128136 /H k 128136 /F W/ Št. 7920. Kirjigovodstveno navodilo za mestno elektrarno. § i- Knjige. a) dnevnik ali prvotna zapisna knjiga (prima nota); b) poddn.evnik za dohodke; c) blagajnična knjiga; č) blagajnična pomožna knjiga; d) glavna knjiga; e) inventar; f) likvidacijske knjige. § 3. Vpisovanje v knjige. V dnevnik (prima nota), poddnevnik in glavno knjigo vpisuje vse računske položke izključno le knjigovodja mestne elektrarne; za pravilnost in točnost vpisov, kakor sploh za obseg obeh teh knjig, pa sta solidarno odgovorna z načelnikom elektrarne. Vpisovanje v blagajnično in v blagajnično pomožno knjigo vrši se, kolikor se tiče vpisovanja dohodkov in troskov, pri mestnej blagajnici. 1 2 § 3. Dnevnik. Poddnevnik za dohodke se mora sproti voditi; v glavni dnevnik pa se vpisujejo koncem vsacega mesca troski na podlagi blagajnične knjige, katero pripošilja mestna blagajnica elektrarni. Vsaka računska postavka v dnevniku more obsegati jed- nega ali več dolžnikov ter isto tako jednega ali več upnikov in se vpisuje tako, da stoji ime dolžnika v imenovalniku, ime upnika pa v dajalniku. Vse postavke dnevnikove se zaznamujejo s tekočimi šte¬ vilkami ter se njim prideva datum vpisa; zaključujejo pase, če se podnje potegne zaključna črta. § 4- Likvidacijska knjiga. Likvidacijska knjiga imej nastopne naslove: a) pristojbina za porabo električnega toka; b) pristojbina za dogovorjeni mesečni pavšal; c) pristojbina za elektroštevce; e) pristojbina za instalacijo; d) pristojbina za prejete žarnice; e) pristojbina za prejeto oglje za obločnice; dajati jim je poseben prostor, kjer se zabeležuje izvršena likvi¬ dacija. Vsak živi račun (§ 10) ima v likvidacijski knjigi poseben folio. Za ponavljajoče se troske (stalne plače i. t. d.) napraviti je pomožno likvidacijsko knjigo. Likvidovanje teh troskov pa se vrši pri mestnem knjigo¬ vodstvu na konsignacijo, sestavljeno po knjigovodji elektrarne. Podlaga likvidacijskim knjigam so plačilni nalogi in bla- gajnični dnevnik. Iz plačilnih nalogov se v likvidacijsko knjigo vpisuje to, kar se ima ali sme prejeti, iz blagajničnega dnevnika pa to, kar se je prejelo ali izplačalo. 3 § 5. Glavna knjiga. V glavno knjigo se prenašajo vse postavke iz glavnega dnevnika koncem vsacega mesca in sicer tako, da pridejo vsi deli postavk, ki zaznamujejo dolžnike, na levo stran folija pod naslov „dati“, oni deli postavk pa, ki zaznamujejo upnike, na desno stran folija pod naslov „imeti“. Glavno knjigo, kakor sploh vse knjige, katere se rabijo pri mestni elektrarni za zaračunavanje, bodisi dohodkov ali troskov, zasnovati je tako, da se sklicuje jedna knjiga na drugo načinom, odgovarjajočim splošnim računskim predpisom. § 6. Vknjiževalne pomote. Morebitne vknjiževalne pomote se sme popravljati le s protipostavkami, v katerih se premalo vknjižene svote dodajajo, preveč vknjižene pa odpisujejo. § 7. Kazalo. K vsaki knjigi, izvzemši dnevnik, napraviti je kazalo, v katerem se zapisujejo po abecednem redu vsi računi, ki se naha¬ jajo v dotični knjigi, ter jim je dostaviti številke strani, na ka¬ terih jih je najti. § 8. Pomožne knjige. Število pomožnih knjig je neomejeno; naložiti jih bo to¬ liko, kolikor jih bode zahtevalo bistvo podjetja, vendar pa morajo biti prirejene tako, da odgovarjajo splošnim računskim predpisom. § 9- Inventar. Obliko knjigi za inventar določi vodstvo elektrarne spo¬ razumno z županom po obče veljavnih računskih predpisih 1* 4 z ozirom na posebnosti posameznih predmetov, ki se vanjo vpisujejo. Iz inventarja morajo biti razvidne vsak čas vse premičnine in nepremičnine, spadajoče v last mestne elektrarne. § 10. Bačani. Računi se dele v žive in mrtve. Živi računi se imenujejo vsi oni, ki se tičejo kake osebe, kakega podjetja, kake tvrdke i. t. d.; vsi ostali računi se imenu¬ jejo mrtvi računi. Število živih računov je neomejeno; mrtvih računov pa je z ozirom na podjetje, katerega se tiče knjigovodstvo, in z ozirom na bistvo vknjiževalnega materijala, omejeno število. § H- Mrtvi računi. Pri mestnej elektrarni je odpreti nastopne mrtve račune: 1. Račun kranjske hranilnice. 2. „ mestne občine ljubljanske. 3. „ regulačnega zaklada. 4. „ 3%-nega posojila. 5. „ glavnice mestne elektrarne. 6. „ o porabi električnega toka. 7. „ o dogovorjenem mesečnem pavšalu. 8. „ o elektroštevnini. 9. „ instalacijskih del. 10. „ o prodanih žarnicah. 11. „ o prodanem oglju za obločnice. 12. „ obrestovanja investičnega kapitala. 13. „ pristojbin. 14. „ premoga. 15. „ maže za stroje. 16. „ kurjave in razsvitljave. 17. „ pisarničnih potrebščin. 18. „ služnine. a 19. Račun dnevnih plač. 20. „ raznih potrebščin. 21. , blagajnice. 22. „ reserve za ohranitev vse elektrarniške naprave v dobrem stanji. 23. „ reserve za obnovitev stavb v centrali. 24. „ reserve za obnovitev parnih strojev in kotlov z opremo vred. 25. „ reserve za obnovitev dinamoelektričnih strojev. 26. „ reserve za obnovitev električnih aparatov. 27. „ reserve za obnovitev akumulatorjev. 28- „ reserve za obnovitev elektrovodne mreže. 29. „ reserve za obnovitev javne mestne razsvitljave. 30. „ reserve za obnovitev telefonske naprave. 31. „ za nakup novih elektroštevcev. 32. „ dobička in izgube. § 12. Račun kranjske hranilnice. Računu kranjske hranilnice na korist se vpisujejo vsi do¬ sedanji izdatki za mestno elektrarno, kateri so se poplačali do- sedaj iz denarja, izposojenega pri tem zavodu ad hoc, in pa vsi oni bodoči izdatki, ki se bodo poplačevali iz posojila, v ta namen pri kranjski hranilnici najetega. § 13. Račun mestne občine. Računu mestne občine ljubljanske na korist vpisati bode začasno posojilo s 4% obrestmi vred. §• 14- Račun regulačnega zaklada. (Kakor pod 13.) § 15. Račun 3%-nega posojila. (Kakor pod 13) le s 3 % obrestovanjem. 6 § 16. Račun glavnice mestne elektrarne. Račun glavnice mestne elektrarne je protiračun računom, pod 12, 13, 14 in 15 navedenim, zato se mu morajo vpisovati v dolg vsi oni zneski, ki so se in se bodo še v bodoče vpisovali tem računom na korist Ta račun mora izkazovati vedno, koliko je bilo investova- nega kapitala v elektrarno. § 17- Račun o porabi električnega toka. Računu o porabi električnega toka na korist so vsi oni zneski, ki se predpisujejo vsako leto odjemalcem elektrike. § 18. Račun o dogovorjenem mesečnem pavšalu. Računu o dogovorjenem mesečnem pavšalu na korist so vsi strankam predpisani zneski, po besedilu tu sem spadajoči. § 19- Račun o elektroštevnini. Računu o elektroštevnini na korist so vsi oni zneski, ki se predpisujejo strankam na podlagi tarifa za uvrščene jim elek- troštevce. § 20. Račun instalacijskih del. Računu instalacijskih del v dolg so vsi zneski, ki se izdajajo za nakup materijala in za delo pri instalaciji, na korist pa oni zneski, ki se predpisujejo dotičnim lastnikom. § 21. Račun o prodanih žarnicah. Računu o prodanih žarnicah v dolg so vsi izdatki za žarnice, na korist pa od strank sprejeti zneski za žarnice. 7 § 22. Račun o prodanem oglju za obločnice. Račupu o prodanem oglju za obločnice v dolg so vsi izdatki za nakup oglja, na korist pa od strank sprejeti zneski za od¬ dano oglje. § 23. Račun obrestovani a in amortizovanja investičnega kapitala. Račun obrestovanja in amortizovanja investičnega kapitala se obteži vsako leto dne 1. januvarja in dne 1. julija s polu- letnimi dogovorjenimi obrestmi in obroki za amortizacijo v mestno elektrarno investovane glavnice. § 24. Račun pristojbin. Račun pristojbin se obtežuje za vse davke in druge pri¬ stojbine, kakor zavarovalnino proti ognju, nezgodam i. dr., katere bode- treba plačevati od mestne elektrarne. § 25. Račun premoga. Račun premoga se obtežuje z vsemi izdatki za nakup in dovažanje premoga v centralo mestne elektrarne. § 26. Račun maže za stroje. Račun maže za stroje se obtežuje za vse izdatke za nakup strojnega olja, loja, volne za snaženje strojev, zagoščilne tva¬ rine, sodo i. t. d. — sploh vseh tvarin, ki so potrebne za mažo in čiščenje strojev in kotlov. § 27. Račun kurjave in razsvitljave. Račun kurjave in razsvitljave se obtežuje za vse izdatke za nakup drv, ki se rabijo za podkurjavo parnih kotlov in za kurivo v stanovanji I. strojevodje, za petrolej in sveče, kolikor 8 bi se jih rabilo za razsvitljavo ter za izmenjavo svetilne tvarine pri obločnicah in žarnicah, montiranih v strojnem poslopji in pri akumulatorjih. § 28. Račun pisarničnih potrebščin. Račun pisarničnih potrebščin se obtežuje z vsemi izdatki, ki so združeni s pisarno elektrarne, tedaj ne le za pisarnične potrebščine v ožjem pomenu, temveč tudi za kurivo, razsvitljavo in snaženje uradnih prostorov in za morebitno najemščino od istih. § 29. Račun služnine. Račun služnine se obtežuje z izdatki služnine vsega stalno in začasno pri mestnej elektrarni službujočega osobja, če se izpla¬ čuje le-ta v mesečnih rokih. § 30. Račun dnevnih plač. Račun dnevnih plač se obtežuje s plačili težakom in drugim uslužbencem pri mestnej elektrarni, ako se ne izplačujejo mesečno. § 31. Račun raznih potrebščin. Račun raznih potrebščin se obtežuje z vsemi takšnimi izdatki, ki se po svojem bistvu ne morejo zaračunavati pri no¬ benem ostalem mrtvem računu. § 32. Prenašanje sald. Salda vseh v §§ 17—31 navedenih računov se prenašajo koncem vsakega leta na račun dobička in izgube. § 33. Račun blagajnice. Račun blagajnice kaže gibanje gotovine v blagajnici. So¬ glašati mora vedno z blagajnično knjigo, v katero se sproti 9 vpisuje v mestni blagajnici, koncem mesca pa prenaša iz bla- gajnične knjige na le-ta račun. Končni saldo mora izkazovati koncem vsakega mesca točno toliko, kolikor je takrat bilo go¬ tovega denarja v blagajnici. § 34. Račun reserve za ohranitev vse elektrarniške naprave v dobrem stanji. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za: stavbe v centrali; parne stroje, parne kotle z vso opremo; dinamoelektrične stroje; električne aparate v centrali; akumulatorje; elektrovodno mrežo; javno mestno razsvitljavo in elektroštevce 1 % ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za ohranitev vse naprave v dobrem stanji, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za ohranitev celega podjetja. Vsakoletni končni saldo k dobremu je nalagati na po¬ sebno knjižico v mestno hranilnico ljubljansko. § 35. Račun reserve za obnovitev stavb v centrali. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za stavbe v centrali 0'1% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev stavb v centrali, v dolg pa računu dobička in izgube. § 36. Račun reserve za obnovitev parnih strojev in kotlov z opremo vred. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za parne stroje in kotle z opremo vred 2'8% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev parnih strojev in kotlov z opremo vred, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nadome¬ ščanje nerabnih parnih strojev in kotlov. 10 § 37. Račun reserve za obnovitev dinamoelektričnih strojev. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za dinamoelektrične stroje 1'7% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev dinamoelektrienih strojev, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nadome¬ ščanje nerabnih dinamoelektričnih strojev. § 38. Račun reserve za obnovitev električnih aparatov. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za električne aparate 7'5% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev električnih aparatov, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nado¬ meščanje nerabnih električnih aparatov. § 39. Račun reserve za obnovitev akumulatorjev. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za akumulatorje 4'4%, ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev akumulatorjev, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nado¬ meščanje nerabnih akumulatorjev. § 40. Račun reserve za obnovitev elektrovodne mreže. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troškov za elektrovodno mrežo 2 °/ 0 ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev elektrovodne mreže, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nadomeš¬ čanje elektrovodne mreže tam, kjer se več popravljati ne da. 11 § 41. Račun reserve za obnovitev javne mestne razsvitljave. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za mestno razsvitljavo 1'4% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev javne mestne razsvitljave, v dolg pa računu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nado¬ meščanje nerabnih delov pri mestni razsvitljavi. § 42. Račun reserve za obnovitev telefonske naprave. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za telefonsko napravo 1’4% ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za obnovitev telefonske naprave, v dolg pa ra¬ čunu dobička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za nado¬ meščanje nerabnih delov telefona. § 43. Račun reserve za nakup novih elektrošteveev. Koncem vsakega leta je računiti od skupnih troskov za elektroštevce 6'7 % ter se dotični znesek vpisuje na korist računu reserve za nakup novih elektrošteveev, v dolg pa računu do¬ bička in izgube. K teži tega računa se vknjižujejo vsi izdatki za popravo elektrošteveev in za nakup novih, kar jih bode treba naba¬ viti dati od 1. januvarja 1899. dalje. § 44. Nalaganje reservnih fondov. Vsakoletna končna salda, katera izkazujejo k dobremu v §§ 34—43 navedeni računi reserv, se morajo nalagati v mestno hranilnico ljubljansko in sicer za vsako reservo na po¬ sebno knjižico. 12 § 45. Račun dobička In izgube. Račun dobička in izgube kaže, koliko je mestna elektrarna kot podjetje samo na sebi imela dobička ali izgube. Saldo k dobremu na tem računu se izplačuje koncem vsakega leta kot čisti dobiček mestnej blagajnici, katera je nasprotno tudi obve¬ zana pokrivati eventualni saldo k teži. § 46. Zaključevanje knjig. Glavna knjiga se zaključuje koncem vsakega leta ter se¬ stavlja iz nje bilancija, katera se predlaga občinskemu svetu. Bilancija je pravilna še le tedaj, ako skupni znesek me¬ sečnih sklepov dnevnikovih v debitu in kreditu izkazuje iste številke, kakor kosmata bilancija, izpisana iz glavne knjige, in ako v čistej bilanciji izkazujejo aktiva in pasiva jednake svote. § 47. Absolutorij. Občinski svet odobruje vsakoletne računske sklepe ter po¬ deljuje. knjigovodstvu mestne elektrarne absolutorij glede istih, ako se je uveril, da so res knjigovodstveno pravilni. § 48. Proračun. Najkasneje do konca oktobra vsakega leta mora knjigovod¬ stvo mestne elektrarne občinskemu svetu predlagati proračun za bodoče leto. Proračun mora biti sestavljen strogo v okviru tega navodila. Prvi proračun bode tedaj občinskemu svetu predložiti najkasneje do 31. dne oktobra 1898. leta. § 49. Veljavnost navodila. To knjigovodstveno navodilo je dotlej veljavno, dokler ga občinski svet ne prenaredi, ali kaj druzega ne u krene. -- Natisnil A. Klein & Comp.v Ljubljali. p- 5 (S LJlW d