AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME NEODVISEN ČASOPIS ZA SLOVENSKI NAROD V AMERIKI NO. 150. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, DECEMBER 24th, 1928. LETO XXX. — VOL. XXX. Newbrske novice. dopisnik vam želi vsem skupaj prav vesele božične praznike Prav kratko danes. Prav pred Božičem smo. Vse se pripravlja za ta veliki praznik. šolsko mladino smo ravno odpravili. Narodni Dom nam je zopet prav dobro služil. 700 otrok se je zbralo tam, da so imeli svoje veselje. Sv. Miklavž se je prikazal, in otroci so naredili malo predstavo, nakar je Miklavž razdelil svoje darove. Da se je to omogočilo, se moramo zahvaliti v prvi vrsti Mr. Louis Ferfolia, našemu pogrebniku, ki je menda sv. Miklavža naprosil, da se je pri nas ustavil. Prav iskrena hvala mu! Zahvaliti se moramo Pa tudi Mr. Andrej Žagarju, oskrbniku Doma in družbi S. N. Doma, ki nam je dala dvorano na razpolago. Takoj potem je prinesel raz-našalec "Ameriško Domovino," božično številko, še nisem imel časa vsega prebrati, toda videl sem dosti, da moram reči, da Je to krasna številka. Pisatelji iz vseh krajev našega mesta in Po Ameriki so se odzvali ter napisali: nekateri svoje spomine, drugi članke, tretji povesti, tako da bomo za praznike dobro preskrbljeni z berilom. Spomini zelo radi uhajajo na-v prejšnja leta, četudi ima kdo "očitno izpoved," katero sem bral z največjim zanimanjem. Meni se zdi, da imamo v Anton Miklavčiču izrednega Pisatelja, in prav rad bi vsakdo «e večkrat kaj čital izpod njegovega peresa. Vsem dopisnikom izražam najboljša voščila. Bog jih živi, in daj še vsakemu močno desno roko, da bo pisal narodu v korist. Toda, novice, novice, kje pa so! Da, nekaj jih je, a niso ravno vesele. Družini Anton Rus na Union ave. je umrl mali sinko Lovrenc. Bil je ravno v starosti, ko so malčki v največjo zabavo sta-rišem. Kar hitro ga je zgrabila pljučnica in ga poslala v nebeške višave med angeljčke. Rusovim izražamo naše globoko sožalje. Družini John Hrovat iz Raymond ave. je umrla mati, ozi-stara 38 let. Kdo more popisati žalost otrok, ki so še nedorastli, kot tudi mo-^a. V tem času se vse veseli in raduje, toda v tej hiši je sedaj Prazno! Ranjka je bila člani-ca ženskega društva sv. Rešnje-Telesa, ki ji je priredilo do-8tojen pogreb. Bolehala je več let. Za njo je bila smrt nekaka rešiteljica, in upamo da se preselila v kraj večnega Božiča. Njej veljajo lepe besede, katere je Mr. Zorman tako ganljivo zapel ob pogrebu: blagor mu, ki se spočije . . ." Mnogo je bolezni med našimi Judmi. Večina ima lahek slu-j^j "flu." Prav nevarno je pa bolan Frank Kovačič iz Maple ^eights. Teško je bolan tudi ^arl Cotman na Corlettu. Ka-ftelčeva mati na Marble ave., so že nad 80 let stari, tudi ^avijo, da polagoma ča- ^ma soproga, ropi. za praznike ima policija opraviti s številnimi roparji Nenavadno število ropov se e pripetilo poslednje noči in dneve v Clevelandu. Sicer je okoli praznikov vedno več vitezov svedra na delu kot navadno, toda letošnji Božič se še posebno odlikuje po ropih, kar je znamenje, da so ljudje postal: bolj predrzni ali pa v resnici vlada tako pomanjkanje, da se gotovi ljudje ne morejo ustavljati zapeljivosti ropa. Dvanajst nasilnih ropov je bilo sporočenih policiji v noči med petkom in soboto, in o 25 roparskih napadih poroča policija v noči med soboto in nedeljo. V mnogih slučajih so roparji še frkolini, 15 do 16 let stari fantiči. V nobenem slučaju pa ni bila odnesena, oziroma oropana visoka svota. Dvanajst ropov je prineslo roparjem "čistega" $250.00. Večinoma so roparji dobili od $2 do $20.00. Policija je tekom zadnjih treh dni aretirala nad 20 osumljencev, katerim sicer ne morejo ničesar dokazati, toda so bili radi sumljivosti poslani za 30 dni v zapor. -o- O Iz vasi Euclid se nam poroča glede slavnosti božičnega dneva in glede službe božje pri fari sv. Kristine. Sv. maša «e bo vršila ob polnoči, nadalje bo sv. maša ob 8. uri zjutraj, ob 10. uri. Pri prvi in tretji sv. maši sodeluje pevsko društvo "Zorislava," pri maši ob 8. uri pa sodeluje ženski cerkveni zbor. Torej bomo imeli prav izvrstno službo božjo za praznike, dasiravno je naša fara najmlajša, pa bomo skušali, .da bomo med prvimi! O Mr. Anton Kline, prvi ustanovnik slovenskega časopisa v Clevelandu, pošilja iskrene pozdrave vsem rojakom in rojakinjam v šir. Ameriki, in sicer iz Zgornje Straže pri Novem mestu. kaj o na — smrt, toda mi pravimo, da vsi čakamo istega, a dosedaj še ni nič hudega. Med šolskimi otroci je vse polno bolezni, in ravno «edaj! Otroci so takrat najraje bolni, kadar je šola v teku, ne pa tedaj, ko so počitnice. Vsem bolnikom želimo hitrega okrevanja. še malo naznanila za naše raztresene farane. Ko omenjamo, da so naši farani razstrese-ni, se razume, da ne v molitvi, ampak da so raztreseni po širokem Clevelandu in okolici. Torej: na sveti dan so maše po sledečem redu-: ob polnoči, ob 7. 8. 9. 10. in 11. uri. Ta zadnja sv. maša je za društva. Ob polnoči in pri 11. maši se bodo naši pevci pokazali kaj znajo. Konečno naj izrazim tukaj iskrena voščila vsem, zlasti pa onim, ki ne bodo mogli v cerkev na Božič, da bi slišali besedo voščila. Saj ni treba veliko besedi za tako voščilo. Vse kar je dobrega za dušo in telo voščim, najprvo seveda svojim fa-ranom. V drugi vrsti pa vsem onim, ki so mi poslali pozdrave. Dobil sem toliko pozdravov, da mi ni mogoče sedaj vsem odgovarjati, torej jim na tem mestu želim. Iskrene pozdrave in čestitke k Božiču, in Bog vas živi vse! Cerkev gori. veličastna $4,000,000 vredna stavba je bila žrtev požarja New York, 22. dec. Park Avenue baptistovska cerkev, za katero je dal Rockefeller in drugi bogati župljani $4.000. 000, je danes pogorela. Požar je bil eden največjih kar jih pomni New York. Skupna škoda, povzročena po požarju, se ceni nad en milijon dolarjev. Okoli 100 družin, ki bivajo v bližini cerkve, je moralo bežati iz svojih stanovanj. Požar je privabil nad 100.000 ljud, ki so v bližini gledali strašen prizor, ko je ogenj segal do 300 čevljev visoko. Cerkev je bila baš kar dograjena, in še ni bila rabljena za opravila. Zvonik pri cerkvi se dviga 375 čevljev visoko, in te dni enkrat so nameravali dati v zvonik krasne zvonove, 12 po številu, ki so vredni $300.000. Ogenj je nastal radi nekega aparata, ki je imel v sebi ogenj, ki je sušil cement. Goreti je začelo v vznožju zvonika. 600 gasilcev je dospelo na lice mesta, ki so po peturnem delu konečno pogasili požar. -O- naš novi državni pravdnik mr. prince Sporočili smo zadnji teden kratko notico, da je novo izvoljeni državni pravdnik v Clevelandu, Mr. Ray T. Miller, imenoval za pomožnega državnega pravdnika našega rojaka Mr. John J. Prince, ki je eden naših mlajših slovenskih odvetnikov v Clevelandu. Mladi Johnnie je sin Mr. in Mrs. Prince iz 63. ceste. Njegov oče je eden najstarejših slovenskih naseljencev v Clevelandu, ki se je kmalu po svojem prihodu v Ameriko pobrigal za ameriško državljanstvo, in ki se je aktivno vdeleževal v politčnem življenju skozi 26 let. Bil je vedno zvest pristaš demokratične stranke. Na enak način je tudi mladi Mr. Prince zadnja leta, odkar je nastopil v javnosti, sledil vzgledu svojega očeta. Mr. Prince je bil zadnje dve leti in pol državni investigator ali poizvedovalec za slučaje pone-srečenja delavcev v tovarnah. V tem poslu si je pridobil mnogo skušenj. V njegovem novem poklicu pa se mu odpira novo, bogato polje kot pomožni državni pravdnik v Clevelandu. Mladi Mr. Prince je energičen, lojalen in delaven človek, o katerem smo prepričani, da bo v ponos in čast našega naroda na svojem novem mestu kot prvi Slovenec, ki je dosegel čast pomožnega državnega pravdnika v Zedinjenih državah. O Dr. Napredni Slovenci št; 5 S. D. Z. je izvolilo sledeči od-( bor za 1929: preds. And. Te-kavc, podpreds. Anton Zaje, tajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd. blagajnik Fr. Weiss, zapisnikar Jakob Kolman. Nadzorniki: Tom Kraič, John Pirnat, Matt Verbič. Zdravnika dr. F. J. Kern, dr. Oman. Zastopnik za Klub S. N. Doma Geo. Turek. © V sredo, 26. decembra "Ameriška Domovina" ne bo izšla. Prihodnja številka izide v petek, 28. decembra. O Na božični dan 25 decembra bo Bukovnik fotografski studio ves dan zaprt. Rajanje angelo- ! Kdo si ga ne bi želel videti 1 Pridite na Božičnico Orla na božični dan 25. dec. ob 7:30 .večer v Narodni Dom na St. Clair ave in videli boste rajati krasne male angelce okrog sijajnega božičnega drevesa. Prihajali bodo z ogromnim, bajno razsvetljenim božičnim drevesom na oder ob zvokih svetonočne pesmi, rajali na odru okrog njega ob svi-ranju in petju znane: "Sveta noč, blažena noč .' To je ena izmed točk Božičnice Orla, ki so vse tako lepe, tako ljubke, da človek ne ve, kateri bi dal prednost: igra "K mamici," igranje tamburaškega zbora samih izbranih koncertnih točk, božične pesmi s petjem, prihod božičnega drevesa z an-gelci in njihovo tajanje krog njega, nastop Miklavža z velikim spremstvom, bogato obloženim (!), veselje in iznena-denje otrok . . . ., <■. vam samim se bo srce omehčalo in napolnilo s tihim, božičn.m zadovoljstvom ob vsem tem, kar boste videli in slišali! Tembolj, ko boste imeli prijetr o zavest. d;i sle tudi vi pom*":: 11 .; ladini k lake um ^-'sfcljv F^V >•?-vedm katoličani pridi.s zaved hi. Slovenci! Vsem svojim prijateljem in dobrotnikom in obiskovalcem svojih prireditev pa želi društvo Orel prav prijetne božične praznike in božjega blagoslova polno Novo leto! Obenem pa prosi nadaljne, da, še večje naklonjenost, ker namerava Orel v bodočem letu svoje delo še poglobiti in razširiti. Naše geslo je: Naprej! Kvišku k vedno večji novi dovršenosti! Bog živi! -o- O Dr. Srca Marije (staro) je izvolilo sledeči odbor za 1929: preds. Julia Brezovar, podpreds. Mary Grdina, tajnica Marija Hochevar, 1206 E. 74th St. druga tajnica Mary Bradač, blagajnica Katarina Perme. Odbornice: Mary Škulj, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan in Mary Brodnik. Rediteljica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Helena Simončič. Zdravniki: dr. James Seliskar, dr. M. F. Oman in dr. Louis Perme. O Umrl je poznani rojak F. Kovačič. 5158 Miller Ave. Maple Hights. Pogreb v sredo. Več prihodnjič. O Društvo Marije Vnebovze-te, št. 103 J. S. K. Jednote je izvolilo sledeči odbor za 1929: Mary Ivančič, predsednica; Jennie Dolenc, 15922 Holmes Ave., tajnica; Mary Walter, blagajnica; Anna Walter, zapisnikarica; Johana Pust, Ana Pierce, Joha-na Ferjančič, nadzornice; Dr. L. J. Perme, društveni zdravnik. O Nevarno je bolan na svojem domu Mr. Rud. Perdan, 933 E. 185th St. Mr. Perdan je predsednik nadzornega odbora J. S. K. Jednote. © Direktor javnega zdravja in blagostanja, Dudley S. Blossom, se potom "Ameriške Domovine" javno zahvaljuje vsem državljanom, ki so pri zadnjih volitvah glasovali za bonde za zgradbo nove bolnišnice. Uradno štetje. šele sedaj so dognal natančno glasove zadnjih volitev Washington, 22. dec. Sedaj so uradno dognane številke gla-cov, ki so bile oddane pri zadnjih predsedniških volitvah. Herbert Hoover, novo izvoljeni predsednik je dobil vsega skupaj 21.429.109 glasov, dočim je dobil Smith 15.005.497 glasov. Nikdar v zgodovini Zjed. držav se ni še toliko volivcev vdeležilo volitev kot letos. Skupno število oddanih glasov znaša 36.798.649. Poraz socialistične stranke je še hujši kot se je prvotno poročalo. Socialistični kandidat za predsednika, Norman Thomas je dobil vsega skupaj 267.101 glasov. To se pravi, da je socialistična stranka nazadovala za 800.000 glasov, in je doživela svoj naj-silnejši poraz, odkar sploh obstoji v Ameriki. Kandidat bolj-ševiške stranke, Foster, je pa dobil samo 48.228 glasov. Komunistična stranka je zapravila nad pol milijona dolarjev za volitve, torej je plačala več kot $10.00 za vsak glas, ki je bil oddan za njo. Potem je imela še tretja socialistična stranka, takozvana "socialisti-čna-delavska stranka" svojega kandidata za predsednika." Jnu.iuval se je Reynolds. Ta je pa dobil 21.185 glasov, ali približno toliko kot jih dobi naš councilman v Clevelandu. Imeli smo še dva druga predsedniška kandidata, in sicer suhača Webb, ki je dobil 20.101 glas, in kandidat "farmarske-delav-ske stranke," ki je dobil celih 6971 glasov. Nikdar v zgodovini Žjed. držav ni dobil kandidat demokratične stranke še toliko glasov kot jih je dobil letos Smith. Smith je dobil letos več glasov kot Coolidge leta 1924. Glede izida volitev v državi Ohio, so na razpolago sledeče uradne številke: Za Hooverja 1.660.627 glasov, za Smitha 864.210 glasov, za socialista Thomasa 8563 glasov, za boljševika Fosterja 2836 glasov, za socialista-delavca Reynolds 1615 glasov. In s tem so poročila o volitvah končana. Pripravljali se bomo za nove volitve. Pastor slepar. Flu ponehuje. je dobil pet let jece, ker je ponarejal čeke in sleparil ljudi Los Angeles, 22. dec. — Pastor protestantovske cerkve, 23-letni Arthur Arnold, ki zastopa versko sekto "Pentacostal Church," je bil včeraj obsojen na pet let ječe, ker je ponarejal čeke in tako delal denar. Sodniku je slepar povedal, da se je delal pet let slepega, in da je bil konečno "ozdravljen" od neke druge protestantovske sle-parice in pridigarice, notorične Aime McPherson. "Ozdraviti" se je "dal" od sleposti, tako da bi dobila Aime McPherson večji kredit. Ko je bil obsojen, je na sodniji povedal, da ga bo ta obsodba "očistila" vseh grehov. Toda prismojenih ljudi se nikdar ne zmanjka. Ko je bila obsodba izrečena, in je bilo na sodniji dokazano, da je ta "pastor" očitno sleparil, so njegovi verski pripadniki poslali pismo sodniji, v katerem izražajo svoje "neomejeno zaupanje v svojega pastorja." -O- nekaj novih ameriških državljanov Pretekli petek, 21. decembra je bilo na zvezini sodniji podeljeno amerško državljanstvo šestim našim rojakom. Lepo darilo za božične praznike. Ameriški državljani so postali sledeči: Jos. Doc, Mary Železnik, Lucija Ogrinc, Mat. Borich, Jennie Koman in Štefan Raza-rin. Zadnjič smo izkazali 545 novih naših državljanov v tem letu, danes šest, skupaj 551 v letošnjem letu. Pač lepo število. Vsem novim ameriškim državljanom izrekamo naše prav iskrene častitke! vreme je povzročilo zmanjšanje nevarne epidemije za ljudi © Dr. Lunder-Adamič je izvolilo sledeči odbor za 1929 : preds. John Marn, podpreds. Louis Zorko, tajnik Wm. Can-don, 1058 E. 72nd St. blag. Anton Wapotich. Nadzorniki: Ignac Smuk, Louis Levstik in Jos. Likar. O V Norwood gledališču bodo kazali v sredo, četrtek in petek, 26., 27. in 28. decembra v resnici krasno sliko "The Four Sons" ali "Štirje sinovi." To je v srce segajoča- slika, katero vam prav priporočamo, da jo vidite. Le malo slik je narejenih, ki se morejo primerjati s to sliko. O Društvo Kristusa Kralja, št. 226 K. S. K. Jednote je izvolilo sledeči odbor za 1929: Jos. Jemc, predsednik; F. Oblak, podpredsednik; Josip Grdina, tajnik, 6121' St. Clair Ave. John Zalaznik, zapisnikar; Fr. Kočevar, blagajnik; Margaret Klaus, Anton Gregorač in John Končan, nadzorniki; dr. M. F. Oman in dr. L. J. Perme, zdravnika. O Na božični dan 25. decembra se bo kegljalo za cekin $5 na kegljišču pri Jos. Pozelniku, na 6125 St. Clair Ave. Joe nam ni povedal, kdo bo dobil cekin, oni, ki najslabše keglja, ali pa oni, ki jih bo največ podrl. Na vsak način pa bo cekin gotovo dobljen, in kegljači, pazite, da ga boste dobili! O Pred kratkim se je ustanovila v Clevelandu družba odličnih Hrvatov, ki so nakupili posestvo na 6314 St. Clair Ave. Nameravajo postaviti Hrvatski Dom. Ta organizacija ima v nedeljo 30. decembra, 1928, v omenjenih prostorih velik banket, h kateremu so tudi Slovenci prijazno vabljeni. O Društvo Marije Magdalene št. 162 K. S. K. Jednote, je izvolilo sledeči odbor za 1929: Helena Mally, predsednica; Antonija Zupan, podpredsednica; Mary Hochevar, tajnica, 1206 E. 74th St.; Louise Pikšs, blagajnica; Julija Brezovar, zapisnikarica ; Frances Kasunič, rediteljica; Mary Skulj, Genovefa Supan in Cecilia Žnidaršič, nadzornice; dr. Oman, dr. Seliskar, dr. Perme, zdravniki. O Mr. Theo. Hartman se je vrnil iz obiska v stari domovini. Mr. Hartman stanuje na 1246 Addison Rd. Pozdravlja in se priporoča vsem svojim starim odjemalcem. O Pri nas lahko vsak čas plačate račune za elektriko, vodo in telefon. O 225 oseb je bilo letos v Clevelandu ubitih od avtomobilov. Influenca, hripa, kašelj in enake nadlege, ki so mučile ■ ameriške prebivalce zadnje tri tedne, sedaj ponehujejo. Zdravstvena oblast naznanja, da se nahaja v Clevelandu še kakih 3.000 slučajev influence, toda novi slučaji so redki, in enako se poroča tudi iz države Ohio. Tekom štirih tednov je v Clevelandu umrlo 19 ljudi za influ-enco. Epidemija influenca je bila to pot zelo mila. V celi državi Ohio je bilo poročanih zdravstvenim oblastem kakih 50,000 slučajev, toda le 197 oseb je umrlo direktno na posledicah influence. Kdor je začutil bolezen, in se je takoj podvrgel zdravstvenim predpisom, ta je premagal influenco v treh ali štirih dneh. Toda kdor se ni brigal za svoje zdravje, je dobil od influence pljučnico, in ta je v največ slučajih smrtonosna. Clevelandske bolnice so še danes vse prenapolnjene. Vsepovsod so morali dobiti posebne postelje za bolmke s "flu." Vsi zdravniki in zdravniške strežnice v Clevelandu so bili zaposljeni zadnje čase po 15 do 20 ur na dan. Kot pravi pregovor: "Noben veter ni tako slab, da ne bi komu ugodno pihal. Dočim influcnca tlači ljudi, pa imajo zdravniki obilico posla." Je pač tako na tem svetu. HOOVER na potu proti domu Rio de Janeiro, 23. dec. — Herbert Hoover je danes zapustil Brazilijo, kjer ga je prebivalstvo z vso slovesnostjo sprejelo. Vkrcal se je na bojno ladjo Utah, ki ga pripelje do Key West, Florida. V Floridi ostane nekaj dni na počitku, nakar se poda v Washington. O Dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ je izvolilo sledeči odbor za 1929: preds. Jos. Jartz, podpreds. Frank Mer-har, tajnik John Widervol, zapis. Joe Kalčič, blag. Anton Widervol Jr. Nadzorniki: Rud. Cerkvenik, Ivan Zupan in Jos. Jemc. Zdravnika dr. Oman in dr. Perme. O Umrl je Lovrenc Tomašič, 10509 Prince Ave. Pogreb se vrši v sredo ob 8:30 zj. Na-tačneje prihodnjič. O Starišem Crnilogar, 1130 E. 68th St. je umrla hčerka Dorothy, stara leto in devet mesecev. Naše iskreno sožalje! O Dr. Clev. Slovenci št. 14 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1929 : preds. Frank Je-rina, podpreds. Fr. Lavrich, tajnik Fr. Končan, blagaj. John Simončič, zapisnikar Fr. Suha-dolnik. Nadzorniki: Anton Abram, John Zupančič in Fr. Pižmoht. Društvo priredi 2. febr. veselico v S. N. Domu. O Dr. sv. Ane št. 4 S. D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1929: preds. Julija Brezovar, podpreds. Rose L. Eršte, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St. zapisnikarica Genovefa Supan, blagaj. Frances Debevc, rediteljica Mary Pristov, nadzornice : Ana Erbežnik, Mary Skulj, Rose L. Eršte. Zdravniki : dr. Seliškar, dr. Oman in dr. Perme. 2 AMERIŠKA DOMOVINA," DECEMBER 24th, 1928 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY NAROČNINA: Za Ameriko ... ... .$4.00 Za Cleveland po pošti. .$5. Za Evropo---- ... .$5.50 Posamezna številka .. .3c. Vsa pisma, dopisi in denar naj se pošilja na: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. Tel. Randolph 0628 JAMES DEBEVEC, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor Read by 35,000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit—foreign in language only. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 150. Mon. Dec. 24th, '28. NEKAJ DOGODKOV IZ AMERIŠKEGA ŽIVLJENJA (Napisal Madison) Da, prvi spomin, še predno sem stopil na ameriška tla, sem si vtisnil tam na Ellis Islandu, kjer je nekak clearing house za vse ameriške naseljence. Kot priprost človek sem seveda potoval v medkrovju, in taki potniki, predno stopijo na ameriško ozemlje in smejo naprej, so najprvo pregledani na Ellis Islandu, na otoku solz. Tu se jim pretipljejo kosti, izprašuje se jih, če niso morda kaki tepci ali berači, dožene se, če nimajo kake nalezljive bolezni, radovedno se jih vprašuje, če so menda anarhisti, in kajse-vedi kaj še! Ko sem dospel jaz na otok solz, je bilo tedaj na njem natlačeno polno potnikov iz vseh krajev sveta. Zlasti spalni prostori so bili natrpani kot škatljice s sardinami. Na ozki, mrežasti postelji smo spali po dva ali trije. Obleke nisi imel kam dati. Eno noč sem spal na tem otoku, pa je ne, bom pozabil, in to iz dveh vzrokov. Prvič, ker sem dobil tisto noč stenice debele kot šmarnogorski lešniki, in drugič, ker so mi ukradli vse premoženje — deset dolarjev, pa še cekin je bil. Izmenjal mi ga je za av^rijski denar g. Kune v Baslu, In sem ga hranil kot dragoceno svetinjo. Tisti cekin je bil tudi vse, kar sem s seboj ppinesel. Tekom spanja ga mi je moral ukrasti najbrž moj spalni ^ovariš na isti postelji. Smolo sem imel, da ga nisem poznal, kajti prišel je v postelj, ko je bila že tema, in ga sploh nisem opazil, kakšne polti je. Pritožil sem se, toda kaj je pomagalo! Kdo se zmeni za enega naseljenca, ko jih je tisoče okoli. Srečen sem bil, da je kmalu potem prišel po mene sedaj pokojni Rev. Alojzij Blaznik, ki je tedaj študiral še v lemenatu. Rev. Blaznik je slišal mojo zgodbo, in dasi tedaj najbrž sam ničesar ni imel, pa je segel v žep in mi izročil dva dolarja. Nikdar mu nisem pozabil tega. No, v Ameriki sem bil, in znašel sem se v tedanjem uradu g. Frank Sakserja na 109 Greenvich St. Rev. Blaznik me je tja zapeljal in me tam pustil. Pri Sakserju so me gledali kot pač gledajo vsakega greenhor-na. Vprašali so me, kaj mislim storiti. Jaz sem seveda ravno toliko vedel in znal kot oni, in kaj sam hotel odgovoriti. "V lemenat grem!" sem konečno odgovoril, ko sem se spomnil na Rev. Blaznika. In kar naenkrat, namreč nekaj tednov po prihodu v Ameriko, so me v resnici spravili v lemenat v Baltimore, Md. Tedanji elevelandski škof Rt. Rev. Horstman se je zavezal, da bo štiri leta plačeval za mene, ako se zavežem, da bom potem prišel v elevelandsko škofijo. Rev. Blaznik mi je preskrbel vse potrebne listine, pa sem se odpeljal proti Baltimore, kjer je tedaj imel ogromno semenišče kardinal Gibbons. No, počutil sem se kot tujec v Jeruzalemu. Znal angleškega nisem nič, se-meniščniki, večinoma tu rojeni Nemci in Irci, pa slovensko niso znali govoriti. Za silo smo se pomenili v latinščini. V mojo nesrečo sem skušnjo za sprejem v semenišče dobro prestal, pa so me potrdili. Dobil sem dolgi talar in nekak biret. Postal sem semeniščnik. V duhu sem že sanjal, kako bom ne-[kega dne pridigal pri sv. Vidu v novi cerkvi. Drugi dan po prihodu v semenišče je bil velik praznik, nič šole ni bilo, dobro smo jedli, in prav ugajalo mi je. Toda tretji dan je bilo tre-jba ob petih vstati, iti v cerkev, potem pa k zajtrku in študijam. Hm, sem si mislil, dovolj sem že trgal hlače po šolah, pa sem lepo udano stopil k pre-fektu, se mu zahvalil za tro-dnevno gostijo in streho in iz javil, da mi ni mogoče ostati. In nič ni bil hud. Toda kako iti nazaj v New York brez centa? Pa se je našel rešenik v osebi Rev. Mihael Pirnata, ki je tedaj tudi sam študiral, za katerega pa prva dva dni nisem vedel. Posodil mi je §6.00, da sem imel za vlak, in halo nazaj v New York. V Sakserjevem uradu so me vsi debelo gledali, najbolj jo je pa pogodil g. Sak-ser, ki je dejal: "Kaj vraga, ali ste prišli že na novo mašo vabit?" Tistih §6.00 sem pa Rev. Pirnatu od prvega zaslužka takoj vrnil. In še danes mu lepa hvala. v ♦ ^ Dobil sem delo, da sem pometal tiskarno zjutraj ob petih, prižigal plin pod stavnim strojem, potem sem šel na razne kolodvore po potnike, pozneje sem pisal potrdila o sprejetem denarju, popoldne sem "folcal" časopis "Glas Naroda" — kajti g. Sakser me je takoj v službo vzel, ko sem prišel iz lemenata — zvečer sem pospravljal in pazil na urad. Dela sem imel dovolj za 15 ur na dan in dobil sem §7.00 na teden. $3.50 sem dal gospodinji Mrs. von Kroge za sobo in za hrano, za §3.50 sem pa vsak teden kupoval cigarete, porabil za vožnjo po ka-rah, kupoval časopise, obleko, čevlje, visko, pivo, za snažen je čevljev, pošiljal sem materi podporo in še sto drugih malenkosti. Pa se je živelo. * * * Iz starega kraja sem prinesel s seboj nov "havelok," nekake vrste suknjo, ki ima široko "palerino." Bil sem jako ponosen nanj. Toda kadar sem šel po newyorških ulicah s tem havelokom, so se mi paglavci na cesti smejali. Seveda nisem vedel sprva, zakaj se mi smejejo, a sem kmalu dognal. Dočim so bili havelok i tedaj v Evropi moderni, jih v Ameriki nihče ni nosil, in kdor ni oblečen po modi, jo kmalu iztakne, zlasti če je greenhorn. Vsa stvar me je začela jeziti, in konečno sem havelok zavrgel, j Toda zima je prišla, in treba je j suknje. Tedaj je delal pri Mr. ! Sakserju Mr. Ivan Zupan kot ! knjigovodja, dočim je danes j urednik "Glasila K. S. K. Jed-j note." Ta mi je prišel na po-! moč. Povedal mi je, da ve za ' neko trgovino v Brooklynu, kjer lahko dobim suknjo *a §5.00. Mr. Ausenik, tedanji faktotum pri Mr. Sakserju, mi je posodil §5.00, pa sva šla z Ivanom s ferryjem preko Battery na Atlantic Ave. v Brooklyn, kjer je Zupan pri nekem čifutu v resnici iztaknil suknjo, ki mi je "pasala" in bila v resnici naprodaj za §5.00. Izreka svoji k svojim" se tedaj nisem mogel držati, ker v New Yorku ni bilo slovenskih trgovin. Tako sem dobil prvo suknjo v Ameriki, kateri se pobje na cesti niso več smejali. In če povem še, da mi je g. Sakser upil za Velikonoč novo obleko, za katero je g. Ausenik po naročilu "očeta" plačal §7.00, potem že veste, da sem bil preskrbljen z obleko. * * * Življenje v New Yorku ni bilo nič kaj dolgočasno. Vsako drugo nedeljo sem bil prost. Tedaj sem se dosledno vozaril na Staten Island, kakih pet milj od New Yorka. Vožnja je bila 10 centov tja in nazaj, na krovu je pa tekom pol-urne vožnje vselej igrala godba. Pri-šedši na otok, sem vzel karo in se peljal eno uro daleč, do konca. Tam sem potem korakal po gozdu, in konečno, pred odhodom, stopil v gostilno, kjer sem naročil "ham-sandwich" in kozarec pive. To je veljalo 10 centov. In za 30 centov sem imenitno preživel vso nedeljo. * * * Kakih deset mesecev potem, ko sem dospel v Ameriko, so pri tedanjem dnevniku "Nova Domovina" v Clevelandu potrebovali urednika. Tedanji lastnik časopisa, Mr. John J. Grdi-na Jr. je to stvar oglasil v časopisu, in takoj sem se odločil, da se ponudim, dasi sem bil šele 19 let star in komaj 10 mesecev v Ameriki. Mr. Grdina je obljubil imenitno plačo §24.00 na teden. In kako sem skakal, ko sem dobil pismo, da je moja prošnja sprejeta, in da naj takoj pridem v Cleveland. Bilo je ravno nekako okoli 4. julija, 1906. G. Anton Burger, ki je bil tedaj blagajnik pri Sakserju, mi je tedaj precej čedno obleko podaril, da sem zgleda! kot "urednik " In ili smo z \ ese-lim srcem prof' Cleveit>ndu. V žepu sem imel §11.00, vse moje premoženje, katero sem si prihranil pri plači §7.00. na teden tekom 10 mesecev. Na Union Depot sem najel kočijaža, kajti avtomobili so bili tedaj še silno redki, taxi pa nepoznani, in kaj sem jaz tudi vedel kje je 1763 St. Clair Street, kjer se je tedaj "Nova Domovina" nahajala! Dotična številka se je odtedaj spremenila na 6119 St. Clair Ave. Ponosno sem se pripeljal prav pred vrata nekako ob 12. uri opoldne. Ali me je gledal mladi John! Ko sem se predstavil, me je vprašal, če imam že stanovanje! Pa še nikjer nisem bil drugje kot v kočiji, kar se tiče Clevelanda. In me je Johnnie pograbil za rokav in odpeljal preko ceste k Mr. in Mrs. Frank Russu, ki so tedaj stanovali zgorej nad prostorom, kjer se nahaja danes ZadVužna prodajalna. Tam je imel Johnnie tedaj svoje dekle, črno-oko Minnie, katero je pozneje poročil in še danes zadovoljno z njo živi. Bila je hčerka Mr. in Mrs. Rusa. Tam me je torej Johnnie zasidral, in za $3.50 na teden smo se pogodili, da bom dobival zajutrek, kosilo, večerjo, perilo in enake potrebščine. Bilo je poceni, toda imenitno. Seveda sem študiral na §24 obljubljenih na teden in mislil na sijajno bodočnost. Žal, da se je v 12 urah vse spremenilo. Drugo jutro, ko bi imel nastopiti prvo uredniško službo, se pojavi v uradu Mr. France Jauh, študent odnekod iz Min-nesote, ki je tudi bral oglas Mr. John Grdine ter istotako dospel v Cleveland. In da je bila mera nesreče polna, je par ur za Jauhom prišel še en urednik, Rajko Faigel iz Chicage. Prebrisani Johnnie Grdina je namreč pisal vsem trem, naj kar pridejo v Cleveland, češ, če enega ne bo, bom imel vsaj druzega, in tako gotovo ne bom ostal na cedilu. Toda uredniki so navadno mož ljudje in držijo besedo, pa so prišli vsi trije v Cleveland, katerim je pisal Grdina. Slednji si je ru-val lase in skakal po tiskarni, češ, kaj naj naredim s tremi uredniki, in vsakomur je pismeno s svojim podpisom obljubil $24.00 na teden. To bi zneslo §4,000 na leto samo za urednike. Naročnikov je bilo tedaj 3,000, plačevali so po §2.50 na leto, torej 60 odstotkov vse naročnine za urednike. Pa se je kunštna glava izmazala iz zadrege. John je rekel: "Nisem pričakoval, da boste vsi trije prišli, zato pa ne morem plačati po §24.00 na teden. Vzemite §12.00, pa vsi lahko ostanete!" Tako se je pred 22. leti najemalo urednike slovenskega dnevnika! H kislemu prizoru smo vsi trije naredili prijazen obraz in — ostali, toda ne dolgo. Prvi je odšel France Jauh, in več mesecev za tem pa še jaz — nazaj v New York. To je bilo pet tednov potem, ko so nesramni lopovi odnesli Bobko-vemu Tonetu §800.00 izza njegovih "gavtrov," nakar so oče Sakser pozvali Bobka v New York in je na njega mesto prišel g. Louis Andolšek, ki je danes chief timekeeper pri stricu Samu v New Yorku. Z Bob-kom sva pa oba odrajžala proti New Yorku. Bobek je dobil tedaj v New Yorku tako službo, da je po dnevu lahko spal, ponoči je pa telefone odgovarjal, če jih je namreč — slišal. Mene so pa premestili v uredništvo "Glas Naroda," katerega glavni urednik je bil tedaj pane Zmagoslav Valjavec, velik Slovan, humorist in karikaturist raznih značajev. ■i =;: * In tu je vredno, da se omeni ena zgodba, da boste vedeli, kako se da včasih tudi urednike časopisov pobegniti, da re boste mislili, „Ia sr .> nezmotljivi, ali pa tia sanioiciruge napadamo, o samih sebi pa <13 vemo nič hudega ali •! • "ivamo svoje grehe. je tako-le pri- petila in jo hrt- grohf pov «10, ker tedaj ša ni vladala prohi-bicija: Bilo je neke sobote okoli 12. ure opoldne, ko smo dobili mi, kar nas je bilo v tiskarni na Washington St. v New Yorku, namreč Mr. Valjavec, Mr.. Be-nedik, Mr. Zevnik in jaz — telefonično sporočilo iz šifkar-taškega urada na 109 Greenwich St. da je prišel neki potnik iz Clevelanda, ki je namenjen v staro domovino, in je prinesel s seboj iz Clevelanda dve galoni pristnega Krakerje-vega brinjevca. Kdo je telefoniral, še do danes nismo mogli dognati, močno pa sumimo namreč jaz, Valjavec in Bene-dik, da je to afero povzročil Mr. Zupan. Anyhow, telefoniralo se je iz šifkartašnice v tiskarno, da se nahajate v šifkartašnici dve galoni pristnega brinjevca iz Clevelanda, in da je ena galo-na za šifkartaše, druga pa za urednike na Washington St. Hm, sobota je bila, čas, da gremo domov, in kdo ne bi tedaj povžil kozarček brinjevca, katerega smo si v New Yorku vedno želeli, ker ga ni bilo dobiti. Poslali smo našega po-strežnika 11a Greenwich St., in res — čez 15 minut se je že vrnil z galono pod pazduho. Jaz, ki sem bil že prej v Clevelandu, in sein poznal Kraker-jev brinjevec, ker sem moral oglase pisati zanj, sem bil določen, da uradno določim, če je v resnici pristen. Po par po-žirkih sem že trikrat prisege', da je pravi. In tedaj se je začelo! Trebušasto galono smo postavili na mizo Mr. Benedikta, ki je bil tedaj poslovodja tiskarne "Glas Naroda." Naokoli smo potegnili svoje uredniške in upravniške stole, in konečno se nam je pridružil še Mr. Čimer, dolgoletni forman v tiskarni "Glas Naroda," kajti on je dišal "visko" iz Battery v Bronx. Malih kozarčkov za žganje nismo imeli, pa smo pri- vlekli kar one, iz katerih smo običajno pili vodo. Pa smo ga počasi, pet nas je bilo. Pili smo sprva brinjevec kot vodo, namreč, da smo natočili poln kozarec brinjevca. Kozarec je držal 10 unčev. Kdo bi nam zameril, kajti brinjevca se niti tedaj, ko še ni bilo prohibicije, v New Yorku ni vsak dan dobilo. Seveda nam je že pri prvem kozarcu precej vroče prišlo, čeravno je bilo to v sredi zime — kdaj, boste že na koncu zvedeli, če znate računati in imate dober spomin. Toda mladi smo bili tedaj, razposajeni in srboriti in brinjevca nismo bili vajeni, pa smo pili in peli in pili. Mr. Valjavec, glavni urednik "Glas Naroda" jo je prvi odkuril, in tla ter stopnjice so sumljivo škripale za njim. Bilo je nekako ob četrti uri popoldne. On je stanoval preko vode, torej je imel priliko spotoma se strezniti, dasi je bil salamen-sko fajhten, ko je odhajal, in se bo tega še dobro spomnil, dasi je preteklo že 20 let od tega, in je Mr. Valjavec danes visok vladni uradnik. V pondeljek po tem mi je pravil, da se je vsa stvar še "precej" dobro iztekla, dasi tisti "precej" da mnogo misliti. Ne pa tako nam, ki smo ostali. Galona je polagoma se iz-praznjevala, naše glave, zlasti pa usta so postajala toliko bolj polna. Okoli nas je postala tema, toda oči so se bliskale od brinjevca kot risom. Mr. Benedikt in Mr. Čimer sta se začela objemati kot dva indijanska glavarja, ki sta kadila pipo miru, in ko sta bila v najhujšem objemu, jima je spodletelo, in sta padla tako, da je Bene-dikov derby dobil strašno razpoko po src. 1'' rimer si je pa prebil glavi o čela. K sreči je bil češkega rodu, in češke glave ..ir.tnsko trde, bolj lrc gorenj ke. 'ato pa toliko je pa sedaj začel, ker sem moral plezati pet nadstropij visoko, da sem prišel v svojo sobo, kar se mi je po 20 minutah prizadevanja imenitno posrečilo. Slučajno ni bilo nikogar doma gornji del nosi srebrne okraske, lunula je zlata. Poleg tega sta se nahajala v tabernaklju dva ciborija, tako zvani župni in šentlovrenški. V vsakem so se nahajale sv. hostije. Taberna- dasi Tone Bobek še danes kelJ ^am je iz marmorja, iz ka trdi, da me je videl, kajti on terega so tudi vratca k taber- je stanoval z menoj v istem stanovanju, toda v resnici me ni videl — ker je dremal tedaj pri telefonu na Greenwich St. v New Yorku. Brez na-daljnih ceremonij sem se vle-gel, v soboto ob pol osmih zvečer, in spal in spal do nedelje do 2. ure popoldne, kar je bil moj najdaljši spanec na tem svetu. Ko sem se prebudil in pogledal v časopis, sem najprvo čital, da je bil istega večera, ko smo se mi v New Yorku brinjevca na-pili iz Clevelanda, ustreljen naklju, ki so se zaklepala s patentnim ključem. Ropar je s silo odtrgal vratca s tabernak-Ija tako, da je izdrl gotovo z nekim močnim orodjem tečaje vratic. Nato je vzel iz taber-naklja monštranco ter jo nesel za oltar, kjer jo je razmonti-ral. Pustil je v cerkvi podstavek, vzel pa s.seboj gornji s srebrom bolj okrašeni del. Kaj je storil s sv. hostijo, ni bilo mogoče dognati. Hostije iz enega ciborija je presipal v drugega ter en ciborij odnesel, portugalski kralj. Sedaj pa iz- 1 d™gega pa pustil. Po daljšem računajte, kdaj je to bilo. Naj- lskan->u se Je Posrečilo najti lepša je pa šele prišla, ko smo zlato mnul° monstrance, ki je zvedeli, da dotični brinjevec ni roPai'ju očividno izpadla. Pobil naš, pač pa ga je potnik 1 teh Posvečenih posod je ro- hotel vzeti s seboj v stari kraj. par odnesel še tri bele s člPka' Kaj se je potem zgodilo, je pa mi obrobljene oltarne prte, k) druga zgodba, katero menda ob jlh ->e P°bral raz vse tn cer" priliki omenim. nil! irzijo, ; muak 1 ndar se česa . mpaK raučiti se je reško;. Mr. »vnik je bil rdeč kot srednjemorski rak, jaz sem pa na stolu zraven sedel in se krohotal, ne od veselja, ampak ker se je — brinjevec krohotal. Tako približno sodim, da sem ga povžil en kvort dobre mere. Ne vem, kako smo se razšli, kdo je luči pogasnil, samo toliko vem, da je bila galona prazna, in da sem se mahoma znašel pred vhodom na podzemeljsko železnico na South Ferry, ki naj me pelje pod morjem v Brooklyn, kjer sem stanoval. Kako sem plačal, kako sem dobil sedež, ne vem prav nič, samo toliko sem znal, da sem vzel pravi vlak pod zemljo, kjer vlada prava babilonska zmešnjava. Tudi pri zavesti sem bil še toliko, da sem vedel, kje izstopiti in iti navzgor, na cesto. Tam se je pa vse nehalo. Dasi je bil moj dom le pol bloka od podzemeljske železnice, pa nisem znal in ne mogel najti domov. Hodil sem okoli, lovil se po vogalih, gledal brzojavne droge, megleno čital napise in skušal spomniti se, kakšne barve je hiša, v kateri stanujem. Vse zaman. Ce bi šel od postaje podzemeljske železnice 100 korakov naprej, bi bil doma, toda prehodil sem tedaj najmanj 50 blokov, ne da bi vedel, kam blodim. In menda bi zašel tisto noč 11a Coney Island, da mi ni švignila v glavo srečna misel — vprašaj policista. Policisti so tedaj bili usmiljeni s pijanimi, ker so ga sami radi žehtali kot ga še danes. Pri zavesti sem bil toliko, da nisem pozabil številke od hiše — 177 Atlantie Ave. Povedal sem to policistu s prošnjo, Če mogoče ne zameri, naj me pelje tja. Krepko me je prijel pod pazduho in me vlekel naprej in naprej, dokler sem dospel do vrat hiše, kamor sem spadal kot redni gost Pavle Rojančeve v Brooklynu. Ajriški policist me je krepko potisnil v vežo in rekel: "Here you are!" ter me pustil in odšel. Križev pot se VESTI IZ DOMOVINE 1 'i kvene oltarje, ' Kako je prišel ropar v cerkev? Že stara navada je, da se niso zaklepala vrata v cerkveni stolp. Iz stolpa se pride lahko Porota. Pri okrožnem sodi- ! skozi posebna vrata na prižni. šču v Novem mestu se je začelo J co Tudi ta vrata se niso že porotno zasedanje v pondeljek, več let zaklepala) čeprav je dne 26. novembra. Prvi dan se ključ vedno tičal v vratih_ Ro. je zagovarjala pred poroto Ana , par se je skozi te vhode pri. Kosova, vdova in posestnica iz klatil na prižnico ter se z nje Cesenjc št. 1 pri Mirni peči, ra- spustil na cerkvene klopi. Po di hudodelstva požiga. V to- ! isti poti je c.čividno tudi odšel, rek 27. novembra je sedel pred Ljudstvo se je polastilo poroto Franc Pesti, mesar iz opravičeno razburjenje radi gr-Stare cerkve pri Kočevju. Za- dega r0Da. Sreča je le, da se govarjal se je istotako radi hu- ni nahajala v tabernaklju veli-dodelstva požiga. V sredo 28. ka dragocena monštranca in novembra je bila porotna raz- ; drugi dragoceni župni ciboriji. prava zoper Leopolda Lušina, ; kar je spravljeno nekje drugje, posestnika in rešetarja iz Sa-jevca pri Ribnici radie hudodelstva težke telesne poškodbe s J posledico trajnega oslabljenja vida. V četrtek dne 29. novembra se je zagovarjal Janez Pe-gan, užitkar iz Hrastja pri Cerkljah radi hudodelstva uboja. Mati ubila hčer, ker je pobegnila s ciganom. V vasi Pro-garju pri Sremski Mitrovici je živela 17 letna Radmila Puca-revič, najlepše dekle v vsej okolici. V Radmilo se je zaljubil ravno tako 17 letni cigan Pera Vujič, s katerim je Radmila pobegnila. Ko je zato zvedela njena mati Kata, se je takoj odpravila k hčeri v 30 km oddaljeno vas Kruješevce. V hiši mladega cigana je pograbila velik mesarski nož in planila vsa besna v sobo, kjer je mlada Radmila ravno vese-Ijačila s sosedami. Vzkliknila je: "Jaz sem jo rodila — jaz jo bom ubila!" ter je zabodla svojo hčer v vrat in v rebra. Radmila je še istega dne umrla v bolnišnici. Sodišče v Sremski Mitrovici je obsodilo Kato Pur-gačevičevo na deset let težke ječe. Zanimivo je, da je pred ggn 26 leti, ko ji je bilo šele 16 let, tudi mater odvedel neki cigan — stric cigana Pere Vujiča. Roparski vlom v župno cerkev na Teharjih pri Celju. Prijazno župnijo Teharje je nenadoma zadel hud udarec. Še pred nedavnim je vsa župnija odmevala veselja, ko je sprejela novega župnika g. Pavla Ve-senjaka. Instalacija se je izvršila na slovesen način, kakor to znajo samo ponosni Teharča-ni. Dne 27. novembra zjutraj pa je zadrhtela vsa župnija ob neverjetni vesti, da je župna cerkev okradena. Ko je nam-jreč ob 6. zjutraj prišla sestra teharskega organista Marija Luževič odpirat cerkev ter prižigat večno luč, ker gori v cerkvi preko noči običajno le električna svetilka, je našla vrata v tabernakelj s silo odstranjena in tabernakelj izpraznjen. Brez sape je tekla povedat strašno novico svojim bratom, ki so takoj obvestili orožništvo v Što-rah, katero je nemudoma ugotovilo dejanski stan. V tabernaklju se je nahajala monštranca z Najsvetejšim, Monštranca je izdelana iz medi, zalogo R. C. A. RADIOL ter CR0SLEY radio aparatov Prodajamo tudi tube. Dajemo sete tudi na poskušnjo. Lahka odplačila. A. Grdina & Sons 15301 WATERLOO RD. 2 S slLhlLL " " GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblek in vse opreme za neveste in družico Beauty Parlor Vedno najmodernejši ženski klobuki. Trgovina zaprta vsako sredo P°P-skoxi celo leto. 6111 ST. CLAIR AVE. Telefone: Itandolph 3030. Garantiran premog pravi Pocahontas Forked Lump or Egx ................$10.75 Shoveled Lump or Le« .......... 9.25 Forked Nut ....................... 8.30 Shoveled Nut .................... 7.75 Domestic Mine Run ............ 7.25 Royal Blue Diamond Lump .... 9-50 Bonny Blue Diamond Lump .. . 9.00 Dorothy and Jumbo Lump ..... 8.50 Crystal Lump .................... 7.25 Ebony Lump ......... 0.25 Jedd.. Lchifth Hard Coal 15.50 Domestic Size Coke .. 9.50 Govori se slovensko. QU1NCY E. lOSth JARD, tel. Garfield 1900 ST. CLAIR — 55th JARD, tel. Randolph 0280 THE YATES COAL CO. 303 ROCKEFELLER BLDG. Main 7878 Se uljudno priporočam Slovencem za dobro brivsko postrežbo in jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! Občinstvu naznanjam, da sem sc preselil iz 1175 E. 61st St. na 1275 E. 61st St. Vsak čas sem vam na razpolago za popravljanje vaših avtomobilov vsake vrste. Po dolgi skušnji Frank Homovca vam lahko postrežemo po zmernih cenah. LUSTIG AUTO BODY 1275 E. 61st Street. ZA ŽENSKE posebnih ZA OTROKE igrače SKUPNA DRUŠTVA DNE 31. DECEMBRA, 1928 NA 10814 PRINCE AVE, IN E. 109th ST., CLEVELAND, OHIO Začetek ob 6. uri zvečer Cenjeno občinstvo jc uljudno vabljeno, da se polnoštevilno vde-leži, kakor tudi članstvo skupnih društev naj bo vsak in vsaka navzoč, ker to je Silvestrov večer, zadnji dan leta. Podali si bomo roke ede'n drugemu in vzeli slovo od starega leta ter voščili Novo 'et° Svirala bo Kocina "Orchester" in tudi Kocina "Trio" tako, da bo zadovoljila našo mladino in tudi naše starejše. Kuharice so nam naz'nanile, da bodo imele pripravljeno na razpolago za prazne želodce in za suha grla se bo tudi dobilo zdravila. Občinstvo bosta obiskala mali deček in mala deklica, katera bosta pobirala milodare, ki gredo v korist direktno v SI. D. D. Publika je prošena, da jim gre na roke. . . ' Torej cenjeno občinstvo je vabljeno, da poseti polnoštevilno gori omenjeni večer- ODBOR URADNO NAZNANILO delničarjem družbe SLOVENSKI NARODNI DOM, 6101-21 St. Clair Ave., Cleveland,O. Letna delničarska seja delničarjev S. N. D., se vrši dne 9. januarja 1929; to je drugo sredo v mesecu januarju, ob 8. uri zvečer v Auditoriju prej omenjene družbe. Udeležite se, da boste slišali poročila uradnikov o stanju in vodstvu. Pokažite s svojo navzočnostjo, da se zanimate za to narodno, to jc, vašo ustanovo. DIREKTORIJ S. N. D. !V»/".»ti' >vt :\»/.'. Comrades, št. 566 ^PJ, ples v auditoriju SND. v 2- Dr. Clevelandski Slovenci St- 9 SDZ., ples v spod. dvora-ni SND. 3. .— Lunder Adamič, prišla zabava za člane; dvora- 110 St. 1 in 2., SND. 3* -— Dram. društvo Triglav -dstava v SND. 3. Dram. dr. Lilija, pred-^ava v spod. dvorani Slov. 0rna na Holmes ave. t — Dr. George Washing-> št. 180 JSKJ., ples v S. N. 9. — Dr. Srca Jezusa, ples v obeh dvoranah SND. 9. — Slov. ženska Zveza, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 10. — Združena društva fare sv. Vida, ples v obeh dvoranah SND. 10. — Dram. odsek Adria, predstava v spod. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 10. — Društvo Krka, predstava za Slov. Nar. Dom v Newburgu. 12. Pustni torek — Klub društev SND. maškeradna veselica v obeh dvoranah SND. 14. — Martha Washington, št. 38 SDZ., ples v auditoriju SND. 16. — Vodnikov Venec, ples v spotj. dvorani SND. 17. — Dr. Ivan Cankar, predstava v SND. 23. — Slov. Soct. Klub št. 27 JSZ., ples v spod. dvorani SND. 24. —- Dram. dr. Abraševič predstava v SND. MARC 3. — Obhajan je petletnice otvoritve SND. 9. — Dr. France Prešern, št. 17 SDZ., ples v SND. 10. —Dr. "Orel" predstava v SND. 16. — Clevelandska Federacija SNPJ. ples v spodnji dvorani SND. 17. — Blaue Donau, koncert v auditoriju SND. 23. — Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ., ples Jožetov, Pepetov in Pepc v spod. dvorani SND. 24. — Ivan Cankar, predstava v SND. 31. — Društvo Krka, predstava "Ukročena trmoglavka" (The taming of the Shrew) v S. N. Domu v Newburgu. 31. Velika noč! APRIL 7. — Dx-am. odsek Lilija, predstava v spo. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. 6. —Slov. Zadružna Zveza, veselica v zgor. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. MAJ 5. —. Slov. Ženska Zveza, razvitje zastave v spod. dvorani Slov. Doma na Holmes ave. AVGUST 25. — Desetletnica Slovenskega Doma na Holmes ave. -o- Mestne novice. O Frederick Hastings, 1135 E. liStn St. pomožni county clerk, je v nedeljo najel taxi, da se pelje v bolnišnico, kjer je umirala njegova žena na posledciah operacije. Taxi, v kateri se je vozil, je zadela v ulično karo, in Hastings je dobil take poškodbe, da je par ur pozneje umrl. Umrla je tudi ob istem času njegova žena v bolnišnici. Zapušča tri otroke, ki so za Božič zgubili hipoma očeta in mater. © Dr. PY. Prešern št. 17 S D. Z. je izvolilo sledeči odbor za 1929: pi-eds. Jos. Rudolf, podpreds. John Ježek, tajnik Andrew Sila 6516 St. Clair ave blag. John Pavlich 1075 E 67th St. zapis. Avgust Gajnar nadzorniki: Stan. Dolenc, Mihael Krainc, John Godnjavec Zdravnika dr. Kern in dr. Perme. O Dr. Jugoslav Camp št. 293 W. O. W. ima sledeči odbor za 1929: preds. Jos. Žele, podpreds. Rudi Novak, tajnik Wm. Candon 1058 E. 72nd St. blag. Frank Nelc, nadzorniki: Anton Vidmar, Geo. Bolle in Fr. Sraj O Dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ je izvolilo sledeči odbor za 1929: preds. John Zalar, podpreds. L. Zakrajšek, tajnik Neki angleški državnik pripoveduje v "Daily Mail," kaj je doživel na obedu pri poljskem maršalu Pilsudskem. Maršal ima zelo dražestnega majhnega psička, katerega je podarila neka'poljska plemki-nja, ki živi v Parizu. Med obedom, ki ga je priredil Pil-sudski na čast diplomatom, je ežal kužek pri gospodarjevih nogah. Ko so se začele napit-nice in so vsi gostje vstali, je psiček nenadoma z zobmi zgrabil vogel namiznega prta in ga potegnil nizdol. Čase, steklenice in vse ostalo posodje in orodje je zletelo na tla. Ker je žival na podoben način zmotila pri obedu/ že večkrat tudi domače, so se sedaj obrnili na darovalko v Parizu za pojasnila, odkodi psu taka svojevrstna navada. Tu je prišlo na dan, da je bil kuža "vzgojen" v cirkusu, kjer je nastopal v panto-mini "Prevrnjeno kosilo." "Molly" svoje vloge ni pozabil in jo je vselej zvesto izvršil, kadarkoli se mu je ponudila prilika. Otvoritev telefona v Borovnici. Dne 16. novembra je bila pri pošti Borovnica otvorjena telefonska centrala. MALI OGLASI VABILO na plesno veselico, ki jo priredi žensko društvo Carniola Hive št. 493 T. M. v nedeljo zvečer 30. dec. 1928, v Frank Mervarjevi dvorani na 60. cesti in Bonna Ave. Pričetek ob 7. uri zvečer, članice društva se hočejo potruditi in postreči vsem udeležencem, Pa da ne boste počivali, bomo imele dobro godbo. In za lačne in žejne bo dobro preskrbljeno. Vas uljudno vabi ODBOR (151) Več fantov ali deklet sc sprejme 'na hrano in stanovanje. Ali se pa odda samo soba. Poceni. John Perše, 5416 Homer ave. (150) Mlado dekle dobi takoj delo za splošna hišna opravila. Oglasite se osebno pri dr. Rosen 994 Eddy Rd. (151) 158 akrov farma se da v 'najem v Austinburg, Ohio, blizu Geneve, 50 akrov trte, 10 akrov sadja. Vse orodje, dva traktorja. KRIST LQZAR, 3870 E. 93rd St. (150) Soba se da v najem, za dekle ali pošteno žensko. Vprašajte po 5. uri zvečer na 1169 E. 60th St. (150) Louis Safran CANDY STORE IN SENVIČI 1001 E. 62nd St. —Tel. Florida 1894-.J (x-Jan. 1) Za veliko izbero candy, cigar, cigaret za božične praznike, se priporočam Slovencem in Hrvatom. NOVAK'S 62nd St. in St. Clair ave. (150) V Euclid Village na 20954 Nauman ave. jc mala hišica na velikem lotu Inaproiiaj. Cena je samo $5200. Proda set pod ceno radi odhoda v domovino, glasite se v uradu tega lista za pojasnila. (151) Odda se kmetija v najem v Austinburg, Ohio, blizu Geneve, 50 akrov trte, 158 akrov sadja. Vse orodje, dva traktorja. Vprašajte pri Krist Lozar, 3870 E. 93rd St. (150) DR. J. V. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. V Knausovem poslopju Nad North American banko Vhod samo iz 62. ceste Govorimo slovensko. 10 let na St. Clair Ave. Vabilo na Plesno Veselico, katero priredijo ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo vsem onim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so obiskali nagega nepozabnega John Kužnik ob času njegove bo'ozni, in vsem onim, ki so se vdeležili pogreba. Posebno lepa hvala Mr. in Mrs. Mary in Jerry Strojin za požrtvovalnost in za lepo spremstvo k večnemu počitku. Ravno tako iskrena hvala Rev. B. J. Ponikvarju ter pogrebnemu zavodu F. Zakrajšek. Žalujoči ostali: JOHN, sin; CLARA, MILKA, hčere. V starem kraju zapušča ranjki očeta, brata Antona, sestre Frančiška Jarc, Johana Kužnik, tu pa brata Franka, sestre Mary čerček, Anna Stupar. Vesel Božič in srečno Novo leto! 758 E. 140th St. Tel. Eddy 3795 "AMERIŠKA DOMOVINA," DECEMBER 24th, 1928 20 LET POZNEJE Napisal Aleksander Dumas (Poslovenil J. H-n.) Silil mmmmmmrnwrnmimmmmtM Objela sta se. Planchet je f bil že na konju. Tudi d'Ar-tagnan je skočil sedaj v sedlo, j nato sta si še enkrat stisnila roke. Jezdeca sta izpodbodla konja ter oddirjala proti Parizu. Aramis je ostal nepremično sredi ceste, dokler mu nista izgnila izpred oči. Toda v daljavi kakih dvesto korakov se je d'Artagnan kratko ustavil, skočil na tla, vrgel vajeti svojega konja Planchetu, vzel izza sedla pištole ter si jih vtaknil za pas. — Kaj pa imate, gospod? vpraša Planchet ves preplašen. — Naj bo le fin, pravi d'Artagnan, mene ne bo vodil za nos. Ostani tu in ne gani se z mesta. Stopi samo na kraj pota in počakaj me. FJri teh besedah je skočil d'Artagnan na ono stran jarka, ki se je vlekel ob poti, ter jo udri čez polje, kot bi hotel iti krog vasi. Zapazil je bil med hišo, kjer je stanovala gqspa Longuiville, in jezuitskim samostanom prazen prostor, ki je bil pregrajen samo s plotom. Pred jedno uro bi bil morda le s težka našel ta plot, toda sedaj se je začela dvigati luna na obzorju, in dasi so jo od časa do časa zakrili oblaki, je bilo vendar tudi v teh trenutkih teme dovolj svetlo, da je zasledil svojo pot. D'Artagnan je torej našel plot ter se skril za njim. Ko je šel mimo hiše, kjer se je bil doigral prizor, katerega smo preje popisali, je zapazil, da se le prav tisto okno na novo razsvetlilo, in prepričan je bil, da se Aramis še ni vrnil domov, in da kadar se vrne, se ne vrne sam. In res, trenutek pozneje je začul korake, ki so se bližali, in kakor pridušeno govorjenje glasov. Tam kjer se začenja plot, so se koraki ustavili. D'Artagnan je pokleknil z jednim kolenom, iskaje mesta, kjer je bil plot najgostej-ši, da bi se skril. V tem trenutku sta se prikazala na veliko začudenje d'Artagnanovo dva moža; toda začudenje je kmalu minilo, kajti začul je zvoke tenkega harmoničnega glasu: jeden izmed obeh mož je bil ženska, preoblečen v jezdeca. — Bodite mirni, dragi Rene, pravi tenki glas, to se vam ne pripeti nikdar več; našla sem nekak podzemeljsk hodnik, ki vodi pod cesto, in treba bo samo odmakniti jedno izmed mramornatih plošč pred vratmi, pa boste imel prost izhod. — O, pravi drugi glas, ki ga je spoznal d'Artagnan za Ara-misovega, prisegam vam, princezinja, da, ko bi ne bil odvisen od takega pravdnega ravnanja najin ugled in ko bi bilo v nevarnosti samo moje življenje. . . — Da, da, vem, da ste hrabri in pogumni, kakor tudi viteški, toda vi niste samo moji, vi ste mož naše stranke. Bodite torej previdni, bodite torej pametni. — Vedno sem pokoren, gospa, pravi Aramis, kadar mi veleva tako nežen glas. In poljubil jej je roko. — Ah! vsklikne sedaj jezdec s tenkim glasom. — Kaj pa je? vpraša Aramis. — Kaj ne vidite, da mi je odnesel veter klobuk? In Aramis se je spustil v tek za pokrivalom. D'Artagnan je porabil to priliko ter poiskal mesto, kjer je bil plot manj gost, da se je moglo prosto videti tja do onega dozdevnega viteza. V tem trenutku se je prikazala luna, — radovedna morda, kakor naš častnik, — izza oblaka, in v njeni brezobzirni svetlobi je prepoznal d'Artagnan velike modre oči, zlate lase in lepo čelo vojvodinje Longue-ville. Aramis se je vrnil smeje, jeden klobuk na glavi, drugi v roki, in oba sta nadaljevala pot proti jezuitskemu samostanu. Prav! pravi d'Artagnan, vstane ter si obriše koleno, te že imam: fronder si in ljubimec gospe Longueville. XII. Gospod Porthos du Vallon-Bracieux-Pierrefonds. Že prej je vedel d'Artagnan, da si je Porthos zopet nadel svoje rodbinsko ime du Vallon, od Aramisa pa je zvedel nadalje, da se imenuje po svojem posestvu Bracieux in da se toži za to posestvo z noyonskim škofom. V obližju mesta Noyon-a je bilo torej treba iskati to posestvo, torej tam, kjer meji Ile-de-France na Pikardijo. Njegov potni načrt je bil že gotov: iti je nameraval do Dammartina, kjer se družita dve poti: jedna pelje iz Scis-sonsdruga v Compiegne; tam je hotel poizvedeti za posestvo Bracieux ter ravnaje se po uspehu tega poizvedovanja nadaljevati pot naravnost ali pa na levo. Planchet, ki si ni bil še na jasnem glede kraja, kamor ga povede ta pot, je izjavil, da pojde z d'Artagnanom tudi dc konca sveta, pa naj bo že naravnost ali pa na levo. Prosil je samo svojega starega-gospoda, naj odpotuje zvečer, Ješ da se čuti v temi bolj var nega. D'Artagnan mu je predlagal, naj obvesti svojo ženo ter jo vsaj pomiri glede svoje usode; toda Planchet je odvrnil zelo bistroumno, da je prepričan, da njegova žens ne umre strahu, ker ne ve zanj, dočim pa on, Planchet umira strahu, da bi ona teg£> ae zvedela, ker pozna nebr zdanost njenega jezika. Ti razlogi so se zdeli d'Ar "agnanu tako umevni, da ni dalje silil v Plancheta ir okrog osmih zvečer, ko je za :ela padati na ulice gosta me gla, je zapustil hotel Chev-rette ter odšel s Planchetom skozi vrata Saint-Denis. O polnoči sta došla potniki? v Dammartin. Bilo je prepozno, da bi kaj poizvedovala. Gostilničar pri 'labodu na križu" je že spal Tako je odložil d'Artagnan to •.tvar na prihodnji dan. Drugo jutro je poklical gostilničarja. Bil je to jeden onih zvitih Normancev, ki ne odgovore ni da ni ne in ki vedno mislijo, da si nakoplje-jo kake sitnosti, če odgovore naravnost na vprašanje, ki se jim stavi; vendar ga je razumel d'Artagnan nekako tako, da treba iti naravnost, in po tem dovolj nezanesljivem pojasnilu je šel na pot. Ob devetih dopoldne je prišel v Nanteuil; tu se je vstavil, da zajutrkuje. Gostilničar je bil to pot odkritosrčen, dober Pikardec, ki je spoznal v Planchetu sode-želana ter mu dal brez vsakih ovir zaželjenih pojasnil. Posestvo Bracieux je bilo kakih deset milj od Villers-Cotte-rets-a. D'Artagnan je poznal Vil-lers-Cotterets, ker je bil šel dvakrat ali trikrat tja z dvorom, kajti v tistem času je bil Villers-Cotterets tudi kraljeva stolica. Napotil se je torej proti temu mestu ter se vstavil v svojem navadnem hotelu, to je pri "zlatem delfinu." Tu je bil s poizvedovanjem popolnoma zadovoljen. Zvedel je, da je posestvo Bracieux štiri milje od tega mesta, da pa Porthosa ni bilo iskati tu. Porthos se je res prepiral z noyonskim škofom zaradi posestva Pierrefonds, ki je mejilo na njegovo last, in ker so ga te večne tožbe, o katerih ni ničesar razumel, jezile jih je hotel končati s tem, da je kupil še posestvo Pierrefonds, in tako je pridel svojim prejšnjim imenom še to novo ime. Sedaj se je imenoval du Vallon-Bracieux-Pierrefonds in bival stalno na svojem novem posestvu. Ker drugače ni imel nikake slave, se je skušal Porthos očividno obdati s slavo marki-ja Cara-bas. Treba je bilo čakati še do drugega dne, ker so konji pretekli ta dan deset milj in so bili utrujeni. Lahko bi bila vzela druge, res je, toda bilo je itoi še skozi cel velik gozd, in Planchet, kkaor se spominjamo, ni ljubil gozdov po noči. Pa še nekaj drugega je bi lo, česar Planchet ni maral, namreč — oditi tešč: ko se je torej d'Artagnan zbudil, je bil zajutrek že pripravljen. Vsled to pozornosti se n imei ravno pritoževati; sedel je torej za mizo. Raziime se samo po sebi, da se je Plan chet, stopivši v svojo staro službo, takoj navzel tudi svoje skromnosti ter se ni prav nč sramoval, jesti ostanke d'Artagnanove, prav tako ka-kro se tudi gospa Motteville in gospa Fargis nsta sramovali jesti ostankov Ane Avstrijske. Tako sta odšla šele proti osm uri. Sedaj se nista mogla več varati, morala sta iti po cest, ki vodi iz Villers-Cotterets-a v Compiegne, ter kreniti onkraj gozda na desno. Bilo je lepo jutro: tiče so oevale po visokem drevju, svetli solnčni žarki so prodirali skozi listje, bili so videti kot snopiči pozlačene tančice. Mesto mapa je komaj pro-idral svetloba skozi debel listnat obok, in debla starih hrastov, po katerih so se lovile ored očmi potnikov gibčne /everice, so bila zavita v temno senco. Od vse te jutranje narave je prihajal vonj zelišč, :vetlic in listja ter poživljal 5rce. D'Artagnan je mislil sam pri sebi, da mora biti človek, ki je gospodar treh posestev, meječih drugo na drugo, pač srečen v takem paradižu; na to je zmajal z glavo, rekoč: "Ko bi bil jaz Porthos in ko bi prišel d'Artagnan k meni s takim predlogom kot grem jaz k Porthosu, potem vem čisto dobro, kaj bi odgovoril d'Artagnanu." Planchet pa ni ničesar premišljeval, prebavijal je. Na robu gozda je zapazil d'Artagnan označeno pot in koncem te poti stolpe velikanskega fevdalnega gradu. — O, o! je zamrmral, zdi se mi, da je bil ta grad last starega odrastka Orleancev; Porthos se je torej spustil v pogajanje z vojvodo Longueville? — Primejkuš, gospod, pravi Planchet, to so pa lepa posestva, in če so Porthosova, mu bom moral samo častitati. — Vraga, pravi d'Artagnan, ne imenuj ga Porthos, tudi ne Vallon, temveč Bracieux ali pa Pierrefonds. ] Drugače mi še lahko skvari^' uspeh moje poti. Čim se je d'Artagnan bližal gradu, ki je bi tako vzbudil njegovo pozornost, je začel umevati, da njegov prijatelj ne more stanovati tu: stolpi, dasi trdni in na videz šele včeraj sezidani, so bili odprti in kakor razparani; rekel bi bil, da jih je razklal kak rojak s silno sekiro. Ko sta dospela na konec poti, se je odprla pred njima prekrasna dolina, in na dnu te dolne je spalo majhno, ljubko jezero ob vznožju nekoliko hiš, raztresenih tupa-tam; bile so pokrite deloma z opeko, deloma s slamo; videlo se jim je, kako so skromne, in da priznavajo za svojega vrhovnega gospoda oni lični gradič, nad katerim so vihrale zastave njegovega gospoda; sezidan je mroal biti ta gradič početkom vladanja Henrika IV. To pot ni d'Artagnan več dvomil, da ima pred seboj Porthosovo bivališče. Pot je vodila naravnost do onega gradiča, ki je bil v primeri s svojim pradedom, tistim gradom tam na vrhu, to, kar je bil gizdalin iz družbe vojvode Engghiena v primeri z do peta oboroženim vitezom izza časa Karola VII. D'Artagnan je pognal konja ter nadaljeval pot, in po njem je tudi Planchet uravnal tek svojega konja. Po preteku desetih minut je dospel d'Artagnan do pravilno nasajenega topolovega drevoreda, ki se je končal pred železno ograjo, katere gornji del jn povprečne palice so bile pozlačene. Sredi tega drevoreda je stal človek, če-gar obleka je bila zelena in rumena, kakor ograja; sedel je na rjavem konju, ria desni! in levi sta bila dva strežaja, po vseh šivih sta imela svlene trakove; okrog je stalo polno I ljudi, ki so se mu spoštljivo priklanjali. j — Ah! vsklikne d'Artagnan, kaj to da je gospod du Vallon-Bracieux Pierrefonds? T moj Bog, kako se je skrčil, odkar se ne imenuje več Porthos! — To ne more biti on, pravi Planchet kot v odgovor na d'Artagnanove misli; Porthos je imel skoro šest čevljev, ta jih ima komaj pet. — Vendar pozdravljajo tega gospoda zelo ponižno, odvrne d'Artagnan. Na te besede požene d'Ar-| tagnan konja proti onemu imenitnemu človeku in stre-žajem. Ko je prihajal bliže, se mu je zdelo, da pozna poteze te osebe. — Ježeš Kristus! gospod, pravi Planchet, kateremu se je tudi zazdelo, da onega pozna, kaj je morda res to on? Na ta vsklik se je človek na konju počasi in važno obrnil, in naša popotnika sta videla sedaj v vsem sijaju velike, svetle oči, rdeči obraz in zgovorni nasmeh Mousqueto-nov. (Dalje prihodnjič.) Podpirajte trgovce in podjetja, ki imajo ogla* v našem listu- ilhuA i.Uuul JOS. KERN 1175 ADDISON ROAD Tel. Penn 0573 1194 EAST 167TH STREET Tel. Kenmore 0250-M azvažam premog in led 5 božične praznike in srečno Novo leto! «m»m«uummmtnmtTmm«nKTmt»»»iiiii!iii»iiit»»!:n»ii!iiiii;tn»iiiiii«tf NORWOOD gledališče 6210 St. Clair Ave. V sredo, četrtek, petek, 26., 27. in 28. decembra "ŠTIRJE SINOVI" zgodba, ki se je priljubila milijonom. Vam bo gotovo sepla v srce. Scene from' Pour Sons Fox Picture To je zgodba matere, ki je v vojni zgubila svoje sinove, in kaj je mali trpela, to ve samo ona! "Štirje sinovi" _ kako se vam bodo vsi priljubili! Prepevajoč odhajajo sinovi na vojno, pogumni, polni pričakovanja, bratijo se z orožjem... Mamica je pa ostala doma — sama se je vtopila v žalost in mislila na usodo svojih sinov. Vlogo matere igra Margaret Mann, 60-letna igralka, okoli katere se suče mladi svet. Resnica je, da lake slike niste Se videli, in gotovi ste, da enake slike tudi videli ne boste več! : jjnjtttjtiu:: H DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DOMA na 15810 Holmes Ave. Collinwood, Ohio vošči vsem prijateljem in posetnikom Slovenskega Doma vesele božične praznike in srečno, zdravo, radostipolno Novo VABILO na OPERO VABILO Bs 'Turjaška Rozamunda' 1 v treh dejanjih Vglasbil: JOHN 1VANUSH katero ponovi Pevski Zbor "Zarja" V NEDELJO DNE 30. DECEMBRA ob 7. uri zvečer V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. Dirigent: G. JOHN IVANUSH Režira: Ga. MARY IVANUSH OSEBE; Turjačan, grajščak (bas) ..............................................W. J. LAZAR Rozamunda, njegova hči (alt) ............................MARY IVANUSH Leonora, njena teta (sopran) ....................ANTONIETA SIMCICH Ostrovrhar, (tenor) ......................................................FRANK PLUT Trubadur, (tenor) ........................................................LOUIS BELLE Piccolo, grajski norec (barittfn) ................................VATRO GRIL Stražnik (bas) ..............................................................MATH SUŠEL Snubač (tenor) ......................................................................FR. PLUT Snubač (tenor) ......................................................................A. SMITH Snubač (bas) ....................................................................A. GARDEN Tinče, grajski sluga (tenor) ..................................ANTON EPPICH Cila, grajska hišfna (sopran) ............................EMILIJA ŠVIGELJ Lejla (sopran) ................................................................DANI OBLAK Pater Dominik (bariton) ......................................ANTON GARDEN Nočni čuvaj ..................................................................JACK PLEMEL i.................................................AMALIA PLUT \...........................................EMILIJA ŠVIGELJ Klepetulje (....................................................MARY MARN ).........................................MARY ZAKRAJŠEK (.....................................FRANCES ANDOLEK /........................................SESTRE KOPRIVEC (...........................................JENNIE JAKSICH \...........................................ANNA BERGOCH Plesalci in plesalke ................................................FRANK OBLAK I...........................................BENO STANONIK I...............................:................FRANK GRČAR \..........................................................O. OGRIN Gostje, vojaki, sosedje ..................................................ZBOR ZARJA Spremlja: IVANUSH ORKESTER Vsi sedeži rezervirani Vstopnina $1.50, $1.00, 75c. tamtffltmmmttmtmtmnmmmmmattii i um uuuumnmmmnrom Vdeleženci se poživljajo, da pridejo v dvorano pred sedmo uro ž r^i r?si r^ivirTa^i rTavi r?a>S-] r7a^ir?»\i rra>\ir?avir?ayiffiiivi i