Pri večkratnih objavah popust. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 65. IZS2&JA IN T6SKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SQB 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. MIL0Š ŠTIBLKR: Beograjska pisma. 6. Deinokratjc. »Bemokratska zajednica« je v ua- rodnem predstavništvu najmočnejša s\\u- pina in šteje blizu stod.vajset elanov. Vcndar to v preteklosti ni bila ena sarna strankarska organizaeija, temveč se je se le po ujedinjenju Srbov, Hrvatov in Slovencev sestavila iz različTiih pred o- svoboditvijo v posanieznili delili naroda satnostojno delujoeih strank. Poglavitne so: Srbsko-hrvatska koalieija na Hr- vatskem in Slavonskem, dcmokratska stranka (JDS) v Sloveniji, samostalci v Srbiji. naprednjaki v Srbiji In poedinc nianj.se deniokratske skupinc v Balmrt- ciji. Hosui, Hercegovini, Vojvodini in Makedoniji. Združena so torcj v denio- kratski zajednici vsa plcmcna, združer.c so vse vere (pravosiavui, musliinani In katolieani), zastopane so vse pokrajinc cele države in zastopani so vsi stanovi, kmetje. obrtniki. trgovei. uradniki, oiT- vetniki, zdravniki, pravoslavni in katoli- ški duhovniki. 2c ta zunanja sestava do- kazujc, da predstavlja dcmokratska zn- iedniea verno sliko naše države in nase- tra naroda. Ta sestava pa je bila mogoCa Ie vsled tega, ker združiije ljudi, ki ima.io v poglavitniii narodnopolitienih vprasa- sanjih skupno. enotno misljenje. Jedro skupine so koaliei.ionaši iz Hr- vitske in Slavonije. Sponinimo sc, s koli- ko silo je stara Avstrija pod vodstvc^i nemštva in madžarstva deiovala na to, da bi se Srbi in Hrvatjc mcdsebojno smat-rali kot dva raziičr se med.sebo.iiio tndi eim Najrazlienejše faze je prestala pod tem tujim vplivom narodna borba na Hrvar- skem, kjer tvori praVoslavni element 2r> oiistotkoy vsega prebivalstva. NajlcpSI del tell narodnih borb pa vsekakor Ivon oni razvoj, ki je vodil do spoznanja, ila so Hrvatjc in Srbi vkljub razlicnosti vc- roizpovedanja en sum narod in da mora narod složno nastopiti v bojn za narounc pravice in za svojo boljšo bodoenost. — Bas ta razvoj je vodil tndi do nstvaritvc nove politične 'stranke, ki je bila znar.a pod, imenom hrvatsko-srbske koalieijc, koja'je pred ccliiTi svetom vodila proii nemsivu in madžarstvn boj za narouno edinstvo Hrvatov in Srbov. Dosegla jc velikc uspehc. kajti združiia je v svoj.n vrstah veliko vecino hrvatsko-srbstea . naroda vBanovini in icmitamicin smn- treno pripravliala pot zn daimsn.io "obo, za dobo nnrodnega njedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. za dobo Jugosio- vausiva. Ta skiipina je ümi /e pred voj- sko razumela slovensko streniljcnjc za združenje s Srbohrvati. Bila je za Sio- venci prva, ki si je prisvojila inisljenje, da smo tndi Slovcnci le eii^ del velikesa jn.ccoslovanskesa naroda. Slovenskili demokratov je v nenio- kratski zajednici deset. Oni so svedoki narodne^a razvoja v Sloveniji. Kake Ta- ze je preživela narodna misel pri Sioven- cih? Rili smo vscslovani (panslavisti), bi- !i smo Ilirci, bili smo slov. nacijonall- sti in končna razvojna stopnja, na katero je dospela nasa narodna misel, je bilo spoznanjc, da smo Slovcnci, Mrvatje tn Srbi en narod.. Kdo se ne spominja, kako močno je postalo »jngo€«ovansko« siba- nje med slovensko mladino baš ziidnja leta pred svetdVno vojsko? Najbolj je lo tfibanje pospešila avstro-osrska monr.r- hija s svojimi šikanami proti Srbiji in s tem, da Slovcnceni ni hotcla priznaii v uradn in isoli jezikovnih pravic. A najvee pobnde je to Ribanje dobilo o priliki bal- kansko-tnrške vojske in radi pre^anjanla srbofilstva pri Hrvatih in Slovcncili. Na- sa inlajša jjcncracija je bila za razun.c- vanje narodncKa edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov dobro vzffojcna. i'a misel postala.ic med Slovenci tako moC- na, da je zmagala mimosrede celo v Sn- štcršičevi stranki vkljub vsem pretkanim protijuKoslovanskim naporom 9>nstersiCa samega in njeRovih zvestili oprxxi. Ko sc je v svetovni vojski zrušila nemška In madžarska nasilnost, je ning'o slovensko Ijndstvo brez premišljevanja slopiti v je- dinstvo s Hrvati.in Srbi; tako niočiio )e bila pri nas «koreninjena jn^oslovans^a ¦ ••-•¦•¦'"¦ 'liisel. Osobito so brvatsko-sri)- -•ijonaši našli v slovenskih dcnu> kratih |)o narodnem mišljerijn sebi popoT- noma enakc dnitfove in odJocne soboiev- nike. Vzisr!cd srbskolirvatskc koaiicije Je vplival tudi na narodno življenje v P.o- sni, HerceROVini, Dalmaciji in Vojvodini (Bačka, Baranja in Banat). V vseh tcfi zemljah je bil napor nemstva in madzar- stva za razpaljenie in podzijcarijc boja med Srbi in Hrvati-morda se mnogo huj- ši, nego je bil v Banovini. Uspeli fe tndi v teh pokrajinah bil v znatnem dein nc- gativLMi, kajti tako med pametnejšimi in narodno zavednejšimi Srbi, kakor tndi med pametnejšimi Hrvati in iYlnslifnanl se je pričelo ndomneevati spoznanjc. aa smo Srbi. Hrvatje, Mnslimani in SIovcti- ci en narod in da je mod nanu notrtbna slojra, ako liočemo doseči boljšo narouno bodoenost. Te pokrajine so dale ciemo- kratski stranki istotako veliko števiio članov. 1/. Srbijc same ijridnizila se .ie I »e- mokratski zajednici stranka saniostalccv in ena manisa narodna skiipina. Predno- sti stranke . samostalcev obstoje pred vsem v teni,'da zdrnžnje v svojih vrstan Ijndi odlicne inteligenoe, med tem ko ;:. pr. stranka radikalov med, svojimi \rc- slanci razun Pašiča in Protiča nima i-.-c ene le količkaj izrazitejse osebnosti. in- teligentna skiipina samost«lcev je liiiro razumela potrebe iHA'ih razmei* osvo'oo- jenega naroda, nvidela je pravilnost pro- «rama za popolno narodno edinstvo Sr- bov, Hrvatov in Slovencev ter sc je uuli tega-z iskrenostjo pridružila skupini tic- mokratov. Stranka samostaiccv sjc.ie iilizn 30 clanov. Demokratska zajednica ima torej enoten naroden program. Oiui stoji od- ločno na stališčn naroJncga edinstva Sr- bov, Hrvatov in Slovencev in na stalisCu enotnosti države, kar pa nc izklinčiije p;;- metne npravne decentralizacije. Nadaije zavzema sMipina demokratov v verskern vprašanjn stališčc oopolnc tolerance In popolne verske svobode in zaseite ic svobode za vsa veroizpovedanja. Da koneno tndi gospodarski in socijaini pro- gram te stranke popolnoma nvažnje pc- trebe časa, to najbolje dokaznje neizpro- sen strankin boj za izvedbo. agrarne ix- forme. Program demokratov je torej ve- lik, pozitiven, vstvarjajoč in razmerarv, v katerih živimo, najprimcrncjši. POLITIČNE VESTI. Minister Pribičevič o proglasu opo- rieije. Kakor smo poročali, je onozieijo- nalni blök izdal te dni bombastičen ma- iiisest na Ijndstvo, v katcrem podtika posebno demokratom vse rnogoče in ne- mogoče — brez vsakega dokaza. Mini- ster notranjih zadev Svetozar Pribičevič je v bcograjskcm listn «Dcmokratija« za- vrnil z vso odločnostjo in resnostjo ter stvarnostjo vse te klevete in pravi med. drngim: »Masa klevet je'nanizana v tein proglasu proti vladi, tiajbolj soena pa je ona, da vlada Siri kornpeijo. O. Protič je, ko sc je Slo za člana njegove stranke, v ministrskem svetu postavil tezo, da je odirahje avstrijski pojem in da je zasiu- ?ck nokaj stotin odstotkov pri enem predmet svobodne trgovine. Dokler je bil g. Protič na vladi, se ni vodil boj proti kornpeiji z njegove strani, odločno ga pa vodi vlada, ki je sedaj na knnüu. Ta vlada je nkiiiila tudi izvoznice,, ki so bile najbolj osovražene v sirokili slojih naroi da ... .Iz proglasa diha dull reakeije, inraka, intolerance in '/olčljivosti. in kar je najbolj znacilno: sirall pred voliivanii. V Hrvatski in Slavoniji je uveden nov volilni red za občine in razpnščcni so stari obCinski zastopi. Z nkazom je vržen stari sistem privilegijev, knrij in cenzu.sa in široko so odprta vrata narodu z občiiu volilno pravico. 0. Protič se dviga prdil temii, dvioa se v korist starega sisteina reakeije, plaka nad starirn svetom, ki Je vržen ink splošno zadovoljnost narod». Išče formalen razlog, da opraviči svoje nazadnjaštvo. On se protivi ukazn. To stori on, katerega vlada je rešcvala vsn vprašanja z nkazi, tudi v časili, tudi v ca- sili. ko je narodno predstavništvo1 delo- valo. In cc so vladini dcplasirani (nc nn mestu) in odveč kedaj, so gotovo takrar, ko je narodno predstavništvo fimkcijoiii- ralov. . . (jospoda bi radi perpetuirnn' svoje mandate, katerih niso dobili od na- roda in proglašajo našo težnjo za čim prcjšrijimi in svobodnimi volitvami in na? sklep o apclu Ma narod za uvajanje ab- solntizma. svoj sklep, da obdrže manda- te, ki jih niso dobili od naroda. za kulmi- naeijo (višek) ustavnosti.« Po podpisu iniru. Nasa delegacija Je podpisala inirovno pogodbo z Avstrijo \n Bolgarsko. Podpisan je tudi poseben pr-- ^tokol, s katerim se Srbiji zasigura izpla- čanje voine odškodnine, katero ji-je vr- liovni svet prvotno priznal. Kasneje pa se je tndi dolocilo, da moraio vse drža- ve, ki so sc povečale, torej tudi .lugosla- \ ija, pVevzeti del predvojnega dolga Av- strije in plačati odškodnino za držav:;c avstrijske domene. To oboje se je hoteio zaracunati za voino odškodnino, katerc bi na ta način Srbija ne dobila izplaČane. Po-dolgcm boju se je konaio naši due- gaeiji, posebej še, ko je priSel v Pariz re- gent Aleksander, posrečilo to preprečiil S posebnim protokolom, ki je priklopljcn senžennenski pogodbi. je Srbiji zasigur.-r- na vojna odškodnina. V prv itočki tega protokola se prizna Srbiji vojna odškotv nina na isti podlagi kakor ostalim zaver- nikom in prehaja torcj svota te odškod- nine v svoto splošne odškodnine zavcz- nikom ter se bo izplačevala Srbiji isio- časno kakor ostalim zaveznikom. Izpla- čevala se bo vnemških bonili in kratkili obrokih. Z drugo tocko se uravnajo lz- plaeila obveznosti našega kraljestva na isti način. kakor je to vprašanje urejeno s Cehoslovaško in Poljsko. Po teh do- ločbah nc plačamo od celc svotc do leta 1921 nobenih obresti, od tega leta naprej pa po 7 od sto; odplacevanje. dolga sc prične še 1c 1. 1931. Na ta način se finar,- eni položaj nnše države zdatno izboljSa. (jibanjc za Viljeina v Nemčiji. V angleški zbornici je poslancc Lander, ki MILOS ST1BLER: o vsej državi. je prieakovati prav kinaTii znatno žnižanje ecu. Pozor pri dnistvenih prireditvali! Prijatelj nase^a lista nam piše: Na ne- deljski prireditvi »Celjske.ua pevskcRa drustva« je doslo po polnoei do nekaj ne- Ijubili prizorov. V malo dvprano je došlo nekaj znanih prikazni iz mesta in Gaber- ja s — citfansko «odbo. Zaeeli so plesa- ti in —- neinški prepevati. Deinokracija v časti, ampak da bi došla na nase priredit- ve, ki imajo ali jj;otove kulturne ali clo- brodelne namene, po polnoči taka sodr- ii;a, kateri se elovek še eelo na eesti po dnevi rad izo.^ne. to na noben uaein tie Lire. Ako drustva reflektirajo na dostojno mestno publiko, potem nas naj takih Ro- stov enerviern) varujejo. V bodoče se na] ali obeinstvo vabi in pu.šča \- dvorano Ie vabljene tfoste ali ])a se naj pri vliouu v dvorano pazi tudi po polnoei in take ljutii ener^ieno zavrne. Ako sami ne «redo, Te itak polieija, ki ¦pomatfa'. Za priredilve ta- kesa tipa in za take Ijudi je hotel Union na razpola.u'0. Koneeno bi priponinili, era je treba cner^ieno postopati tudi proti eleinentom, ki \sled svojili poslov za- liKiijavajo naše prireditve s svojimi tr- Kovskimi lokali v Ljubljani in Za^rebu. 'Viislini. da bode odkrita beseda nasi stvari Ie \' prid. Celje. Te dni bodo .tcospodičnc v spremstvu .nospodov nabirale od liise Go liiše prispevke za Zvezo prosvetuili urn- štev. Zveza prieakuje. da se bo občiu- stvo v najizdatnejsi meri odzvalo nabi- .raleein, posebno pa preinožnejsi sloji. Lahko razumljivo! Te dni je prise* v Celj eneki kuieeki možak in ie iskal ikt- pise eeljskili ulie. Kako se je mo/, razve- selil. ko je nasel na Kiirbischevi pekarm napis »Peter Zajc«! »Samo cna uliea v Celju inia napis!« je navdnšen vzkliknii. Pa nas tudi res pnsti tvrdka. ki dela ulič- ne table, pošteno dol.n'o na nje eakati! Orijentacija v Celju je i)osebno za tujca težavna stvar! Tatvina v vlaku. V noei od 9. ru*. 10. tm. je bil v osebneui vlaku na pro.trt Maribor—Zidani most okrnden vinski tr- uovec .losip Kuralt jz Domza lza 15000 kron. Celjska polieija ie kot storilea iz- sledila neke.^a podnarednika llija Pecto- roviea, ki se je iz vojne bolniee v Za.^rc- bu odstranil s ponarejenimi listiiiaini ter se i)o izvrseni tatvini zopet v bolnieo vrnil. 300 dvekronskili bankovcev, popol- noiua novili in neži^osanih, je eeljsKa polieija izsledila in zaplenila pri Mariji Soka iz Za,y;reba. Policijska kronika. Tuka.isnja policl- ja je 11. tm., lesneinu tr^oven LmeriKii Kerteszu iz Peei-Kapošvara v Haranji >::: 55.300 K bankovcev s ponareienhn /1- L'oni: »Tržni občinski urad v Trzieu r.^ coreniskem« zaplenila. - Izsledila Je nadalje tatu Ldvarda Otorepca. ki je nn Miklavžev veeer v :^arderobi hoteTa Union jlj. Jos. Krellu ukradel povrsnik, . klobuk in rokav'ice v skupni vreduosll 3.200 K. Hokazalo se mu je se vee drutflti tatvin v Mariborn (na skodo rid. ^kToo- ta), v Rim. Toplical^ (krospe Seliuiiber- tfer). v Celju v Narodnem donni (Matija Knltererja) itd. Ticek je pod kljueem. - V Zidancm inosdi ie polieija raznlm strankain zaplenila 13!(- ks: tobaka zn svalčiče. Prenočišča tiliotapcem in verižnl- koni je dajalo v Zidancm mostii trinajst strank brez obrtne konecsije. Celjska polieija Jill je izsledila in javila oblasti. Promoviran je bil 22. p. m. ^ospod Rafael Dolinšek, sin vodjc tukajšnjcga davencga nrada, na ecski Karlovi unT- verzi v Prasi doktorjem vse.ü.a zdravil- stva. On je brat pogrcsaneg'a rczcrviic- M'a poročnika in bivšcga profesorja nn slovenski gimnaziji v Gorici, dr. Kdvaraa Dolinseka. DNEVNE NOVICE. Plemenska zagrizenost hrvatskih separatistov v „Narodnem klubu" se najbolje vidi iz njihovega glasila ,Hrvat' ki n. pr. v svoji St. od 25. nov. piše: „Kar se iiče prihoda ljubljanskega že- lezniškega ravnateljstva v Zagreb, je to popolnoma nezdrava ideja. V.,,S!o- veniji se vrši služba po predpisih av- strijske železnice, na Hrvatskem po predpisih pokojnega Mava. Zato nam od vseh slovenskih železničarjev, ki so preplavili naše proge, ne more biti pomagano niti bomo imeli kakšnih ko- risti, ampak se zmešnjava še poveča*'. To imajo slovenski železničarji za za- hvalo, da so. z velikanskim naporom vsaj kolikortoliko napravili red na hr- vatskih progah in so vsaj deloma strli glavo madžarsko- židovski korupciji. Zanimiv« bi bilo slišati, kaj porečejo k takim izbruhom plemenske zagrize- nosti bratci „Narodnih klubažev", naši klerikalni prijatelji. Vprašanje naših ujetnikov v Ita- liji. Občinstvo je zelo nezadovoljno, da se naši ujetniki ne vrnejo iz Italije. Pravijo, da so vsi ujetniki drugih na- rodnosti, kakor nemški, fnadžarski, če5ki ?e odpuščeni, Ie slovenski še mo- rajo na ltalijanskem trpeti, češ ker se naša demokratsko socijalistična vlada v Beogradu še nič ni brigala. — Da se naša vlada še niČ ni brigaia, ie krivo mnenje. — Mi Jugoslovani še nimamo z ltalijo pravega mini, med tern ko je mir med AvstrijO in Italijo že sklenjen. Reke in drugih imenitnih primorskih krajev ne moremo Ilalijanom pustiti. Kakor hitro bo v tej zadevi mir, se bodo slovenski vjetniki vrnili. — Do tedaj pa moramo potrpeti. — Svarilo! Vedno pogosteje se do- gaja, da se obračajo razna večja pod- jetja iz ozemlja izven Slovenije na pod'pisani urad za posredovanje večje- ga števila delavcev, zlasti rudarjev, gozdnih delavcev itd. Podpisani urad principijelno ne prevzame takega po- sredovanja, ne da bi sklenil preje s podjetjem jasno in točno pogodbo, ki bi garantirala cjelavstvu primerne pla- ce in druge delavne pogoje ter uredila tudi stanovanjske in prehranjevalne razmere. Mnoge firme (zlasti židovske po Hrvaškem in Bosni) pa posredovanja pod takimi pogoji odklonijo ter nabi- rajo potem potom vabljivih oglasov in spretnih agentov po Sloveniji delavce, katere nato seveda po svoji volji iz- rabljajo, saj je povratek iz tako od- daljenih krajev pogosto nemogoč. Pod- pisani urad zato resno in nujno svari vse slovensko delavstvo, naj pod no- benim pogojem ne sprejme nobenega dela izven Slovenije preko in brez posredovatija podpisanega urada, še manj naj pa ne hodi samo iskat dela v ostale pokrajine naše države. V vsa- kem slučaju naj se obrne vsak po po- datke in navodila Ie na eno izmed podružnic podpisanega urada, ki se nahajajo doslej že v Ljubljani, Mari- boru, Ptuju in Celju. „Državna posre- dovalnica ' za delo" Osrednji urad v Lju,bljani. Z velikansko paro so so vrgii kle- rikalci v boj proti vladi in proti vsemu, kar je neklerikalnega na Slovenskem. Toliko hinavščine in zavijanja se že dolgo ni čulo po Slovenskem, nego zadnje tedne. Tudi prižnice so zopet stopile v funkcijo in v dno pekla se zopet psoklinja vsakdo, ki ne gre slepo za duhovnikom tudi v političnih vpra- šanjih. Po dežili se dajejo v podpis ljudem neke pole, a Ie malokdo ve, kaj podpiše. Stara, obrabljena sredstva, ki se v današnji dobi ne bodo več obnesla. Somišljenike po deželi nujno pozivamo, naj odpirajo ljudem oči! Kdo je kriv vinskega davka na Stajerskem ? Na Štajerskem se je pri- ce 1 pobirati vinski davek na podlagi nekega nepostavnega sklega štajer- skega deželnega odbora v Oradcu pred leti. Največja krivda, da se ta davek pobira, zadene prejšnjega predsednika deželne vlade dr. Brejca, ki se za stvar ni nič brigal. Novi predsednik dr. Žerjav je takoj opozoril finančno ministrstvo na neopravičeno in ncpostavno pobi- ranje tega davka in je upati, da se krivica odpravi. Osebne vesti. Naslov dvornega svetnika je dobil rudarski glavar za Slovenijo g. Vinko Strgar v Ljubljani. Če pribijemo, da vzgojitelj mla- dine na shodih hujska prati edinstvu naše države in proti srbskemu delu našega naroda, nas »Slovenec« zato opsuje z ovaduhi. Nas ne boli! Milijonar Pollak v Ljubljani, ki ga je dal predsednik deželne vlade dr. Žerjav zaradi nečednih manipiilacij z usnjem zapreti, je sedai proti kavciji 3V2 milijona kron izpuščen iz preis- kovalnegazapora. Preiskavasenadaljuje. Dragvblk. Na živinoreiski razstavi v državi Čile v Ameriki je bil prodan plemenski bik za 100.000 dolarjev t. j. 6 milijonov kron našega denarja. Človekoljubnim sreem v pre- vdarek! Otrok izgubi očeta in mater ter postane občinska sirota. Po hiano si hodi od hiše do hiše. Tu se naje do sitega, drugod mu dajo z godrnjan- jem Ie škodelico tople vode, samo da ga odpravijo. Lačen zgrabi in ukrade, kjer vidi kaj primernega. V začetku krade malenkosti, pozneje več in vee. Skriva se pred ljudmi, postaja boječ in neodkrit ter snuje v samoti načrte, kako bi si pomagal. Kmalu zasovraži vse liudi in postane nadloga cele ob- čine. In nezakonski otroci? — Oče se sramuie sadu svojega greha. Obupana mati služi bogvekje, Otrok dobi vanvha, ki mu je ta skrb Ie nepotrebna nad- loga. In otroci pijancev, ki vidijo dan na dan doma vse najslabše in jih sta- riši direktno navajajo v zločine? —- In otroci delavcev? Po šest in še več jih ostaja doma, prepuščenih samim sebi, medtem ko služita oče in mati vsak- danji kruh. Ali se je tedaj čuditi, od- kod toliko tatvine, požigov, ropov in nemoralnih zločinov od mladoletnih storilcev? Za take moralno pokvarjene mlade Ijudi otvori Pokrajinski odbor za zaščito decc in mladine v Ljubljani posebna vzgojevališča, da jih z vz- gojnimi sredstvi, s poukom in osobito s primerno zaposlitvijo spravi zopet na pravo pot. Ali je pa treba, da so sploh zašli s prave poti? Dobri ljudje, ki nimate otrok, imate pa veselje do njih in sredstva, da bi lahko marsikoga rešili pred zločinom! Prosimo Vas, ja- vite nam svoje naslove, ako in pod kakimi pogoji ste pripravljeni sprejeti v odgojo kakega dečka ali deklico, ki jim usoda ni mila! lmamo otroke naj- večje starQsti — otroke, ki bi se radi učili obrti in trgovine, in pohabljene, ki so že nad 14 let stari. Pokrajinski odbor za zaščito de.ee in mladine v Ljubljani. Zavijajo, kakor bi rožiee sadili! Dr. Kukovec je zadnjic na]iisal, lUi se bocTo raz])isale obeiiiske volitve tudi na Slo- venskem na podlagi splošne in enake y_o- liiue nravice z varstvoin manjsin. In v kaki obliki prinese klerikalni »Veeerm list« toporočilo svojim bnimnim braT- eem? Ctijmo: Liberalci hoeejo obeinske odbore razpustiti, nastaviti svoje geren- te. uvesti absolutizem, žeuskam ne da.tr \-olilne praviee. Pa še naj kdo reee. eta niso mojstri v zavijanju. »Udnizeiije ratiiih invalida« so usta- novili 7. tm. v Zagrcbu za Hrvatsko, Sla- V(Miijo. Dalnia'eiio, Istro in A'ledjimurjc. Kako se hujska? Časopisje opozicl- ionalnega bloka išee vsak hip liriliko, cla more - pa magari z zavijanjem dejstev - udariti po sedajni vhidi in seveda tudi 1)0 državi. "I'ako je uporabilo tudi priliko markiranja denarja. »Mrvat«. organ »Na- rodnega kluba«, pa tudi naše slovensKo klerikalno easopisje je takoj naravnost zlocinsko zaeelo liujskati, eeš. da je niar- kiranje odrejeno samo zato. da se siro- niašnim slojem odvzame 20 , dasi tutii opozieija dobro ve, da se 20% ne odvza- me. ampak da se za ta znesek izdainjo priznaniee, ki so ze danes predi»et zi- vahneya prometa. Opoziciji jc dobroao- filo vsako dematfoSko sredstvo. samo Lfa v sirokih, neukih niasali v/bnja ue/ado- voljstvo in nezaupanjc naprain denio- kratski stranki, pa nidi napram državt. Kaj njini mar. da s takun liujskanjem lz- podkopujejo tudi ugledjn Kredit nase dr- žave \- iiio/<-'inst\u has sedaj v najtežjili easih?! Za ntarkiranie bankovcev določcni Zi:vodi na Spodiijem Stajerskem in Ko- roškeiii bodo prenehali s svojim poslo- vanjem vobee due 13. grudna zvečer. Tz- icmoma pa še bodo daveni nradi na Sp. Stajerskem in Koroskem, kakor tudi Av- Stev. 115 »NOVA D O B A« Stran 3, • tio-ogrska banka podružniea v Maribo- ru markirali napre.i do vštcvši 20. gnitt- na 1919. Do tega časa markirajtf tudi sc vsi zuvodi \' Prekinnrjn. Občinstvo, ki Sc morda do scdaj iz kakegasibodi vzroKa nj predlo/.ilo svojili bankovccv v niarKl- ranjc. sc na to opozori s pripombo, era sc z 20. gnidnom markiraiijc dcfinitivuo zakljuOi tcr pozneje nc bo niogoee datf vcc bankovccv niarkiraii. Iz Jugoslav, dem. sträube. Zbor JDS v Slov. (iradcu 14. tin. i'l Iiil dokaz, da tudi v tern okrajn ljuci- sivo uvideva in sprcglediije. Vkljuö tcmu. da jc bil shod uapovedan za in. uro. vlak z govorniki jc'pa prišel šcTc ob \2. uri, jc nad 200 kmečketfa prebi- valstva in mescanstva vztrajalo in jili pričakovalo tcr potem vztrajalo šc n»- dalini 2 uri na sliodu. Prcds'cdnik kra- jcvnc organizaeije JDS dr. Rajli jc uvo- doma toplo pozdravil predscdnika stran- kc dr. Knkovca tcr drugetfu govornika prof. Mravljaka. V vclikopotczncm go- voru jc obravnaval dr. Kukovcc vsa uktualna vprašanja, scstavo vladc v Beogradu in Ljubljana, boj dcžclnc vla- de proti korupciji, kolkovanjc denarja, valutno vprasanjc, draginjo in raznc vzrokc nczadovolistva, ki sc od klcrl- kaleev vzjeaja na.. mnctcn naein ittf. Zborovalci so sc v polncni obsctfii stri- niäli z izvajanji. — Prof. Mravljak jc trovoril o edinstvenosti držaVc, o ccn- tralizmii in' o klcrikalnih protidržaviuti Ntrcinijcnjih tcr o obcinskih volitvaii. na katcrc sc trcba takoj pričoti pripravlja- ti. Dr. Rajh. je na drastičen način za- vračal izbruhe nezadovoljstva s pri- meri iz Gradca, kjer se je pred krat- kim nudil in kjer mu je neki odlični, zagrizeni Nemec rekel: »Če imate ka- k'ega nezadovoljnega Jugoslovana, po- šljite ga vGradec, bo hitro ozdravljen.« Na predlbg dr. Pirnata se je sprejela rezolucija, v k'ateri se pozdravlja boj deželne vlade proti korupciji in se iz- reka dr. Kukovcu zaupanje in zahvala za požrtvovalno delo. Zveza prosvetnih drustev /vc/.i prosvetnili drustev« za Slo- . ki s. jc due 9. ,iov. t. 1. iLstauovila na /bom diiscvnih dclavccv v Ceiju (poprci Zvcza narochiih drustev za Sta- jcrsko in Koroško) so novolctno darilo. kcr bo Zveza takoj po praznikih začcla intcn/ivno delovati. za kar rabi vcliko ginotnili sredstcv. Prija- u-lje slovcnskc kiilturc poziva. da nveCI- jo povsod nabiranjc prispevkov od hise do liišc. Darovc jc pošiljati na naslov . Zvcza prosvetnih drustev Celje. 'laviia predavaiija bo začela prireja- . ti po Novcni lctu Zvcza prosvetnih iin:- stcv, ki ima začasno scdcž v Celju. Prc- di.vati so zc obljubili številni odücni kin- turni dclavci kot: pesnik Oton Zupancic, pisatclj Fran Albrecht, profesor Ant. Mc- lik-Loboda, prof. dr. llešič. pisatclj dr. .I-ožc Olonar, prof, in pisatclj dr. OrošcTJ, zdravnik dr. Mirko Černič. zdravnik cV. Zalokar. pisatclj dr. Ivan Lali. prof. M. Pirc. prof. dr. Pivko i. ^v. Pritc.iinili pa bc-ino tudi brate Hrvatc in Srbc, ee bo kazalo nasc občinstvo dovolj zanjnianja '/,[[ predavunja. Pozivljamo vsa ncpolitic- na kulttirna društva, da pristopijo k Zvc- zi tcr iavijo cc in kedaj si žclijo prccTa- vanja. Stroškc |)redavanja bo trpcla cte- Jonia Zvcza. deloma pa dotično društvo. — Slovcnsko inteli:-;'enco pa tern potom Prosimo. da sc / ljubeznijo oprinic prc- davatcljstva in iiani javi svojc sodclovn- iijc. ¦- Odbor. DOPISI. «Sokol« v Voiniku naznanja, da so tclovadne me vsak torck in petck o» 19.—20. (7.-8. zv.) urc. Bratjc naj rcö- no zahajajo k tiovadbi, da sc žc črez z1- liio nauciino prostih vaj, kcr sarno na ta nacin nain bo nio^oOc snoinladi nastopiti skupno z dniKinii društvi. Prcd nckaj dncvi snio nabavili telovadno opodjc in upamo, da se z^Iasijo scdaj tudi prijatclii orodnc telovadbc. Zdravo! Zg. Bistrica pri Slov. Bistrici. Dcžcl- na vlada jc inicnovala mesto odstopivse- .vca ^ospoda IBovha za gercuta o- franca Tomažiča, poscstnika v Z%. 1 bistrici, kcr so sc (iornje Bistričani žc popolnoiiia- sprijaznili z .lujfoslavijo. Oni so bili tudi med iirvimi. ki so svojcvoljno prelcvili »Feuerwehr« v slovcnsko ^asilno dni- stvo. Prepričani smo, da bo občina pod noviin .vfcrcntom dobro gospodarila, «o- spodu Bovhu j)a izrekanio teni .potom zalivalo in priznanjc, da jc prevzel in vo- dil obeino v kriticneni Oasu. Slov. Bistrica. Nadpoštarju g. Ivanu Orthabcrju je podcljcna dcfiriitivno pn- sta v Slov. Bistrici. G. dr. Fcliks Lebar pa jc imenovan za distriktnctfa zdr|ivru- ka za slovcnjebistriski ok raj. Cestitamor Oskrbništvo «;rašcinc tfrofa .Attenis«, katero vodi scdaj dr. Fcrd. Attein.s, je cla- rovalo tiikajsnjcniu slovcnskeniu otro- škemu vrtcu večjo ninožino drv. Votf- stvo sploli skusa kolikor nio^očc ustrcči prcbivalstvti, kar je pokazalo tudi s ten:, da jc oddalo uradništvu tudi Jctos po skrajno nizki ceni drva, kakor tudi osm- Ijm od.icinalccm \- Slov Bislrici in oko- lici. Rogatcc. Za razpisano mesto okroz- netfa zdravnika se potejeujc znani ncm- škutar Bratanitscli, in ima vslcd svojiFi boicatili zvez upanjc, da mesto dobi. Nc- kateri župani v okraju so bili cclo tako nczavcdni, da so sc dali od znancffa za- tfrizenca Pavlička, ki je šc pred leti mir- nc Slovence iz rogaških Kostiln ven me- tal, prcKovoriti in so podpisali neko polo za Bratanitscha, nc da bi bili pomislili, da ne more biti mno^o vrcdno, kar pripo- roča Pavliček. .le res sramotno, da šc v svoji lastni državi pljujemo v svojo sklc- do. Vendar upamo. da se bo našim nn- rodnirn kro^oin posrcčilo, načrt prcprc- čiti. čctudi Bratanitscli grozi, da sc bo naselil, tudi cc mesta ne dobi. Slovcnsko zdravnisko druStvo pa bi nujno )K)Zvali, da se brijra tudi za take zadeve, kakor je zascdanjc mest okroznih zdravnikov. Praksa v našcm okraju je obscžna In hvaležna, polje za narodno dclo slovcn- skc^a zdravnika istotako obširno! V Slovenjgradcu sta ustanovila .^. Aiidrcj Osct in Franjo Canjko trjfovino r. vinom. Ker je to prva slovcnska vinska ti'KOvina v Slovenjjrradcu in ker bosta res imda pristna štajcrska, banatska in dalmatinska vina na zalo.^i, priporocanv-i to narodno vinsko tr.uovino vsem ^. :Državnega zdravilišča Ro- gaška Šlatina«, je poleg ponudbe rjajem- ninskega zneska priložiti sledeče dokaze- !. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natancna pojasnila daje ravnateljstvo »Državnega zdravilišča Rogaška Slatina«. Naznanilo! P. t. občinstvu iz Celja in okolice javljam, da je staro znano gostilno »Pri Grozdu« na Dečkovem trgu v Celju kupil gosp. Ignac Šuligoj, in jo je dal prenoviti; odslej bom to gostilno vodil jaz. Priporočam se za mnogobrojni obisk. Jurij Sanc. Častniški zbor Dravskega havblčnega divizijona javi tužno vest, da je preminul dne I1.dec.l9l() ob pol dvajseti uri po dolgi in mučni bolezni njegov poveljnik major DR9G0 D. PEŽ Truplo rajnkega prepeljalo se je na staro -pokopališče v Mariboru, odkoder se vrši dne 14. decembra 191 c> ob 1S. uri pogreb. Spavaj sladko v dorriači zemljici in mi ti ohranimo večni spomin! 1597 1 Stran 4, »NOVA D O B A« Štev. 115 "LÄSTNI DOM" cglsfrovana kre- Ifitna In stavbena adruga z om. zav. V CELfU Prešernova ullca št. 15. sprejema tirantlne vlo«e In jih obrestufe po trl in pol od v.^o Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Karol Vantč> Celie 'Prešernova ulica št. 15. Olga Samčeva Zdra\ko Deleja Novacerkev zarocena, 14. dec. 1919 Celje Objava. Podpisana izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi moj sin Jozef Očko na moje ime napravil; zato svarim vsakogar ki mu hoee, kaj zaupati, da na noben način ne bodein plačuvala in bo moral vsak sam trpcti škodo. Ana Očko, posestnica v Celju. PfslHum osla (5 Iet starega) in dobro I I UUalll ohranjen voz po nizki ceni.— PaSek. Celje-Gaberje 90. 1650 Imate bolečine! v obrazu? v ceiem telesu ? Vaše mišice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza Fluid ! Bodete se čudili ! h dvojnatih ali 2 vsliki steklenici 24 K. Ali trpite na počasni prebavi ? Na slab*em apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo piave Fellerjeve Elza-kropljice! 6 škatljic 12 K. Prava, želodec krepCujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K, omot in poštnina posebej a najconeje, Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza- trg St. 356. Hryatska. 1-59« A Rezana drua i se oddajo 100 kg na dom postavljena36 K. J. Lindauer, lesna trgovina. 1589 Rot hnjipodja1 išče mesto pri kaki samostalni tvrdki uradnik z 2 lctno bančno prakso ter vešč 'slovenske, hrvaške, nemške in italijanske korespondence. Ponudbe z navedbo place in deiavnih ur se prosi na upravo lista. KINO (tudi satno aparat) ali kakšno dobro idoče podjetje vzame v najem ali kupi takoj brivec Ko š torn aj, Celje, Prešernova ulica. 1611 Lepo božično darilo 5 ki'jij4: Weltall und Menscheit, 4 knji- ge: Das XIX J hrhundert, fino vezano v usnje in platno. Antikvarična cena. Na ogled v trgovini s papirjem 1593 Janko Bowha, Celje. 4—1 Trgovski sotrudnih 25 let star, v vseh strokah mešane trgovine dobro izvežban, želi premeniti službo, najraie v kako vecjo (podjetje) trgovino na deželi. Tozadevne ponudbe prosim pod Sifro; A. P. 800 na uprav- ništvo Nove dobe. 1602 3 1 St. 9683/1919. Razglas Radi popravila lesenega mostu čez Savinjo priŠt Petru v km 61.260 Tro- janske državne ceste se bo v ponde- liek due 15. decembra 1919 ves promet čez ta most do prekiica ustavil. Za promet med obema savinsk.ma bre^oma ostaneta na räzpolago mosta čez Savinjo pri Grižuh in pri Polzt'li. M(stnj rnasistrat celjtki, 10 XII. 1919. Za vladnega komisarja: K01 1—1 F3oljanec I, r. Proda ^e v vili Parkliof v Celju: 1 velika miza, 1 munga za purilo valjati, kuhmjska polira, vel'kein male ptičje kk'tkf, 1 otročji voziček 300 diverznih steklenic in -rrr/.ličiU hiSn,' i. Pridnega in poštenega VBL G ^ 11 <3 &k> \7. mesta ali okolice Celja, sprejme fankO Bovha, trgovina s pa- pirjem, Celje, Kralja Petra cesta 31. 1592-1 Frodajalha prva moč ne pod 30 let stara, izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme takoj, ali do 1. svečana 1920. Ponudbe na tvrdko Julij Žigana naslednik 1596 3-1 Polzela v Savinjski dolini. Pösöstüä Kdor ima posestvo za prodati na Kranjskem ali Štajerskem, prosim, naj se oglasi pismeno 1517 na gospoda 5-4 Jurij Ivančič trgovska agentura V Loboru, Hrvatsko. Stole, žimnice, razno pohištvo in tapetniške izdelice ima v ;:';;;, Marija Baumgortner Gosposka uiica 25. Naročila se izvrSujejo točno in solidno. Sprejmem takoj konclpijeiitta. Plača po doa,ovoru. — Dr. Karlovšek, odvetnik v Celju. 1578 3—2 Samski trgovec išče s 1. januarjem meblirano sobo v sred.šču mesta s hrano in postrežbo v hiši. Ponudbe na upravništvo. 1381 8-2 Izdelotfanje vseh vrst cevljev od priprosiih do najfinejšth po dmevnih cenah 46 104-87 Rud. Zontic Celje (blizu kolodvora") Kocenova ulica štev. 2 Stavbena in galant. hleporsHa obn A. Joss a nam( pi'fliijo Dolžan 243 104-77 Celje, Kralja Petra c. 8 (nasproti „belega vola") ' Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postre/.h« tofiui in soiidna Rupimo 50.000 bamadov dcšiic za strangfalcarijo, event, ako bi kedo mogci toliko novih izgotoviti. Ponudbe na FRUCTUS d.d. Zagreb VlaSka ulica 21 1544 4-2 IVO Cater, Bezigrad-Celje kupi vsako množino rezanega, tesanega in okrogEega lesa, bodisi hrastovega, bukesvega, jesenovega, črešnjevega ali knehkega. Kupi se tudi vsaka množina bukovih drv in oglja. Plača se vedno po najvišjih dnevnih cenah. Pošljiie ponudbeS 1S24 4-4 JJ^-^Jä sibečico, kr;i^tt;, lišajeuniči ***¦¦ Jl*»f pri človeku in ?.ivini tnazilo zoper srbečico. Brez duha iti m.- maze perila. 1 lonček ^a eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Piodaja in razposilja's pošto Ickarna Trnköczy v Ljubljana, Kranjsko. 615 34-53 Majerja in dva hlapca sprejme takoj proti plačilu in z hrano v hiši. Oskrbnlštvo Zalog, p. Petrovče pri Celju. 1547 3— 3 Hupujem bit lrL%r*TL± lilode za žago ;;: ¦; ' ~ Skrajno ponudbo za I ra3 naloženo na vagone vposlati tvrdki Vinko Vabič, Žalec pri Celju. Rellektiram le na xdravo blago. 15523-3 Pekmez iz sliv (lekvar) v sodih na vcliko za dobiti pri velota-nvini „^Fl^UHTUS" del. društvo v isti h:si, kjer je Izirfor SCHOLLER-a s n, Zagreb, VlašKa ulica 21. Telefon: 106. 1569 6-3 Brzojavi: Fruktus-Zagreb Zadružna Zveza v Celju razpisuje stužbo stalnega 1543 3 3 revizo x» j a, Prošnje z navedbo študij, dosedanjega službovanja in plač. zahtve do 31. dec. 1910. sEGon&lieMtCelje Zaloga papirja, pisalnih in risainih potrebščin na debelo in drobno. Oznanila UNION-PROPAGANDE, zavodI oglasne odprave in reklame, MARIBOR. Loj, mast, olje, in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo dnevno ceno Prva mariborslia touarna mila v fflariboru Tclci . Mrzojavni naslov: Milarna. Prosijo se ponudbe z vzorci. isb -.-? Pi! in edina sit trpw osii i Ceilu Naznanjam, da sem otvoril v Celju, Gosposka ulica št. 26 tigovino usnja. V zalogi irnam vse vrste usnia v veliki izberi in najboljše kakovosti lastnega lzdelka, kakor tudi dmgih domačih tovarn. JMaj- boljša prilika za nakup! Trgovci in čevljarii, oglejte si zalogo. — Sirove kuže kupujem po dnevni ceni. Za obilni obisk se priporočam. MarhoBanlio, Celje, Gosp.ul.Z6 158? »¦- 0