Iz Opatije sta odšla v Srbijo, pa sta se kmalu vrnila. 18. septembra je nakradel Pavlič v garderobi zagrebškega gledališča obleke v vrednosti 28f> K. 19. in 21. septembra sta bila zopet v Opatiji in nakradla blaga za 228 K. V noči 27. septembra sta vlomila na državnem kolodvoru v barako Marije Franzotove in napravila škode za 209 K 40 v. Naslednji dan je ukradel Jereb v , liji Kržišnikovi iz zaprte oinare 50 K. Nato sta Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Soumar je zakašljal. Sunil je od sebe vogle svoje obrabljene svrhne suknjiče, ki so viseli ob stolu. Pripognil se je, znova poiskal Hanu-šev pogled in rekel: •Ti si torej pred svatbo.« »No, da.« Nastopil je odmor, v katerem se je Hanuš zopet nasmehnil. Prenesel je Soumarjev pogled. Na obličju mu je viselo vprašanje: »Kaj dalje? Pripravljen sem, čakam.« Soumar je izpregovoril: »K sreči ni doživela tega... ona. Ali ti je sedaj menda prosteje?« »Meni?... Prosteje? ... Smešno!« Soumarjev obraz se je podaljšal. »Dejal bi, da ti Je sedaj lažje,« je dejal zopet zbadljivo. In za hip je dodal: »Razen, da sl si znal uspati svojo vest tako, da i preje...« »Dovoli,« ga je naglo prekinil Hanuš ostro." »Vedel sem precej, zakaj si prišel. O teh stvareh nimava midva prav nič govoriti. Če ti drugače ne morem postreči...?« »Midva imava nekaj govoriti!« je vzkliknil Soumar neodbitno pikro. »Torej d^bro,« je odvrnil Hanuš, »pa bodi miren in nc delaj mi tu zopet škandala.« »Imava govoriti nekaj, midva,« Je ponavljal Soumar, premagujoč se, da ne bi vzbruhnila nabrana strast, »a braniš se poslušati, sam veš najbolje, kaj te bo preganjalo vse življenje.« »Ali začenjaš zopet le tam, kjer sl enkrat že prenehal? Odločno hočeš, da naj sl mislim, da se ti je v glavi nekaj zavrtelo? Kakšno fiksno idejo pa imaš?« »Fiksno idejo, da si s svojim neomejenim egoizmom ubil...« »Soumar, prihrani si te besede,« je vzbruh-'nil Hanuš. »Predobro te razumem. In če misliš, 1 da sem s svojim egoizmom ubil, pa bi bil ti ohranil s svojim altruizmom. Ti si res velik norec. To, s čimer hodiš nad me, je že klepetavost.« Hanuš ie vstal, prekoračil sobo. Toda i Soumar je vstal. Tresel se je, njegove oči so se svetile v mrzlični svetlobi. »Brezčuten, najgrši človek si, ki sem ga kdaj poznal,« Je izpregovoril. Hanuš se je na kratko zasmejal, molče prekoračil sobo z rokami na hrbtu. »Odpahnil si starše,« Je strastno nadaljevalo Soumar, »zatajil si vso svojo preteklost, ubil v sebi narodnost in jo zopet našel na dan potrebe, ubil si vse, kar je bilo napoti čisto osebnim tvojim pohlepnostim — toda i nate pride nekoč bridkost, mora priti bridkost, katera te pretrese in pobere... Morda še dolgo ve, nekoč se pa i ti spomniš, da ekzistira pravičnost in da se taki ljudem ne sme odpuščati.« Hanuš je med tem izbruhom stal tesno pred Soumarjem, zrl mu naporno v oči in zloben smehljaj mu je poigraval okrog ust. Bil je sinje bled. »Ali jc že konec?« se mu je začulo z ustnic. »Že,« je odgovoril Soumar. »Torej z Bogom! Pojdi pa naravnost na opazovalno psihiatrično postajo!« Po teh besedah je Hanuš obrnil hrbet, odšel k oknu in zrl na ulico. Soumar je molče stal. Naglo se je Hanuš zganil in se zagledal v Soumarja. Pa oba sta molčala. Stala sta si tu nasproti, kakor da se pripravljata na spopad. Potem je Hanuš odstopil od okna in v presledkih govoril: • »Soumar, ti, — ti nezmiselni človek, mi boš obetal?... Ti veš morda, kaj sem jaz vse doživel? Jaz sem odpahnil starše? In mene ni odpahnil nihče? Ti... ti boš nad menoj proglašal razsodbo — srednjeveško kletev? Ne. jaz svojih stvari ne nosim na prodaj in jih ne bom nosil; kar pa spoznam za pravo, to storim in se lahko pogodim sam s seboj. Jaz nisem zatajil preteklosti, jaz nisem zavrgel narodnosti — ne morem pa nič zato, da vidim bolje in jasneje nego ti in nego vi vsi. Jaz se niti danes ne morem razgreti, če vidim vašo zmedenost in nezmiselnost, da ti povem. Vsi ropotate nad staro generacijo, v tem pa sami niste prav nič boljši. Nihče izmed vas ni za nič, in jaz, oprosti tedaj, si ne morem sugerirati domoljubnega navdušenja. Če pa misliš, da nimam prav, bi mi moral povedati, kakšno svetlobo in vzoren zgled daje tvoje življenje? Zakaj ne odgovarjaš na to? Potikaš se tu po Pragi, životariš in uborno.poginjaš. Zahvalil bi se...« Soumarju je planila kri v upadla lica. Hotel je izpregovoriti, pa naval silnega kašlja mu je zabranil. Šele za trenotek je dejal temno in nekako potlačeno: »Če hočeš, ti storim to radost. Da, v tem je vsa moja beda,« Je zagrozil s pestjo, »da nisem tam, kamor spadam. Materi bi ne bilo smelo priti na misel, pošiljati me v neumne šole. To bi ji nikoli, nikoli ne bilo imelo priti na misel! Moj prostor bi bil nekje tam doli... v tovarnah ...« Hanuš je stal hladen. Potem je dejal: »Konec koncev vsak počenja to. kar se mu ljubi. Kakor vidiš, individualizem in egoizem imata svoje različne oblike.« IX. Soumar je skrivil obraz. Mišice obličja so mu trepetale, ustnice se tresle, v notranjosti mu je vrela nevihta, katere ni mogel premagati. Hanuš je to zapazil in ga pozval, naj še sede. Soumar se je zganil in naenkrat izpregovoril: »Prihajam k tebi pravzaprav z nekim naročilom.« . Hanuš je napeto gledal. . . »Imam zate,« je nadaljeval Soumar m segel v naprsni žep, »pismo od Katlnke. Prosila je, naj ti je oddam po smrti.« Hanuš se je precej ustrašil. Zatnrkal je z očmi, zasledoval gibanje Souinarjeve roke. Spravil je iz sebe.; »Kje je pismo? Pokaži!...« A glas mu je odrekel. Soumar mu je podal list, Hanuš ga je obrnil v roki, v notranjosti se malodušno vprašal, kakšen pomen ima neki, kakšna misel je to, in je hitro hotel odpreti pismo. Pa naglo ga je odložil na mizo rekoč: Soumar ga je nekaj časa gledal, potem pa se brez besede obrnil proti durim. Med durmi se je še ustavil, nekaj zagodrnjal, potem pa izginil na stopnjicah. Hanuš se je zlobno nasmejal m zaprl za Soumarjem. Potem Je pristopil k mizi in vzel v roke Katinčlno pismo. Pretrgal je ovitek, pa je zopet odložil vse, govoreč sam sebi, češ, čemu bi se razburjal. Nemirno je prekoračil sobo. Srd Je divjal v njem. Vprašal se je, kdo je dal Soumaru pravo, posezati v njegovo življenje, vznemirjati, dražiti ga in množiti nepokoj, v katerem je sedaj tičal do vratu. Burno in vedno burneje se je izprehajal po sobi, postal pri oknu in se zopet izprehajal. Končno je vzel v roke pismo. Pa še tu se je na hip zamišljeno zagleda' v steno, in šele potem je začel čitati. . . Katinka se je najprej opravičevala, “a ™ bržkone imenoval to misel romantični* pošilja šele po svoji smrti pismo, ero je pravzaprav baje že dolgo . ne_ bi se bila mogla odločiti. fGilo veliko preveč, tako da ni pospeševalo razpoloženja, anipak ga je motilo. Ljudski shodi z dnevnim redom: DEŽELNI ZBOR — VOLILNA REFORMA — NOVI DAVKI bodo v nedelio 1. marca v Mostah ob treh popoldne pri »Miškotu«: na Viču ob pol štirih popoldne v gostilni »Amerika«: v torek 3. marca: v Spodnil Šiški ob 8. zvečer pri »Anžoku«. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Snoči se je pokazala velika zmota, ki tiči v misli, da je mogoče le z burkami in s poprečnim blagom iz dobe praočakov privabiti občinstvo v gledališče. Da nec Gustav Wied ej pri nas zelo malo znan; najbrže bi lahko na prste sešteli one, ki so že čitali kaj njegovega. Toda razširil se je glas, da gre pri »Starem paviljonu« za resno urnet niško delo, in gledališče je bilo dobro obiskano. Reklama se ni lagala. »Stari paviljon« kaže kos vsakdanjega življenja, tragedijo, ki se tisočkrat izvrši v raznih variacijah, tukaj pa prijeto s si gurno roko umetnika, čigar oko je opazilo dramatične in tragične momente, ki bi ostali skriti množici, če jih ji ne bi pokazal on. Wied stori to nevsiljivo. Mogočno življenje s svojimi strastmi, s svojim hrepenenjem in. koprnenjem tiči v tem delu, dolgi, trdovratni boji se odražajo V njem, slikajo se silni kontrasti, a vse se vrši brez hrupa, brez teatralnosti, kakor v življenju kjer se rodi tragedija za tragedijo neopažena in kjer koraka brezskrbno uživanje preko grobov. Vsebina drame je čitateljem znana iz pred-idočih notic. Izvedba je bila taka, kakršna je mogoča v naših razmerah. Vrtnarja Selkaua je Dodal g. Borštnik mojstrsko. On je tragična fi-Kura igre, mož dobrega srca in poln nepremagljive ljubezni do svojega otroka, ki ga ne sme imenovati svojega, ker družabni red ne prenaša takih resnic. V njegovi duši je toliko plemenitega in mehkega, da ni prostora za moč. To ima ga. Marijana, ki se je znala od mlekarice povzpeti do graščakinje, ki je znala uživati podarjeno in ukradeno, posledic »greha« se pa reševati. Da bo njena in njegova hčerka srečna, ne sme — tako misli in čuti svet, ki je zda: njen — izvedeti, kdo je njen oče. Torej mora .vrtnar, ki je tukaj vkoreninjen kakor njegovo drevje, v Ameriko. On noče. Ampak ga. Marjana hoče; ona ima voljo — in tedaj hoče udi on. Potem, ko prebije eno uro v družbi svojega otroka, nespoznan, se pa umakne še temeljiteje s poti; v starem paviljonu konča strel njegovo življenje, medtem ko pojo zmnaj hečrki in že ninu in materi slavčki in jim sveti mesečina. Vse nianse svo> bogate vloge je g. Borštnik Vabilo na naročbo. Naročnina. Za avstro-ogrske kraje: Celo leto ..... K 10.40 pol leta » 5.20 četrt leta » 2.60 mesečno » —.90 Za Nemčijo: Celo leto..............K 12.— pol leta...............» 6.— četrt leta.............» 3.— za Ameriko letna ...» 14.— polletna ...... » 7.— Posamezna številka 10 vinarjev. Vse čitatelje vabimo, da se naročc na »Zarjo« in pošljejo naročnino. Naročnina se pošilja pod naslovom Upravništvo »Zarje« v Ljubljani. Štajersko. — Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 1. marca uprizori dramatično društvo v Mariboru Sudermanovo dramo »Tiha sreča«. Začetek ob pol osmih zvečer. Kot gostje nastopijo v tej drami člani dramatičnega društva iz Celja. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, Glavni trg 22. — Nečloveška mačeha. Kmetica Frančiška Pleše v Delnicah je hotela spraviti s poti svojo 131etno pastorko Jožefo. V polento jej je name-šala kapic od žveplenk In stolčenega stekla. Deklica je pa koj pri prvem zalogaju opazila čuden duh in ostrost med zobmi ter ni hotela jesti. Stvar je prišla na dan in Pleše ie orožnikom priznala svojo krivdo. Kruto mačeho so zaprli. Goriško. — Divaškemu dopisniku »Dneva« v album. (Dopis iz,Povirja). V; »Dnevu« od dne 17. t. m. št. 780 je priobčil divaški dopisnik nekaj novic iz naše občine. Resnici na ljubo bodi povedano, da je v dotičnem člarku mnogo neresničnega. Dopisnik je bil o stvari gotovo slabo informiran. V bodoče naj se blagovoli malo bolje informirati o razmerah v naši občini in vedel bo lahko marsikaj boljšega poročati v »Dan«. Pa tudi napadati osebe, ki niso nič zakrivile, ni pošteno. Svetujemo uredništvu »Dneva«, naj malo bolj pazi na svoje poročevalce, ki čestokrat poročajo take nezmiselnosti. ki ne spadajo v javnost. Zgledov je dovolj. Taki dopisi zbujajo samo srd in sovraštvo med Občinarji in za dopisnika takih člankov navadno sumničijo vaščani koga, ki ni ničesar zakrivil — s tem jemlje tak poročevalec ljudem ugled in neti prepir v občini. Res, bi se dalo iz naše občine marsikaj zanimivega poročati — toda za sedaj naj bo. Divaškemu dopisniku pa: »Poglej prvo samega sebe — potem pa sodi o drugih.« Morilec Keiling. V L i t o m e f i c a h , 25. februarja. Danes se je pričela pred tukajšnjim porotnim sodiščem razprava proti morilcu Keilingu, krumirskemu agentu iz Berlina, ki je zahrbtno ustrelil ob času tiskarskega izpora sodruga So-Iingerja. * Obtožnica navaja, da je Keiling rojen 18. junija 1868 v Rep-periu. pristojen v Frankobrod ob Odri. Keiling je neoženjen, po poklicu pa agent. Ob času tiskarskega gibanja je imel Keiling nalog, da pripelje stavkokaze proti plačilu tvrdki Hempel v Dečinu. 7. februarja 1914 se je pripeljal Keiling ob 8. zvečer s stavkokazom Genzom v Podmokle. Na kolodvoru je sprejel oba pomočnik Wagner od tvrdke Hempel, da ju spremi na stanovanje, Prihod Keilingov in stavkokazov sta opazila izprta pomočnika Braun in Hein, in sta se od peljala za Keilingotu v Dečin. To je zapazil Keiling. izvlekel med vožnjo revover in zakical: »Kakor se in! kdo približa, pa ustrelim!« V Dečinu je poprosil za policijsko varstvo, čeprav ga ni nihče nadlegoval in mu nihče grozil. Nato je odšel Keiling v spremstvu Genza in Wagner-ja v gostilno Rehnelt. Čez nekaj časa je prišlo v gostilno pet gostov, med njimi strojni mojster Liebig in stavec Braun. Kljub temu. da so bili ti gostje povsem mirni, je izjavil Keiling, da gre v svojo sobo. Odšel je In z njim tudi stavkokaz Geuz. Genzu je zaklical Liebig: »Tovariš, ostanite pri nas!« Gostilničar je spremil Keilinga in Genza v sobo. Keiling je vprašal gostilničarja, če prihajajo gospodje iz gostilniške sobe za njim. Gostilničar ie dejal, da lehko zaklene hodnik, na to pa je izjavil Keiling: »Nai le pride kdo, revolver Imam!« Vzel je v roke revolver in ga nameril proti vratom. Keilingu je pa postalo o gostilni Rehnelt neprijetno in je odšel prenočevat z Gen- zom v hotel »Stadt Prag«, kamor so prišli tudi nekateri izprti pomočniki. S Keilingom niso govorili v hotelu in ga sploh niso videli. Prihodnje jutro okolo osmih je prišlo približno petnajst izprtih tiskarskih pomočnikov v gostilniško sobo hotela, da bi vplivali na Genza, naj odpotuje. V istem času sta prišla v gostilniško sobo tudi Keiling in Genz, da zajtrkujeta. Med pomočniki je bil tudi Liebig. Ko je Liebig sedel k mizi, ga je Keiling ostro premeril. Liebig je nato dejal: »Da. jaz sem oni, ki sem hotel snoči govoriti s tem gospodom.« (Pokazal je pri tem na Genza.) Genzu pa je dejal Liebig: »Včeraj so odšli štirje tovariši.« Stavec Haase je dejal Genzu: »Ni lepo, da zahrbtno delate proti družinskim očetom.« Tedaj pa je planil Keiling pokonci in kričal na Haaseja: »AH hočete kal od mene? Preden pričnete kai z menoj. si dobro premislite.« Haase je odgovoril: «Z Vami nimam ničesar opraviti.« V tem je pa vstal od mize strojni mojster Solinger in dejal Keilingu: »To je podlo od Vas, da privažate iudi od zunaj in izpodrivate oženjene tovariše.« Solinger je bil približno dva koraka oddaljen od Keilinga. Na te Sollngerjeve besede je potegnil Keiling tako! revolver In zaklical Solin-eerju: »Še eno besedo, pa boste takoj mrtvil Kdor se ml približa, tega ustrelim!« Med temi besedami ie stopal počasi proti kuhinjskim vratom, jih odprl in vstopil v kuhinjo. Vsled tega nastopa so vstali vsi tiskarski pomočniki in nekateri so šli proti kuhinjskim vratom, drugi so obstali pri mizah, a nihče ni grozil Keilingu. So-iirger, držeč roke v hlačnih žepih, je šel za Keilingom v kuhinjo, obstal kake tri korake pred njim in dejal: »Samo eden bo mrtev, pa nihče več.« Komai pa ie Izpregovorll Solinger te besede. ie nameril Keiling revolver proti Solin-gerievl glavi in sprožil. Strel le zadel Solin- eerja v vrat. Solinger se je zgrudil. Keiling je nekaj časa stal poleg njega, potem pa ie hotel zbežati. Nekateri stavci so šli med tem iz hotela in obvestili orožniškega stražmoistra, ki je prišel ravno mimo. Ta ie takoj aretiral Keilinga. Solingerja so zaslišali kot pričo še na smrtni postelji in pod prisego ie izpovedal, kako da jc prišlo do umora. Kljub temu, da so Solingerja takoj operirali, je umrl še isti dan. V obtožnici označuje državni pravdnik Keilingove izpovedi, da je ravnal v silobranu, za zlagane, ker ni Keilinga — po soglasni izpovedi prič — nihče nadlegoval in nihče mu m pretil. Tudi Keilingov varovanec, stavkokaz Genz, ie izpovedal, da niti Solinger, niti kdo drugi ni grozil Keilingu ali se ga pa dejansko lotil. Državni pravdnik označuje zato Keilin-govo dejanje za umor. Obtožnica navaja Keilingove predkazni. Keiling. ki ie bil najprej policijski agent, je bil že 17krat predkaznovan in zaprt je bil vsega skupaj šest let. 8 mesecev in 13 tednov. Razprava. Zanimanje za to razpravo je velikansko. Porotna dvorana je zasedena do zadnjega kotička. mnogo ljudi m stoli pred dvorano. Posebno pozornost je zbujala izpoved priče Genza, ki ga je pripeljal Keiling iz Berlina v Dečin. Ta stavkokaz le bil navzoč pri umoru, stal je v najbližji bližini Keiiingovi in izjavlja, da se Keilinga ni-uihče dotaknil. Njega, stavkokaza, so nagovarjali izprti pomočniki z besedo tovariš. Pravi, da umorjeni Solinger ni prav nič grozil Keilingu. Keiling je tudi trdil, da so mu strgali pomočniki kravato. A vse priče so izpovedale, da Keiling sploh kravate ni Imel. Kolikor časa le trajal izpor, se je potikal Keiling v Dečinu in Podmoklih. a ves čas se mu ni zgodila niti naimanjša stvarca. Strojni mojster Winklcr, ki je šel po Keilinga na kolodvor, pravi, da mu je deial Keiling: »Vsakogar ustrelim, ki se mi približa.« Nato je odgovoril Wink-ler: »Pa storite to le takrat, ko mene ne bo poleg.« Voznik, ki ie vozil Keilinga, tudi izpove, da mu je dejal Keiling, da bo vsakogar ustrelil, kdor pride v njegovo bližino. Kuharica iz hotela, kjer se je izvršil umor in ki je bila v kuhinji ob času umora, pravi, da ni za Keilingom nihče stal. Keiling se je namreč izgovarjal, da so stali za njegovim hrbtom pomočniki in mu grozili. Po izpovedi teh prič vprašuje predsednik obtoženca, če vztraja še pri tem, da je ravnal v silobranu. Keiling pravi, da sploh ne ve, če je streljal ali ne, vse je bilo le slučaj. (!!) Razprava se je odgodiia nato do četrtka. Drugi dan razprave je prinesel velikansko presenečenje. Kljub temu, da so izpovedale vse priče soglasno — celo stavkokaz Genz — da ni Keilinga nihče izzival, nihče napadel, kljub temu, da je dokazal državni pravdnik Keilingu lažnivost, so nemško-nacionalnl porotniki opro-* stili Keilinga umora in Izrekli, da je prekoračil le meje silobrana. Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje, če ie Keiling kriv umora, z 12 glasovi, da ne. Drugo vprašanje, če je Keiling izvršil uboj, so porotniki potrdili z 11 glasovi. Tretje vprašanje, če je ravnal Keiling v »upravičenem silobranu«, so potrdili porotniki z 9 glasovi. Na četrto vprašanje, Če je rabil obtoženec le potrebna sredstva v silobranu, je odgovorilo devet porotnikov z ne, trije z da. Peto vprašanje, če je prekoračil obtožene? silobran le iz strahu in vsled razbujensti, je potrdilo 9 porotnikov. Šesto vprašanje se je glasilo: AH naj se obsodi obtoženec zaradi prestopka prekoračenja silobrana? Vprašanje je potrdilo osem porotnikov. Sedmo vprašanje, če je imel obtoženec pri sebi prepovedano orožje, je zanikalo 8 porotnikov. Sodba. Keiling je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora zaradi prekoračenja silobrana. Ko se je razglasila obsodba, so številni poslušalci glasno izražali svojo nezadovoljnost. Državni pravdnik je prijavil ničnostno pritožbo proti razsodbi. Keilinga so obdržali v zaporu. Porotniki, zgolj nemški nacionalci iz Lito-mefic in okolice, so pokazali s to razsodbo le svoje strupeno sovraštvo proti delavstvu in socialni demokraciji. Istra. — Demokratizem dr. Laginje. iz Pulja nam pišejo: Dr. Matko Laginja ima od časa do časa demokratične napade. Puljskemu delavstvu je nekoč ob taki priliki zatrjeval, da se njegovi ideali popolnoma strinjajo z ideali socialnih demokratov: Da je tudi on navdušen za svobodo in za enakopravnost narodov in razredov in celo za enako in splošno volilno pravico. Te lepe besede seveda niso prihajale od srca. To je kmalu dokazal. Ko je ob priliki delegacij govoril s cesarjem o razmerah v Istri, je ta veliki demokrat priporočal razpust deželnega zbora in upostavitev komisariata. Ves demokratizem je bil hipoma pozabljen. Če bi bil Laginja res demokrat, tedaj bi bil takrat dejal cesarju: »Samo splošna in enaka volilna pravica lehko ozdravi Istro in napravi deželni zbor delazmožen!« S tem je dokazal dr. Laginja, da so mu ideali demokracije puhla fraza in da tnu je za ljudske pravice toliko kakor za lanski sneg. In pred kratkim se je zopet pokazal dr. Laginja za velikega demokrata. Njegovo glasilo »Naša Sloga« naznanja namreč, da naj oproste čitatelji, da list že dva meseca ni izšel in da izhaja tudi še sedaj v manjši obliki. Tc pa zato, ker nimajo v tiskarni še izurjenih črkostavcev. List bo šele takrat izhajal v prejšnji obliki, kadar se ti krumirji izurijo. Raje bi bil list kar odkritosrčno povedal, da ne sprejme tiskarna starih stavcev, ampak da delajo v tiskarni krumirji. Ob koncu tega obvestila pa čitamo lepe besede: »Na delo za narodno svobodo!« Da, na delo za zatiranje delavske svobode, to je demokratizem dr. Laginje! — Deželnozborske volitve v Istri prično 7. Junija in sicer voli najprej splošna kurija. Če bo treba v tej kuriji ožjih volitev, bodo te 14. junija. Socialni in strokovni pregledi. * Strokovna organizacija sobnih slikarjev in pleskarjev v Zagrebu nam poroča: 31. decembra 1913 je potekla kolektivna pogodba sobnih slikarjev in pleskarjev v Zagrebu. O tem je obvestila organizacija delodajalce pismeno. Na to obvestilo je odgovorila organizacija delodajalcev, da naj izvoli strokovna organizacija odbor za nova pogajanja. Pogajanja so se vršila v januarju in februarju in dosegel se je sporazum v mnogih točkah, Ie glede mezd ni prišlo do sporazuma. Zaradi tega je organizacija podjetnikov odgodiia pogajanja na nedb- i ločen čas. Zato na! ne prihajajo sobni slikarji in pleskarji v Zagreb do preklica. * Stavka na Francoskem. Iz Pariza poročajo: Zastopniki strokovnih organizacij transportnih delavcev, delavcev vlukah in dokih, pomorskih in železniških uslužbencev in rudarjev so sklenili takoj priporočiti svojim zvezam, naj ukrenejo vse potrebno, da pomagajo stavkajočim rudniškim delavcem do popolnega uspeha. Odgovorni urednik: Ivan To kan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Gostilničarski protestni shod se vrši v nedeljo dne 1. marca 1.1. ob 10. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani ne pa kakor je bilo po raznih oklicih naznanjeno. Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasna 1 krila, kostume, nočne ha- I 11 7" P Ije, perilo, plašče, kožuho-a UDV vjB0 jn vse modno blago. M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša. NeprekosIJiva v otroških oblekcah in krstni čpravi. —-.......—■ SoličLaaa. tvidJce.. ■ Pošiljam vsakomur sshh zastonj!! ===== 2 lepi dozi za sladKorkavo ali 2 lepi steklenici pozlačeni ali 1 trpežno torbico za na trg ali 6 prav lepih žlic iz aluminija ali 1 lepo zrcalo ali 1 veliko postekleno kaserolo ali 1 leseno pipo kompletno ali če pošlje naknadno 50 vinarjev, 2 V* metra lepega blaga za bluze, kdor naroči pri meni 5 kg moje sladne-ržene kave za K 4’— franko, ker hočem dokazati, da je od vseh drugih izdelkov najboljša. Zastopniki se iščejo povsod. Pišite na Jožef Hraš, Luže, Češko. trnstma Ljubljana, Mestni trg št. Krasne novosti zimskih —Za naročila Urez konkurence! in spomladanskih oblek, površnikov domačega izdelka« po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. =r Solidna postrežba. Jlfaf nižje cene. 40 letni uspeh, KrSS Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 steklenička velja 20 vin. SSG. Piccoli, Ljubljana. Kavarna celo noč odprta o Gostilna Florijanska ulica štev. o. Pristra vina. Domafa kuhinja. . Benisch Ceno posteljno perje! NajboljSi češki nakupni viri 1 kg sivega, dobrega, pu* Jjenega 2 K; boljšega 2’40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puha* stega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pnh 12 K. Naročila od 6 kg naprej franko. Zgotovljene posteče ali rumenca nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, s dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhasUm perjem 18 K; napol pun 20 K; puh 90 cm dolga, 70 cm sir. 4-50 K 5 20 K, 5 7o’k, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franka zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovnih! gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. Najboljši nakup vsakovrstnega modernega in trpežnega obuvala je v zalogi lastno tovarne Peter Kozina & Ko. Ljubljana na Bregu št. 20 —— (Cojzova hiša). — (Varstvena znamka.) Cene za moške „ ženske J* n m n n K 14-—, 17-—, 20'— „ 12*—, 15—, 18-. dečke 36/39 K 101—, 12--. otroke št. 22 25 26-28 29 31 32 35 K 5—, 6 -, 7--, 8 — Gharebntirana, icsilsoTrcst Cenejše vrste od K 1*50 naprej. Izvrstna eksistenca. za prodajo nove izvrstne kave, (nobeno žgano žito ali rž), se sprejmejo zastopniki, ki obiščejo zasebnike, proti 20odstotni proviziji. Vzorci :: za poskušnjo brezplačni! Franc Maršner, Kr. Vlnohrady, 1573. Cenena kava! Fina Soja-Perl-kava, zrnata, enako žgan, iz-vrstnekakovosti in izdatnosti. Nobeno žito ali sladje. Razpošilja se v vse kraje v Avstriji in Ogrske. En poštni zavoj neto 4 in Vz kg za kron 4*80 franko. Najcenejše in najboljše nadomestilo za kavo. Naroča se: Žgalnlca kave .Santosa", Kr. Vinohrady, 1573, Češko. Razširjena povsem: svetu, rpl narodih vseh Jezikov In ;deiel le ie 23 let Kathrelnerjeva :Knelppova sladna kava. MiHI.nl rotfM. pl|. K*Wt. ralnarlMO M »»Mid.iUo pllrio «. iMDr* tu Mlko. Kal bi II moglo boli« pričati la dobro kakovost, fin okus In cenost tega naibolišega kavi-nega nadomestka In dodatka? Edna posebnosf I likerja je Zdravnik = želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga Tadi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsib prodajalnah konsuiu-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Pariza z zlato kolajno In čas. krilečem. 500 kron!! ; ■ • - > \\ ■ Vam plačam, ako moj uničevalec korenin „mazilo Ria" nc odstrani v 3 dneh brez bolečin Vaših kurjih očes, bradavic, otišancev itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom K 1. Kemeny, Košiče (Kaschau) I. poštni predal 12/1189 Ogrsko SANAT ORUJM • EMONA i .BOLEZM. ' j LJUBLlJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 \wj sef-zdrwnik: primarij D RFR, DERGANC S ■ [ Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spada- s joče blago dobite najceneje v specialni trgovini | A. & E. Skaberne; Mestni trg 10. j 5 Velika izbira! Solidna postrežba! n= Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo r ----------- ^lT7*o,lanLiIt3- stacojev ====== in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. // fcjrrrjJkam*" Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ■4 DBIIIHIIIIIHIIII ■■■■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■! j Sft CI J* Pogačnik g niškega blaga \ mizarstvo« "■rs «?:•••$* ',4 j Ljubljana, Ma- £ j rije Terezija I j c. 11 (Kolizej). | | Zaloga spalnih ter je-j Zaloga otomanov, di- s E dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic : | [: najnovejših slogih. :! in otroških vozičkov. \ ■ 5 .................. | Spalnica v amerikanskem orehu | 1 350 kron. I s * ■ Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en g i :: umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. :: S □nnannnnDDnaDDnDannDDannaanaDDaDDDDaDaDaoDDDDDDDacaaooDDDDnanDonaaDif&DaaD on ng » g° Dg n D Pri nakupu različnega uianufakturnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko n L; ti A. & E. Skaberne I | g g Obstoji od 1.1883. Mestni trg 10. Obstoji od 1. 1883. | | Izredno nizke cene. o n i g Na debelo in drobno! D D DDODOaDDDDaODDDDDDDDDDD00000000000000000000 OODDOD 000000000000000000000000 aa oa BALKAN Trg-c-rrslra, sped-icijs^a, in feoaaalsijslsia, d.el- Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta št. 38. Centrala: TRST. Telefon št. 10® mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užilniui ^^eSur^^if^“^stva,iii opremljeno podjetje za selitve lan. pievažer^e polaištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. blnaryevanje pom . _ blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotacije itd. — Spedieljski urad, generalni zastop in prodaja voznih listov: .IDalrcis-tle delniške družbe v 'Tri vozne proge Tret-Bcnetke inobratno ter Trst-Ancona parabvodne družbe D. Tripcovih & Co, Trat Avstrijskega Lloyda Lunard-Lme za L in II. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek .Jadranske banke/ 25«ieme cexx©. - Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Trst-Neaijork, B«en«s Aires-Rio de Janeiro najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrtlnlcama, električno razsvetljavo, brezllčnlm brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd. i* 0 ss 53 b ss z s s Odhod parnikov: v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni. Trst-New-York, vsako soboto. Trst-eJužna A merilca, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezpla*«? Pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko m Korosiio. SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26.