I iiriiiirnn iiiiiiniin Ggp iiiiihiiiii I11IHII1III iiiiihiiiii niiniiiiii G§£) iiiiihiiiii iiiiihiiiii Gsip —;— ; — \Akk\VV5A\VXAA,VXAA,VVVV\AAAAAAAAAAAzVVVA,\AAAAAAAAAAAAz\AMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA. . Postojnska jama * K s fotografije & MmrnTiTrtTTnfftTfnnTrni itHi rrHtt s & s JR. Šober, fotograf v Postojni. v raznih oblikah (vizit, kabinet, kvart), kakor tudi s t e r e o s k o p n e podobe. Pri njem se dobijo tudi fotografije jame pri Otoku in Postojnske okolice, nadalje slike Škocijanskega naravnega mostu, Cerkniškega jezera, Planine in Haasberga, Jame pod Malim gradom v Planini, Vranje jame, Pivke jame in Črne jame. K obilni naročitvi se uljudno priporoča odpisani priporoča slavnemu p. i. ob¬ činstvu svoje dobro izdelane X s s 1$ s »postojnske jame (po naravi posnete) K £ K POSTOJNA. J ©stojna, sloveča postojnska jama in njena okolica. Druga pomnožena izdaja s črtežem in raznimi podobami jame, Postojne in njene okolice. Po raznih virih spisal J. B. POSTOJNA. Tiskal in založil Rib. Seber. 1898. /p 6 r ‘j Is 106592 Predgovor k pomnoženi izdaji. 4» V^>^* n jižica „Postojna in sloveča Postojnska jama“, smo jo izdali leta 1888, je pošla do čistega. Vidoč, .Jv kako rado segalo je slovensko semkaj dohajajoče ljud¬ stvo po njej, ker mu je bila zvest in zanesljiv vodnik po čudovitih podzemskih prostorih tega velikega čuda naravnega, nismo se zbali ne stroškov, ne truda, odločivši se za pomnoženo novo izdajo te priljubljene, in vsakemu obiskovalcu jame prepotrebne knjižice. Ozirali smo se pri tem na najnovejša raziskavanja, ki so se na našem Krasu vršila v poslednji dobi po ukazu c. kr. ministerstva poljedelstva, katere je večinoma izvrševal znani veščak g. Viljem Putick. Dalje nas je naganjala k drugi izdaji tudi srčna želja, na preljubo našo Postojno svet po možnosti opozoriti. Naš trg, z divno krasno in zanimivo okolico, podoben je bil do najnovejših časov duhteči ponižni vijolici, na tihem cveteči med bujno travo in grmovjem, ko med tem brezokusni zvončki na visocih recljih bahačasto kvišku silijo. Ali če hočete, pri¬ meriti se da Postojna z okolico svojo, lepi a sramežljivi, na tihem cveteči devici, ki pa prav zaradi svoje skromne skritosti bogatih snubačev pogreša. Da ji te semkaj privabimo, bodi drugi namen tej knjižici, kajti trdno smo prepričani, da se dandanes posamični kraji kakor tudi cele dežele posebno ondi 6 jako hitro vspno do blagostanja, kjer so razumeli na lepoto svoje ožje domovine opozoriti ptujce, ki na to, ako jim je kraj všeč, trumoma prihajajo in ubožnemu narodu zaslužek naklanjajo. Le na Švico, na divno romantično švicarsko deželo se ozrimo in takoj nam mora vsak pritrditi, da niso prazne besede, če trdimo, da bi se zlasti naš kraj osobito le vsled zdatnega prometa s ptujci jako hitro povzdignil. Vsega, kar bi bilo k temu potreba, imamo v obilni meri. Krasno okolico, zdravo vodo in čvrst krepilen zrak dal nam je Bog, podzemska čuda odkrili so nam slavni možje in nam ni druzega treba, kakor ptujca opozoriti na vse to in kedar pride, prijazno sprejeti ga in mu po možnosti dobro postreči. Poslednje nam ob prijaznem značaju, ki je vse skozi lastnina tu prebivajočega slovenskega naroda, ne bo delalo posebnih preglavic. Ako se nam to po¬ sreči, zadovoljni bodemo. Iz srca ti želita, draga metropola no¬ tranjska, sijajno bodočnost pisatelj in založnik. L Postojna in njena okolica. JCranjska dežela, ta do po¬ lovice tega stoletja svetu komaj po imenu! znan del cesarstva našega, deli se po svojem naravnem značaju na tri dele: na zeleno Gorenjsko z rajsko-krasnim Meškim jezerom in oko¬ lico njegovo, na solnčno Dolenjsko s čarobnimi vinskimi goricami, med kterimi se vije zelena Krka, in na kraševito Notranjsko, kjer je Bog svoja čuda zaprl v podzemeljske hrame. Kje je še dežela, ki bi imela jezero, kakor ga ima naša Cerknica, jezero, ki daje trem stanovom živeža, dobička in radosti. Ondi namreč, kjer ob polnem jezeru ribič ribari, briše si, kedar se je voda utekla, pridni kosec vroč pdt iz zagorelega, poštenega lica ter hiti spretni lovec za brzo in plaho divjačino. Kje je pokrajina, vprašam, ki bi imela tako divno-krasno, tako sloveče podzemsko čudo, kakor se z njim ponaša naša dežela v Postojni. Je sicer mnogo podzemskih kapniških jam po širnem svetu in to večjih in manjših, tako slovečih, tako bogato s kapniki očuda- tvorjenih pa kakor je Postojnska jama s svojimi pritiklinami, nimajo nikjer! Postojna slovi v tem oziru pred vsemi. Preden se podamo v jamo, treba katero ziniti o trgu samem. 8 Postojna je najvažnejši in najznameniteji trg na Notranj¬ skem ob veliki cesti, ki pelje iz Trsta v Ljubljano. Od obeh strani pripelje cesta trudnega popotnika naravnost v trg, kjer mu ponujajo skrbno postrežbo razne gostoljubne gostilne. Leži nekako v sredi med Trstom in Ljubljano, 555 m nad morjem. V Ljubljano, kakor tudi v Trst vleče se od tod 55 kilometrov dolga cesta, na izhodni strani trga dohajajo in odhajajo pa razni vlaki južne železnice na kolodvor, kjer se izvršuje jako živahen promet. Kdor se pripelje po železnici v Postojno, tu izstopi in na razpolago so mu razni postrežljivi izvoščeki in omnibusi, ki te za male krajcarje potegnejo od kolodvora do trga. Ako si pa trdnih nog, in te ne veseli ne ta ne oni, po¬ daš se peš na pot in v desetih minutah si v trgu, katerega ob zapadni strani reka Pivka opasuje, po prijazni dolini proti jami vijoč se, v katero izgine. Na severozapadu dviguje se s svojimi razvalinami 672 metrov visoki Sovič. Tu je stal svoje dni grad Postojna, ki je dal trgu ime. Leta 1689 treščilo je vanj. Lesenina je zgorela, zidovje osmojeno pa je ostalo, jelo se je rušiti in razpadati. Trg Postojna obstoji iz 240 hiš, ki so vse trdno zidane, več je pa celo jako elegantnih stavb. Ondi naseljenih je kakih 1800 prebivalcev, katerim se od leta do leta večje število ptuj- cev pridružuje. Le-ti se hodijo semkaj hladit in so deloma Tržačani, Puljani, Rečani in Goričani ter ostajajo po več me¬ secev trgu na veliko korist v naši sredi. Poleg teh dohajajo pa neštete množice leto za letom le za pol dne, za jeden ali tudi za dva dni v Postojno, da si ogledajo slovečo jamo in njena čuda. Med temi so čestokrat tu člani vladarskih rodovin evropskih in izvanevropskih. Da taki prihodi niso brez upliva na naš trg in prebivalstvo njegovo, jasno je kot beli dan, kajti poljedelstvo, živinoreja in trgovina, ter zaslužek na veliki cesti in železnici niso tako razviti in obilni, da bi pripomogli prebival¬ stvu do blagostanja, ako se to ne bo zgodilo potom živahnega prometa s ptujci,' za katere je naš kraj kakor nalašč vstvarjen. Sredi trga stoji na malem griči trden grad, sedišče c. kr. uradom. Za javni promet skrbe c. kr. poštna in brzojavna po¬ staja, ter južno-železnični urad. Narodno izobražbo pospešuje petrazredna ljudska šola, „ Čitalnica", „Sokol“ in druga društva. Onemoglim občanom je na pomoč občinska bolnišnica, okrep- čanja potrebnim popotnikom na razpolago so pa razne z vsiin 9 — novodobnim konfortom preskrbljene velike gostilne postojn¬ ski dvor 11 , „Hdtel pri kroni 11 , „Narodni hotel 11 , „Vičičev hotel 11 itd. Za dušni in večni blagor tržanov pozidana je bila tu iz novega leta 1777 krasna župnijska cerkev, in posvečena sv. Stefanu, kjer opravlja službo božjo dekan s pomočjo jednega ali dveh kaplanov. Na pokopališču počiva med drugimi za narod zaslužnimi možmi, tukajšni dekan in slovenski pisatelj Peter Hicinger. Vidite, taka je Postojna dandanes; pač .ob vsej svoji skromnosti zadosti imenitna in pomenljiva za razvoj tega kraja. Sedaj ozrimo se pa še nekoliko po okolici njeni, ki je tudi vredna, da si jo dobro in natančno ogledamo. Ako za¬ pustiš peš železnično postajo in jo kreneš proti trgu, vgledal bodeš ne daleč od kolodvora pot, ki te pripelje do strelišča in do vodovodne postaje južno-železniške; nadalje vodi ta pot do hladnega studenca, ki preskrbljuje Postojno z izvrstno vodo, in v lep košati drevored Postojnski. Na Sovič se gre memo gradu po strini ozki poti, katera se pa že takoj za hišami razširi v drevored z lipami in akaci¬ jami obsajen, ki se zmerno napet vleče do vznožja razvalin. Drevored je jako prijetno šetališče. Da si tudi razvaline nek¬ danjega gradu Postojnskega tu gori nikakor niso mikavne, je vendar pot tjekaj vže zaradi divnokrasnega razgleda trudavredna. Na zapadni strani trga leži pred tvojimi očmi bujnozelena Pivška dolina, po kateri se srebrnemu pasu podobna vije reka Pivka. Po sosednjem kamenitem Krasu videti je pa vže od tu blagodejen in 'svoje dni plodonosen vpliv pogojzdovanja. Tudi to bode dalo v nekaterih letih našemu kraju vse drugo lice, nego ga ima dandanes. Skozi gojzde severno od Postojne ležeče zvijata se velika cesta na Planino in železnica na Rakek. Mogočni, 1300 metrov visoki Nanos straži in ščiti nas na jugozapadu s svojim širokim hrbtom, med tem ko nas na izhodu 1266 metrov visoki Javornik hladi s svojimi senč¬ nimi gozdi. Na južno stran proti Trstu dviguje se morskim valovom podobno valovito in kamenito kraško podbrdje. Ker mora na tem svetu vsaka reč svoj začetek imeti, ga smemo izvestno tudi glede Postojne zahtevati. Pričetnik je bil uprav naš starodavni Sovič, na čegar vrhu je stal trden grad. Grad in gora bila sta" v isti dobi — Rimljani so gospodarili po naših krajih — dobro vtrjena, in narodna pripovedka hoče 10 — vedeti, da so se tedaj ropne ptice postojne (orli) jako rade zbirale po skalovji na Soviči in da je od tistih prešlo ime na grad, ki se mu je reklo Postojna in od gradu pa na selo ob znožji njegovem nastajajoče, ki se je sčasoma razširilo do da¬ našnjega trga. Po razpadu rimskega cesarstva izginil je vsaki sled o lastništvu Postojnskega gradu do srednjega veka, dokler so ga dobili v last tedanji isterski grofje „Arisperch“ in „Arensperch“. Le-ta gospoda je bila pa ob jednem tudi lastnica trga in okolice, ter jo je mogoče skoraj dvesto let zasledovati v zgodo¬ vini teh pokrajin. Leta 1149 bere se namreč ime nekega Hermana kot prvega Arispercha in leta 1331 podaja nam Guarina Arenspercha. Vendar pa v tej dobi Arensperchi vže niso bili nič več samolastni gospodarji, kajti listine kažejo nam leta 1326 goriške grofe kot posestnike trdnjavice, za temi pa leta 1335 gospodo Stegberško. Le-ta je prodala leta 1371 grad in trg avstrijskima vojvodoma Albrehtu in Leopoldu; kupčijo je sklenil Janez pl. Stegberg. Vže prihodnje leto 1372 zastavila sta Albreht in Leopold grad in trg tedaj jako boga¬ temu in prav tako razuzdanemu Celjskemu grofu Hermanu. Od slej nadalje bila sta grad in trg vedno zastavljena sedaj temu, sedaj onemu plemiču do leta 1616, ko ju je cesar Fer¬ dinand II. prodal knezu Janezu Urhu Eggenberža.nu. V tistej dobi doživela je naša dežela žalostne čase in ž njo vred prestala jih je tudi Postojna. Turške druhali divjale so po deželi in Benečanov se je bilo tudi vedno bati. Tedanji prebivalci so bili vsled tega na polovico noč in dan v orožji in lastniki Postojne bili so ob enem vojni glavarji ob Pivki in n i, Krasu. Ker Turki vtrjenemu gradu niso mogli do živega, raztresali so svojo divjo jezo tem huje po trgu in okolici. Ropa¬ nje in požiganje je bilo na dnevnem redu in krščanska kri nedolžno pomorjenih mladih in starih, možkih in ženskih tekla je v potočili po tej okolici. Obupno vpitje oskrunjenih in divje trpinčenih deklet čulo se je tedaj povsod, kamor se je pripodila ostudna turška druhal in to ni bilo le enkrat ali dvakrat. Petkrat pustošila so kopita turških konj Postojnsko okolico in sicer leta 1511, 1528, 1559, 1560 in 1564! To so letnice, ki so vse zapisane z našo srčno krvjo v zgodovini slovenskega naroda. Drugi naš sovražnik, Benečani, ni bil tako divji kakor Turki. Njim je bilo več za krasne gojzde, ki so se tedaj po 11 Krasu razprostirali, koder sedaj solnce sivo skalovje prepeka. Vse tiste gojzde izsekali so nam Benečani ter les odpeljali s saboj, rodovitno prst odnesla sta potem burja in dež in nam ni druzega ostalo, kakor golo skalovje. Leta 1508 polastili so se Benečani gradu, pa ga niso dolgo obdržali. Poslednji zasobni lastnik tega gradu je bil baron Frančišek Oblak plemeniti Wolkensperg. Le-ta ga je prodal leta 1722 cesarski dvorni kamori na korist kraške konjereje. Od slej nadalje ostala je grajščina vedno državna last. Planinski in dolinski travniki izločili so se 1. 1749 iz posestva' Postojnskega gradu, ter so se prepisale Prestranskej grajščini v last za povzdigo konjereje. Ko se je leta 1748 Kranjska razdelila na več okrožij, postala je Postojna sedež okrožnega urada za Notranjsko, kar je ostala do leta 1850, kadar je dobila naša dežela zopet novo lice. Koliko da je prestala Postojna v turških stiskah in v koliko nadlogo bili so ji Benečani, smo že povedali. Toda to ni bilo še zadosti. Tudi ogenj jo je dostikrat obiskal. Dvakrat in to leta 1731, ter 1802 je požar po Postojni tako razsajal, da jo je do tal vničil. Pa tudi francoski boji niso šli brez sledu memo nas. Prancozje ustanovili so si za čas svojega gospodarstva na Kranj¬ skem v Postojni „intendanco“, t. j. vojaško gosposko, katerej je skrbeti za dobavo živeža, obleke in sploh vsega kar je vo¬ jaku treba, da je sposoben za na pot in na boj. Pa tudi za poduk so Francozje skrbeli s tem, da so ustanovili v Postojni malo gimnazijo. Leta 1848, 1859 in 1866, ko smo imeli krvave boje na Laškem, bila je Postojna nekako osrednje zbirališče našim armadnim pododdelkom, in od leta 1872 nadalje služi Po¬ stojnska okolica primorski vojni diviziji (Pulj, Trst in Gorica) kot jako ugoden svet, glede raznovrstne porabe orožja, za velike vojaške vaje, kamor dohajajo čestokrat tudi večji vojni oddelki iz Stajarskega, Koroškega in Ljubljane. Da je Postojna tako zaslovela po širnem svetu, pa ne gre hvala njeni politični, zgodovinski preteklosti. Ne! Zgodovina njena bi ne bila zadosti velika za to. Postojna je zaslovela in slovi po širnem svetu zaradi svojih naravnih čudotvorov, skritih v osrčji svoje okolice — pod zemljo. Tii se nahajajo čudapolne in čudatvorne podzemeljske jame, dupline in votline, po katerih dnu se pretaka deloma bistra voda s „človeško — 12 — ribico", deloma nakapali so se pa v teku tisočletij prekrasni divno se lesketajoči kapniški stebri, kakor bi bili iz tal vzrastli. Pravi se jim „stalagmiti“. Od stropa doli visijo ti pa druge take kapniške naobrazbe in podobe, kakor jih vidiš primeroma po zimi od streh viseti, kadar zmrzuje. Tem prekrasnim kap¬ nikom pravimo pa „stalaktiti“. Največ in najkrasnejih takih kapniških naobražeb nahaja se v Postojnski jami, dasi tudi druge jame niso brez njih. II. Zgodovina Postojnske jame. Postojnska jama razteza se, kakih deset minut od Postojne, pod slemenom nekaj čez pol ure dolgim. Uhod v jamo je ob cesti Postojna-Otok, ne daleč od mesta, kjer se zgublja reka Pivka pod zemljo — v jamo. Velika jama, oziroma glavna pota so dolga 3090 w, postranske ali male jame imajo pa čez 2000 m daljave. Povodna jama, kolikor jo je do sedaj raz¬ iskane, meri kakih 1000 m na daljavo. Skalno sleme, pod katerim se Postojnska jama vleče, je iz začetka precej strmo, potem se polagoma dviguje, da naposled jako hitro proti ravnini pada. Smer mu je proti severu. Najnižja točka v povodni jami, kjer namreč reka Pivka v jamo privrši, vzvišena je nad morjem 511 »z, uhod pri železnih vratih 530 m, znožje gore Kalvarije 520 in, vrli gore Kalvarije pa 564 m. Sleme samo, pod katerim se jama razteza, je nekoliko više nad morjem, kakor vznožje jame in sicer: Dolinski vrh nad začetkom jame 625 m in Kozji vrh nad koncem jame 647 m. Cesta do uhoda je jako zložna in lepa, ter s košatim senčnim drevjem obsajena. Ta v poletnem času in hudi vročini popotnim jako dobrodejen drevored dal je nasaditi svoje dni tu za okrajnega glavarja in jamskega upravitelja službujoči, sedaj vže vpokojeni c. kr. vladni svetnik, gospod Anton pl. Globočnik, čegar plodonosno uradovanje ostane celemu Postojnskemu glavarstvu v neizbrisljivem spominu. Blizo cerkve zavije se ta cesti od velike ceste na stran in te pripelje do jako prostornega uhoda, nekako po četrturni hoji. Ondi na desni stoji strojišče, kjer izvajajo za razsvetljavo — 13 — jame potrebni električni tok, kateri je po jami v električne svetilke napeljan, ki jo čarobno razsvetljujejo. Kdor si je ogledal jamo ob času, ko se je razsvetlj avala še edino le s kadečimi se plamenicami in brljavimi svečami, ta se ne bo mogel načuditi razliki, v katerej se mu jama električno raz- svitljena pokaže. Jamo opravlja komisija okrajnega glavarstva, katerej na čelu je okrajni glavar. Člani komisije so: jeden politični uradnik, okrajni inženir, davkar in trije zastopniki tržne občine. Kdor si hoče jamo ogledati, mora plačati določeno ustop- nino, katere dohodke komisija rabi za olepšavo jame in razne poprave po nji, kakor tudi za njeno razširjanje. Kar vrhu tega ostane čistega gre na polovico jamskemu zakladu, na polovico občini Postojnski. Ti dohodki so posebno zdatni vsako leto ob binkoštnih praznikih, ko se pripelje na tisoče in tisoče ljudstva na binkoštni ponedeljek od vseh vetrov v Postojno slavno jamo ogledovat, katerej ni nikjer na širnem svetu več enake! Na bin¬ koštni ponedeljek obhaja narod vsako leto spomin na odkritje jame, katere stareji del je bil, če tudi malo, pa vendar le koli¬ kor toliko znan že v trinajstem veku ljudem, kar nam pričajo v skalo zarisane črke in letnica: C. M. 1213. Novejšo jamo na¬ šel je pa meseca aprila 1818 vodnik po stari jami, Luka Čič. Ta spomin obhaja se po vsej Postojni kolikor se da slovesno in veselo. Jame glavne dele razsvetljuje čarodejno 14 električnih svetilk, ki dajejo vsaka za 1400 sveč svetlobe! Po rovih in hod¬ nikih razvrščeno je pa na tisoče finih sveč, da ondi, preganjajo temoto. Postojnska jama na binkoštni ponedeljek je prava po¬ doba tistih pravljic iz jutrove dežele, ki nam jih živo slika knjiga „Tisoč in ena noč“. Nemogoče je povedati, kateri oddelek da človeka bolje prevzame, kajti vse je treba videti, vse le sam občutiti! Vsak korak po jami privede te pred nove podobe, ki se zopet na vsak pogled spreminjajo, od ktere strani namreč, da jih ogle¬ duješ. Vže si hodil dobri dve uri, ko si zopet na onem mestu, od koder si se spustil po jami in zdi se ti, da si hodil komaj dobro uro. Ozrimo se sedaj nekoliko po jami samej. V jamo podati se je lahko vsakemu in vsem, ki so to željo javili poldrugo uro prej jamski komisiji in plačali določeno ustopnino. Navadno je pa doba od 16. aprila do 15. oktobra določena za to. Med tem časom se lahko jama vsak dan ogleda ob uri dopo- 14 ludne dalje ob električni razsvitljavi proti določeni plači 5 kron, za osebo brez vsakih drugih stroškov. Obiskovalcem se od- kažejo v to določeni vodniki s svetilkami. Senčnata terasa pred uhodom ponuja nam darežljivo pri¬ jetne prostore na svojih klopeh. Nekako čudno navdušenje prešinja vsakega, kdor prvič stopi pred impozantni uhod ču¬ dovite jame. Ob levi, kakih 15 m oddaljena od glavnega uhoda so druge manjše železne duri — uhod za vodnike. Še nekoliko bolj na levo strmoglavi se reka Pivka v podzemsko palačo svojo, katero vršeč in hrumeč prehiti, ter pod zemljo dalje dereč pri 15 Planini zopet kot reka Unec zagleda beli dan. Toda kratka ji je tudi sedaj pot na površji zemlje. Zopet se nam umakne izpred oči, da se nam pod zemljo proti Vrhniki pot ubravši ondi zopet pokaže kot zelena Ljubljanica, ki se po dolgo¬ časnem, malomarnem teku po Ljubljanskem močvirju uro hoda pod Ljubljano pri Zalogu v Savo izliva. Sveta groza strese nas, ko prvič stopimo v te čudapolne prostore, v te prekrasne hrame in žive, priče božje vsemo¬ gočnosti. V raznih povestih in basnih o okletih gradovih, o dobrih in hudih duhovih, o divjem in povodnem možu bere se dostikrat o podzemskih gradovih, ki se v samih demantih in žlahtnih kamnih leskečejo in utrinjajo. Kdor še ni takega pod¬ zemskega gradu na lastne oči videl, bi pač ne vrjel, da se pod sivo goro, po kateri se plaha divjačina pase, v resnici tak grad nahaja; da so ondi v resnici velikanske dvorane, katerih stene se leskečejo, kakor bi bile zložene iz samega žlahtnega kamenja; da se v njih stotine in stotine ljudi veselo vrti po taktu vbranih godcev, da se ondu nahaja v resnici lep park z okamenelimi cvetlicami in naravno upodobljenimi rastlinami; da ondi šumi in vrši prava živa voda; da se ondi dvigujejo gore, med katerimi se vlečejo doline, obdane od raznih stebrov in druzih reči, ki jih navadno med nami vidimo. Vse to nahaja se v resnici v Postojnski okolici, kjer je svoje dni, v silodavnih starih časih reka Pivka jela spodjedati apnene sklade, ki že sami na sebi niso kdo ve kako trdni, ter si je vedno globokeje in dalje napravljala pot v temno osrčje matere zemlje, dokler ni izvotlila sedanje dolge jame, kamor leto na leto tisoče in tisoče ljudi prihaja od vseh strani in od vseh vetrov. Reka Pivka rila je in rije še vedno globokeje in dandanes videti jo je le še kratek tok, ki se vršeč v neznane dupline zgublja. Jame prazne, kakor jih je deroča voda pustila, Bog ni pustil. Zato je po¬ klical delavcev — vodne kaplje jim recimo — in jim je na¬ ročil, naj mu jamo ozaljšajo in obdajo s čarobnim leskom. Na tisoče in tisoče hitelo jih je takoj spolnjevat voljo božjo in vsaka je vzela s seboj za okrasbo potrebne tvarine, kolikor jo je le nesti mogla. Ni bilo, Bog ve kaj, toda ker so delale vzajemno, ker so tvarino oddajale druga za drugo na eno in tisto mesto tisoč in tisoč let po apnencu na vse kraje razde- livši se, se je konečno vendar le poznalo mojstersko delo nji¬ hovo, ki ga ne doseže nobena umetnikova roka, kaj še le da bi ga prekosila! Kaplje, ki so to prekrasno delo izvršile, 16 50 bile in so še navadne vodne kaplje, ki so padale v podobi dežja na površje sive gore, pod katero se jama razteza; od tod so hitele po apnenih skladih v gore ter si je vsaka spotoma vzela s saboj nekaj oglenčeve kisline in pa razpuščenega apna, kolikor ga je ravno mogla nesti. S potoma prišedši na zrak v jami, zbežala je od nje oglenčeva kislina in tedaj odložila je kaplja ob enem tudi nekaj svoje apnene tvarine na stropu, kjer 51 je nekoliko časa odpočila, nekaj pa jo je vzela s saboj padši na tla, kjer se je sama takoj na atome razprašila, apnena tva¬ rina se je pa strdila in za vsako kapljo nekoliko narastla. Tako so se v teku tisočletij napravili vsi tisti kapniki, ki visijo od stropa doli in oni, ki so videti, kakor bi bili iz zemlje vzrasli. Kjer sta se v tej dolgi vrsti let zgoranji in spodnji kapnik zdru¬ žila, ondi nastal je — steber, kateremu je videti, kakor da bi nad njim razprostirajoč strop podpiral. Tako so nastala tista čuda po jami, ki ti dandanes vzbu¬ jajo strmenje, ako si namreč po jami stikajoč toliko truda pri¬ zadeneš, da pomisliš, koliko in koliko tisočletij da je šlo v večnost, preden se je vse to nakapalo, kar sedaj tvoje oko ogleduje. Jama je bila natančno premerjena še le leta 1833, kateremu ne lahkemu poslu posvetil se je tedaj rudarski uradnik Ivan Fercher. Leta 1856 prišla sta vanjo cesar Frančišek Josip in cesarica Elizabeta in od tedaj nosi tudi del jame od „groba“ do „Ljubelja“ njuni imeni. Leta 1866 razširili so zdatno prejšnji ozki uhod v jamo, ter so ga obsadili z drevjem. Šest let kas¬ neje napravili so po jami železnico, katera posebno slabotnim ljudem jako vgaja. Speljana je do Kalvarije in dolga 1534 z/z, Leta 1874 napravili so v veliki dvorani čez reko Pivko železen most in zopet šest let kasneje — 1880 — pa trojezične napise na transparentnih tablah po vseh bolj imenitnih prostorih jame. O električni razsvetljavi, katero so vpeljali leta 1884 po jami, govorili smo vže na drugem mestu in leta 1891 naročilo je c. kr. ministerstvo poljedelstva višjemu rudarskemu uradniku v Pribramu, g. Josipu Schmidu, da naj izdela natančen črtež jame in njenih do sedaj znanih delov, ter preračuni, v kakem razmerji, da je s plastjo nad njo nahajajočo se. Do- tični gospod je zaupano mu delo jako natančno izdelal in na¬ dejati se je, da napoči s. tem kraškemu votlinoslovstvu nova še slavneja doba. 17 III. Stara jama. Vodniki nas vže čakajo, sledimo jim v jamo. Ozek hodnik sprejme nas v nekakem polumraku, ki je nastal iz jako skromne svetlobe dneva in iz one, kar jo izhaja od gorečih sveč in sve¬ tilk. Se preden se oko tej izrednosti privadi, vže se hodnik, ko smo se ravnokar okoli vogla zavili, jame raztezati pred našimi očmi na širjavo, na desno in na leva. Hladan, toda dober in zdrav zrak puhti nam nasproti iz jame, kar jo je bilo znane do leta 1818, ali stare jame. Votlo vrščanje sliši se pred nami in prej nego si domiš¬ ljamo, nahajamo se v veliki dvorani, katera se v čarob¬ nem svitu električne luči pred nami razprostira, kakor bi jo obsevala prijazna svetloba polne lune, čudovito presenečeni bli¬ žamo se železni ograji in strme opazujemo čarodejni prizor, ki se tu pod vplivom elektrike našim očem kaže. Nad nami moj- stersko od nevidne vsemogočne roke obokani strop, v katerem se vtrinja na tisoče kristalov, pod nami vrščeča voda Pivka, in niti ne opazimo, da stojimo na naravnem mostu, ki ga je narava sama potegnila čez divjo reko. Od tod na levo vodi te k reki samej 84 stopnjic in pri njej si, ki se v divjem diru podi mimo tebe v svoje temno podzemsko kraljestvo. Brez¬ številno lučic oznamenjuje njeno strugo po vsej veliki dvorani. Velika dvorana, ki se imenuje tudi ,,Neptunova jama“, je 28 m visoka, 45 m dolga in 30 m široka in ob jednem naj¬ večja votlina pod zemljo. Od uhoda semkaj znaša pot 28 m. Do leta 1818 hodili so ljudje le do semkaj, kajti ves ostali del jame odkril se je še le kasneje, ko ga je bil tega leta voditelj Čič našel. Do tu sem prišel je tudi cesar Franc I. leta 1816 in se je temu prihodu postavil v jami prvi spominek iz črnega mramorja, ki je vzidan v skalno steno ob. prej imenovanem naravnem mostu. Ondi se bere: FRANZ I., Kaiser von Osterreich, der Gerechte, der Giitige, der Weise, stand am 16. Mal 1816 hier und besah dlesen unterirdischen Schauplatz. Jo sef Ritter von L6wengreif, k. k. Kreiscassier, liat dieses mit innigstem Grefiihle der Unterthansliebe und Erfurcht der Mit- und Nachwelt bemerkbar gemacht. 2 18 To bi se po naše reklo: FRANC I., cesar avstrijski, pravični, dobrotljivi, modri, bil je 16, maja 1816 tti in si je ogledal ta podzemeljski prostor. Josip vitez L6 wen.gr eif, c. kr. okrožni blagajnik, je to s presrčnim čutjem podaniške ljubezni in globokega spoštovanja vrstnikom in potomcem označil. Do leta 1856 morali so se obiskovalci pri tem spominku vračati, kajti strma stena, kakor zid navpična, zapirala jim je vsako daljno pot po jami. Tistega leta vsekali so pa vanjo „umetno galerijo", ki je poldrugi meter široka in 55 metrov dolga. Ta galerija veže veliko dvorano s cesar Ferdinandovo jamo. Napravil jo je po odloku c. kr. okrajnega predstojnika in namestniškega sovetnika Valentina Murnika, tedanji civilni inženir Pavel Eunike. Prav tu je tudi jako lep razgled na veliko dvorano. Galerija je za jamo velika dobrota, zlasti starikavim in trudnim ljudem. Kdor je namreč v prejšnjih časih prišel semkaj, moral je hočeš, nočeš po 84 stopnjicah doli, in na drugi strani zopet kvišku stopati. To pa zlasti ob deževji ni bilo tako lahko, kakor bi si človek mislil, kajti Pivka je navadno 19 izstopila, preplavila most in bližnjo okolico in vsakemu pot za¬ prla. Od kar je galerija tu, je povodenj v jami brez pomena. Na vsak način je vredno jamo tudi s tega kraja ogledati si, toraj na pivški most podati se, kajti od ondot vidiš dvo¬ rano še le v vsem njenem veličastvu nad saboj. Zato boš prav storil, če jo kreneš v jamo grede po poti čez most, iz jame vračajoč pa se zaviješ na galerijo, ker bodeš kolikor toliko vtrujen in bi se ti pač javaljne ljubilo po jedni strani doli 82, po drugi pa zopet 84 stopnjic gori vbirati; v jamo dospevšemu je pa to prava igrača. Velika dvorana. Vsak toraj, komur je kaj na tem ležeče, da si veliko dvo¬ rano od vseh strani ogleda in da se kolikor moč njene lepote navzame, naj ne opusti ugodne prilike. Vže po prvih 23 stop- njicah prišel bodeš na ograjen prostorček, kjer ti zija za ograjo črn propad, na čegar dnu vrši reka Pivka. Ob njem drži pot v „staro jamo 11 , kamor se pa zaradi slabe in nerodne poti sploh malokdo poda; tudi ni nič posebnega videti ondi. Med kapni- nami v tej jami je posebno znamenit rudeči slap, poleg tega pa še drug slap. Tu se nahaja tudi lopa, v katerej je v celi jami največ imen in to iz starih časov zarisanih. Najstareja letnica 2* 20 ondi bere se 1213 in črki C. M. Za to našel bodeš ondi letno številko 1323 in ime Kjrheirer. 1343 Kirchemer prs., C. P. 1393. 1413 Mihael Hauser, 1538. 1516 Philipp AVenger, Gnad dir Gott. 1523 Stumpberg. 1534 Kjrheimer. 1540 Kauver. Hanns Hueber 1547. 1575 pozna se le nekaj čaček. 1575 M. W. (J. Sciffrerere) 1575. 1575 M. AVeingarter. 1575 J. Tschiffern. Ca. Agourer 1576. 1576 Longkainr. 1578 Der mit Herrn Joseph Holla G-nad dir Gott. 1580 Erzpriester. 1580 Gbrger Tauffrer. Franz Anton Herzog zu Crornau 1580 auch Fiirst zu Eggen- perg. A. AV. 1585. 1585 Ferko Jankeritz. Gnad dir Gott 1587 Mariahilf zaVilharbar. 1592 Walant. Junika. B. P. 1606. 16 S 34. M. 1634. F. v. Steinach. 1634 Hanns Hueber. Ste- phanus Kanzianer. 1634 Dietrich. Maximilian Frauenholz 1636 Kaspar Moll. 1636 Martinus Cuboi. 1641 Stirch. Herr Jakob Rauver 1641. 16 JMO 42. 16. JPS 42. Lohr Ingenirer. Franz Himer, Tischlergesell aus Baiern. Fiirst C. Eggenberg (grb), Johann Melchior Ott. Johann Paul Sarcher 1642 den 6. Juni. Marco Seraich, Bildhauer 1648 am 12. G-enaro. Joannes G-rassanz 1648. Hans Korn 1649 den 3. Juni. Johann Paul Hueber 1675. 1676 G-. Nostiz. Michl Brigel itd. Tu imena so zgodovinski mejniki, ki pričajo in še dan¬ danes kažejo, od kedaj da vže Postojnska jama slovi. Podajmo se po stopnjicah dalje in sicer za 20 stopnjic in dospeli smo do ozkobočnega naravnega oboka, skozi kteri nas stopnjice dalje vodijo. Tit še le opazimo, da naravni most čez Pivko ni druzega, kakor kapitalen skalnat hrbet, dvakrat pre- votljen, skozi jedno teh votlin dere Pivka, skozi drugo šli smo ravno kar sami po stopnjicah doli. Pred nami je od vseh 84 stopnjic le 28, po kterih bo treba doli in — vže smo ob levem obalu Pivke, od katerega se na nasprotno stran jako trden že¬ lezen most vspenj a. Stopimo nanj. Pod nami vrščeča divja reka, nad nami v bledi električni svitlobi velikanski obok velike dvo¬ rane, ktere čarodejni žarni blišč iz vode pod nami bobneče odseva, navduši nas nepopisno in neizbrisljiv je vtis, ki ga vza¬ meš od tu s saboj. Kdor je rekel A, reči mora tudi B. Po jedni strani prišli smo po 84 stopnjicah semkaj doli. Sedaj, ko smo se nagledali, nam pač ne preostaje druzega, kakor po drugi pred nami vspe- njajoči se strani zopet kvišku. Za dve stopnjici smo na do¬ bičku, kajti le 82 treba jih bo pustiti za saboj, če hočemo zopet gori do galerije. —— 21 IV. ^Ferdinandova jama. Leta 1818 meseca aprila zasledil in našel je jamski vo¬ ditelj Luka Cič nadaljevanje jame, katero smo občudovali v prejšnjem poglavju. Po novem tiru dalje stikajoč odkrili so se njegovim očem čudapolni prostori podzemski, o katerih bo¬ demo deloma takoj, deloma nekoliko kasneje govorili. Mesec dni kasneje počil je v Postojni glas: Prestolonaslednik nad¬ vojvoda Ferdinand pripelje se letos v Postojno in si ogleda tudi jamo. Pričele so se takoj nad zemljo in pod zemljo velikanske priprave za tako izreden prihod, da bode tudi kolikor mogoče impozanten in veličasten. Prestolonaslednik Ferdinand res pride. V jami so ga sprejeli na drugi strani reke Pivke blizo vže stoječega spomenika Francovega na levi pred uhodom v novo jamo, kar se je dalo slovesno in so v ta spomin postavili spomenik, ki se glasi: In dieser G-rottenhalle Wie Zauber anzusdiau’n, Wo aus dem Tropfenfalle Sich macht’ge Saulen bau’n, Trat ein aus fernem Land Mandl hodi Erhab’ner schon, Vor allen FERDINAND, Der hohe Kaisers-Sohn. Am 17. August 1819. Po naše bi se to reklo: Hueber sculpsit. Loewengreif posuit. V prekrasne te prostore, Kjer čudo zre oko Rastoče s kaplje vbore, Stebrovje prečvrsto, Prišli so razni gostje Iz raznih krajev sem; FERDINAND visokost je Na čelu drugim vsem. 17. avgusta 1819. Hueber izsekal. Loewengreif postavil. Novo odkriti prostori dobili so ime „Ferdinandova jama“ in so bili tako krasni v svojem blesku in sijaju, — da je Čič od ondot povrnivši se zopet k svojim ljudem ves presenečen vskliknil: „Nebesa sem našel ondi, tako se vse sveti in leskeče!“ Taka navdušenost ni kar nič prenapeta, če pomislimo, da je prišel Čič v kraje, kjer se še ni nikdar kaka luč kadila in 22 so se nakapnine še v deviški svoji lepoti lesketale. Strjenih curkov naravnost od stropa doli, kakor tudi po stenah je tu že zdatno več in lepših. Takoj pri uhodu v te prostore začne se železnica, ktero so leta 1872 pričeli delati in se sedaj vže do Kalvarije lahko pelješ. Ce pa morda rajši hodiš, pa hodi od jame do jame, ti tudi ne bo žal, saj so poti izvrstne, povsod gladke in s peskom posute tudi. Bati se ti tudi ni, da bi se kam prekopicnil, ker te povsod železne ograje čuvajo pred samogoltnimi propadi, ki Plesišče. ti od več stranij nasproti zevajo. Se vsaj lahko po svoji volji pač povsod pomudiš, kolikor hočeš in to bode sedaj treba, kajti videti bo toliko in tako zanimivega, da, če le pri vsakej le količkaj bolj znamenitej nakapnini vsaj nekoliko postaneš, dve uri ne bo zadosti, če boš hotel vse videti. Ondi na desni vidi se siva „leca“, memo katere si vže čez malo korakov pred „mesnico“, v katerej visijo stalaktiti „svinjskim bo¬ li o m“ podobni. Od tu na desno pride se po ozkem tiru v jako krasno, toda silno zakajeno stransko jamo. Kapniki njeni so bili svoje dni čuda lepi. Tu ne pozabi ogledati „antične 23 glave 11 , „angleškega vrta 11 ali „parka“, „leva“, neko¬ liko dalje so „salame“, žal da so nevžitne, kakor tudi „gobe“. Blizo je tudi „prestol“. Vrnimo se v glavno jamo. Pot pred nami je prostorna in zračna, nakapnine svitle, leskeče. Se nekaj korakov in pri „slapu“ smo. Jasnosive barve je in ves podoben okamenelemu pravemu slapu. Nekoliko dalje naletimo ob levi na poldragi meter visok stalagmit, povsem podoben dunajskemu, po celem Prizor iz Ferdinandove jame pred grobom. svetu znanemu „Stock im Eisen“, ki stoji na voglu sijajne palače ob „ Grabnu 11 in „Karntner Strasse 11 . Prostor v jami se tu zopet dviguje na 10 metrov. Na¬ kapnine so vže raznobojne in raznovrstne. Takoj smo zopet v prostorni lopi „v gotski dvorani 11 imenovani, raznovrstnih nakapnin posebno bogati. Od tu nadalje se pride na prostor ob eni strani z železno ograjo zavarovan, kjer je videti zopet vse polno krasnobarvanih stalagmitov in belih kapnikov, med katerimi stoji „krstni kamen 11 . Ako stopiš tu na kraj, da se ti od stropa viseče kamenje pokaže v pravi luči, mislil boš, da 24 vidiš ob desni »severni žar 11 ali „polnočno žarijo 11 . Od tu na¬ prej slede zaporedoma: »Krinolina 11 , »sarkofag 11 , »gle- diščna loža 11 , »cof 11 , »sv. Petra stol 11 , nekoliko dalje »ječa 11 , dokler se ne odpre pred taboj prostorna dvorana, v električni luči blesteče se »plesišče 11 . »Plesišče 11 je od uhoda vže 548 metrov oddaljeno, meri 28 na širjavo in 48 m na daljavo. Zrak je popolnoma čist in ne daleč na strani prav dobra pitna voda. Vendar pa ljudje rajši segajo po vrčku hladnega piva ali kozarcu iskrenega te¬ rana, ki se tu toči ob veseli in vriskajoči godbi Postojnskih godcev, po katerih taktu jo mladina korak za korakom vbira, vrteč se v živem, kolobarju. Na tisoče je leto za letom ob binkoštih in družili lepih praznikih ljudi tukaj zbranih, več stotin gori ti vsakovrstnih luči in kljubu temu je zrak tukaj vedno svež, vedno dober. Hvala za to gre naravnemu prezračevanju jame, ki se vrši samo ob sebi, ne da bi se tu ali tam kak poseben prepih čutil. V tej jami našli so ob svojem času mnogo kostij tako zvanega »jamskega medveda 11 (ursus speleus). Ko bi se bilo takoj od začetka bolj pazilo na take reči, dokler namreč tla še niso bile povsod umetno zjednačena, kdo ve, kaj vse bi se bilo tii še dobilo. Tudi ta dvorana ima svojo spominsko ploščo. Posvečena je možema, ki sta si za jamo velikih zaslug pridobila. Ta go¬ spoda sta bila Josip Jeršinovič vitez Loewengreif in pa dr. Adolf Schmidi. Prvi je skrbel, da se je jama na vse kraje tehnično preiskala, drugi pa je omikani in učeni svet z njenim popisom opozoril na njo. Napis na plošči je latinski in se glasi: Protectoribus meis, Cultivatori meritissimo Josephe Jeršinovič equiti de Loewengreif et descriptori ingenuoso Dr. A d o 1 f o Schmidi MDCCCLXV. Iz plesišča zavijemo se dalje grede na desno, kjer nas pripelje pot do kapnika, ki ima nekoliko podobo s kakim kipom Matere Božje z detetom v naročji, nekoliko korakov dalje dovede nas pot mimo sijajno leskečega se kamenja k stebru, ki se mu pravi »stolp Pizanski 11 ; nastal je tako, da se je velik stalagmitski steber ločil od svoje druge polovice in se omahnivši na svojega soseda naslonil. Od tu naprej vgle- 25 damo v precej prostorni dvorani, ki je 8 m visoka, „žrelo“, „črepaho“, „krsto“, „kapelico“, „prapor“, „mrežo“, „lestenec“, ,,palmo". Se nekaj korakov, in „vodomet“ se nam pokaže — rudeč curek iz blestečo-bele tvarine. Na levo od tukaj nahaja se jako ozka, nizka globina, 85 m dolga stranska jama. Pred uhodom visi od stropa doli „orlova peruta“. Vsa ta stranska jama imenuje se vsled svojih vosku podobnih okamnin, „voščena jama". Naprej grede se nam zdi, kakor da bi ne mogli več dalje, kajti navidezno nam pot zapira velikanska nakapnina, obstoječa iz nebesa v gotskem slogu raztegnjenega čez veliko raznovrstnih stebrov, pod katerim je videti „grob“. „Grob“ je ena naj¬ redkejših nakapnin v Postojnski jami, posebno ako ga obdajajo od več strani luči, je to jako lep prizor. Na levo od „groba“ stoji čvrst korenjak stalagmit, ki se mu „obelisk“ pravi. V. oprane Josipova in Elizabetina jama. Boječ se, da nam pri grobu ne bo mogoče dalje, se pač kmalu prepričamo, da se Ferdinandova jama til na dve strani razdeli. Jama sama zavije se pri grobu na desno proti vshodu, mi pa obrnimo se na levo in stopimo v novo jamo, ki se ji pravi Franc Josipova in Elizabetina jama. Ime je dobila ob priliki prihoda sedanjih Veličanstev cesarja in cesarice v jamo, kedar se je prvič odprla in vročila prometu. S tem, da smo se obrnili tu sem, pričeli smo tudi hoditi v kolobarju, v katerem se na levi strani zopet k grobu vrnemo. (Gl. črtež). Ta jama ni tako bogato in čudapolno obdarovana z na- kapninami, kakor Ferdinandova, toda kar jih ima, so vse še nekako bolj deviške, manj zakajene, stebričje tanjše, vsaka reč nežneja. Tit se nahaja najlepše belo in rudečkasto kamenje v celi jami, deloma prosto stoječe, deloma od stropa viseče ali pa ob stenah razpoloženo. Vže kakih 30 metrov od uhoda v to jamo je bila pot tako ozka, da jo je bilo treba na mnogih krajih umetno raz¬ širiti. Kakih 68 m od groba nahaja se soteska, da se komaj človek človeku ogne, jedva pa je imamo za sabo, odpre se Uhod v Fran Josipovo in Elizabetino jamo. 27 pred nami lopa, 17 m široka in 15 m visoka, polna bele rudeče obrobljene nakapnine. Ta prikazen je tako čudovita, da ne moremo zadosti opozoriti na-njo. Ondi-le na griču stoji steber stalagmit, mesne barve, kak polosmi meter visok. Nič manj impozantna so tu tudi takozvana „zagrinj ala“, od snego- belega do rožno-rudečega. Vsako ima drugačno podobo, vsako je drugače zgubančeno. Še nekaj korakov in v drugi lopi smo. Ako se tu ozre¬ mo na pot, ki leži za nami, ne moremo, da ne bi vskliknili Belvedere. začudivši se raznemu stebrovju, ki je tu nakopičeno. Mala gora Kalvarija imenuje se ta prostor. Takoj za to moramo skozi „prese.k ;i , kjer je bilo svoje dni konec te jame. Leta 1856 napravili so tukaj 12 metrov dolg presek, ki je 2 metra visok in ravno toliko širok, ter so ž njim zvezali dve jami. Ko si prehodil presek, prišel bodeš kmalu k stebru, kake tri metre visokemu, ki ima gotski slog in od tod dalje memo sijajno leskečega se stebrovja v takozvano „perišče“, kjer se leskečejo na višavi prekrasni snegobeli zastori, razobešenemu perilu podobni. Od tu znižuje se obok zopet vidno, od stropa 28 visijo jako fine cevice »dežju 11 podobne. Jama je široka 7 m in 13 visoka. Stene se spreminjajo v raznih barvah: od snežno- bele do temnorujave. Stebrovje se sklepa drugo z drugim v naoščenih obokih. Dolgost jame je vže 38 m ob 15 m širjave. Nakapnine, ki so tu videti so: »krokodil 11 , »zmrzli curek 11 , »briljantna dvorana 11 , »žalujka 11 , »spomenik 11 in »Damoklejev meč. 11 Lepota, ki se tu na kapnikih nahaja, gre deloma na račun njihove še deviške čistosti in snažnosti, deloma pa tudi na račun raznih barv, ki so tu vse zastopane, od čistega kristala, do temnorujave. Vsaka vspodoba ima svoje ime, največkrat dobro zadeto, ker ugaja podobi samej, tu pa tam — no — mora res domišljija nekoliko na pomoč, toda kaj to, nič ne de! Več ali manj, in če ne od te pa od druge 1 strani je vendar vsaka reč podobna tistemu, kar predstavlja, na čegar ime je krščena. — Pot se trikrat zavije in mi stojimo na višavi, ki se ji pravi »Belvedere 11 (lep razgled), v resnici j eden naj¬ lepših krajev cele jame. Tu se je postavil »Spomenik Franc Josipov in Elizabetin 11 na vedni spomin, da sta bila tukaj pre- svitla vladarja dne 11. marca 1857. 1. Izsekan je iz domačega črnega marmorja v podobi presekane piramide in ima sledeči napis : Heimkehrend von einem Triumphzuge, dessen Wege landesvaterliche Huld und Milde unauslbchlisoh gezeichnet haben, weilten hier nach Eroffnung der nun alleAbchst dei’o Namen fuhrende Grotte am 11. IR dr z 1857 FRANZ JOSEF I. und ELISABETH. To se pravi po naše: Vračajoč se iz zmagoslavnega sprevoda, čegar sled zapisali ste neizbrisljivo očetovska milost in milosrčnost, mudila sta se tu v vže odprti jami, ki nosi Njuni najvišji imeni, dne 11. marca 1857 FRANC JOSIP I. in ELIZABETA 29 Na zadnji strani tega spomenika vdolbene so besede, ki bodo še poznim vnukom pravile, da je „dne 15. julija 1M83 N j. Veličanstvo ob priliki slavljenja šeststoletne zveze Kranjske dežele z dednimi pokrajinami avstrijske države na veliko radost tukajšnjega prebivalstva izvolilo jamo zopet s Svojo navzočnostjo počastiti. Od „belvederja“ na zapadni strani zija 284 m dolga stran¬ ska jama, temna in neobhodljiva, ker pot po njej še ni izdelana. Pravi se ji „tartarus“ ali „kraljestvo Plutonovo“, po do¬ mače „peklo“.* Pot v „tartarus“ je silno težavna, ker te vodi čez razne skale in dupline. Vendar je naša radovednost večja nego težave, ki nas čakajo na nezložni poti in hajdi dalje. Prej nego bi se bili nadjali dospemo do malega grička, ki je nastal iz kaplje na kapljo tjekaj cepajoče, kar se še dandanes redno godi. Tukaj se popotnik lahko na lastne oči presvedočiš, kako vstraj- no vstvarja mati naravo steber, kakoršnih si videl na tisoče v jami. Le-ta griček ima na vrhu naraven ,,kotlič“, napolnjen z vodo in tu notri pada ti kaplja za kapljo neprenehoma od stropa 19 metrov nad teboj razpetega. Iz kotliča hite kaplje po griču navzdol in vsaka popusti nekoliko svoje vsebine na njem Vsled tega griček vedno raste. Ako se tu na desno zavijemo, dospeli bodemo kmalu v „peklo“, na levo nas pelje pa pot do ,,globeli“ (basin). Globel ima podobo lijaka in je zgoraj 22.7 zzz, spodaj pa samo 9.5 m široka. V novejšem času prišli so vže prej omenjeni preiskovalci jam čez skalnato sedlo v drugo, prvi skoraj enako globel, iz te splazili so se skozi majhno mokro votlino pod skalo v večji prostor, od koder so dospeli po ilovici, od vode nanošeni, do podzemskega brega Pivke, nadalje do velikega je¬ zera pred tako imenovano Otoško jamo. * Preiskovalec podzemskih jam dr. Adolf’ Schmidi je vže pred 40 leti po svoji duhoviti razsodnosti prav ta oddelek jame in pa podzemski tok Pivke označil za to, kar sta se dandanes tudi res¬ nično izkazala, da sta — namreč mesti, od koder bode mogoče skrbeti za nova odkritja pod zemljo. In glejte, res se je posrečilo nekaterim preiskovalcem jam v Postojni nedavno po tej poti, polni truda in nevarnosti, najti nova, do sedaj še v naročji matere zendje skrita čuda narave. Sedli so namreč v „veliki dvorani 11 Postojnske jame v čoln ter po temni, nevarni poti podzemski deloma plavali po Pivki, deloma hodili ob njenem bregu v novoodkrito Otoško jamo, o katerej bodemo kasneje spregovorili. 30 Vrnimo se na „belvedere“. Ako tu „peklu“ hrbet obrne¬ mo in se potem na levo držimo, dospemo k „pušČavniku“, na krogli stoječemu poldrugi meter visokemu stalagmitu in od tod čez kakih 30 korakov na „Ljubelj“ in na njegovo višavo. Ako bi se od tu obrnili zopet na desno, prišli bi iz novega k „ Damoklejevemu meču“, katerega smo vže občudovali, preden smo do „belvederja“ dospeli. Na levo drži pot v stransko jamo, ki nas spominja na jako zasluženega moža za Postojnsko jamo in se po njem tudi ,,Jeršinovičeva jama“ (Lbwen- greif-Grotte) imenuje. Od „Ljubelja“, kateremu se tudi „Semmering“ pravi, vodi pot navzdol v ovinkih na planjavo. Na desni strani od nasipa vidi se luknja, kamor se zgublja voda, ki se iz Ljubelja semkaj steka. Od tod je treba zopet navzgor, to se zna da zopet po ovinkih, kjer občudujemo mogočno stebrovje. Na vrhu videti je med raznimi stalagmiti podoba „Sv. Stefana 11 . Pot od glavnega uhoda do semkaj znaša vže 1852 m. Ako se tu spustimo na levo, pridemo v „jamo cesarice Marije Ane“. VI. 5ama cesarice Mtarije Qne.* To jamo odprli so leta 1865; iz nje drži pot ob desni po raznih ovinkih na „goro Kalvarijo 11 , kjer se odpre o v em čudovito krasen prizor. Kakih 36 m od sv. Štefana vže vgledamo „Črna pregrinjala 11 , viseča ob steni na levi. Na desni pokaže se nam steber črno-rujave barve. Po nasipu kakih 23 m dalje dospemo h krasnemu snegobelemu stebru „briljantu“. Visok je 4'6 m, v premeri ima pa povprečno poldrugi meter. To je najlepši steber v jami in se odlikuje po divni svoji krasoti in snegobeli barvi. Obdaja ga razno * Najnovejša raziskavanja odkrila so nadaljevanje jame Marije Ane proti severu. Skozi dve duplini, ktere je komaj prelezti možno, pride se v dva velikanska prostora, kjer greš po na¬ sipnim lahko tako visoko navkreber, da na vrh dospevši nikakor ne moreš biti globoko od belega dne. Ni davno, kar so prav tu zasledili stransko jamo, polno kristalnosvitlih snegobelih nakap- nin nenavadne lepote. Da bi se pred časom ne dogodila kaka škoda, je ta oddelek zaprt z železnimi vratini. 31 zobčasto kamenje. Zraven njega je drugi steber rujavkasto-siv, z raznimi „nastrešjem“ podobnimi prirastki. Na severni strani, nekaj korakov dalje ob poti, vgledamo večje „nastrešje“, pol¬ drugi meter široko in prav lepo, nazobčeno. Ako si, gredoč memo sv. Štefana, ondi opazil, da je kraj zadosti razsvitljen, ozri se tu, kjer sedaj stojiš, po poti nazaj in ostenje za taboj pokazalo se bo tvojim-očem v nepopisnej krasoti s svojimi kapninami. Dalje grede opazil bodeš na levi veliki „štor“, ob desni zopet nekako „nastrešje z zastori 11 . Od tu na levi videti je „veliki šotor 11 , krasna kapnina, kake 4 m obsežna z nastrešjem. Kapnine te vrste videti so v celi jami edino le tu. Briljant in nastrešje. Obok v jami je bel, ter se čedalje više vspenja. Tudi pot je“vedno bolj napeta in vže smo ob znožji „gore Kalvarije 11 . Ob levi zija nam 10 m dolg in prav toliko globok prepad, poln lepih bledo-rumenkastih kapnin. Nad prepadom dviguje se črna stena z lepim belini kamenjem in raznimi pregrinjali, ob desni pa rujavosvitlo stebrovje. Tu je takozvana „lopa žalosti 11 , konec katere dospeš na malo višavo, raz ktero se ti zopet pre¬ krasen razgled odpre. Ob desni vidiš „veliko gobo 11 in „veliki špar gel j“. Pred nami naravnost dviguje se v krasni meščevobledi električni luči velika ,.g o r a Kalvarija 11 . 32 VII. Gorci Kalvarija. Popotnik semkaj