mm - Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v ^Ameriki The txTst Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at tha Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 13. — ŠTEV. 13. —— - NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 16, 1906. — V TOREK, 16. PROS INCA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Zopet "La mano nera". I Povsodi viharno vreme. Žrtve dela v tovarnah Odpor proti predsedniku. Običajna grozilna pisma. Na Atlantiku in Pacifiku, v pittsburškej okolici. V senatu in zast. zbornici KUPČEVALEC S SADJEM JE DOBIL ŠEST GROZILNIH PISEM. PODPISANIH Z "LA MANO NE RA'\ Zadnjega odposlanca lopo rake organizacije so prijeli. — Boječ mesar. GROCER SE NE BOJI. JADRANKI BRADDOCK IN REMUS STA SE V VIHARJU ODTRGALI OD VLAČ-NEGA PARNIKA IN IZGUBILI. Na Pacifiku je bila jadranka W. H. Krueger razdejana. MOŽTVO REŠENO. Philadelphia, Pa., 10. jan. Vlaeni parnik Cuba, last Staples Coal Company. do ved el je včeraj semkaj jadrat:'io Dunlo iz Portsmoutha, N. H., ni jK>rot"-a, da je v soboto zvečer v izrednem se ve roiztoc n em viharju zgubil jadranski Braddoek in Iiemus, kteri je t lini i vlekel seboj. Kasneje sta prinesla pamika Admiral Schley in George W. Clyde pori m-i.da sta srečala 15 milj južno od Delaware Capes dve jadranki z razprostrtimi jadri, kteri sta morda zgoraj omenjeni. Oil tu so poslali iskati lad i ji parnik Concord. San Franeiseo, Cal., 16. jan. Potniki in mornarji jadranke W. II. Krueger, ktera se je na višini Mendocino razbila, do>i>eli so semkaj s par-nikom Seafoam. Potniki in mornarji -u izgubili vse, kar so imeli, rešili so le obleko, Citero so imeli na sebi. --o- SAMO JEDEN DEČEK. Policija alarmirana vsled poroda novega meščana. Na dolenjej iztočuej -Irani našega tueMu je znana organizacija italijanskih I »and i tov '' L;i mano nera" jx>-itovuo priošiljal grozilna pi-ma. V nodelju popoludne je »nlpisial svoje šesto grozilno pismo prodajalcu sadja, imenom Graseppe t%iurdullo. P rije. i >o ga v trenotku, ko je pismo odpwlal. Deeefc zatrjuje, da ga j« za ta p »sel najel nek uepo-znauec, kteri nai je za U> plačal 'Jo centov. Chiardi llo je dobil prvo grozilno pismo minolo sredo. Od njega so lopovi zahtevali 1 2."» in mu zapreti.i z neprili-iuiiii. ako ne plača imenovane h vote. Za to pismo se ni zmenil in o tem tr-li ni sporočil policiji. V o lojjovi zahtevali le ^40, kteri de*iar naj prinese v nek saloon ua Monroe St. Policijski kapitan Burns je Cbiardullu svetoval, naj tako denarju naj vzame .-*-'u«>j zavoj paj ja. k » je dosjiet' na označeno ulic ugledal je nekega moža, ki je sel pr-njemu, liadi tega je odšel nazaj, da bi b 4. uri popoludne. Cliiar-dull>> se za pismo ni zmenil. V soboto je pa zopet dobil' pismo, v kten-m se j(. zahtevalo <*1 njega $30. Ker se (udi za to pismo ni zmenil, prinesil mu je zgoraj omenjeni deček v nedeljo zadnje pismo z naročilom, naj plača saj $15. Ako bi pa te svote ne plačal, so mu lo]H>vi zapretili, da bodo odvedli njegovega sina. Chiardul-lo je deef.u prijel in ga izročil po.i-t-i ji. ('hiardullovo bišo straži jo sedaj detektivi, ker se boji, da mu lopovi ne odvedo -iua. Me^ar Charle- Fogel na Eldridge Street je dobil dva grozilna pisma, s kti rimi lopovi zahtevajo od njega $1000. Ako bi te svote ne plačal, so ii, , li.povi 'iaj prinese na 5. Ave. in o4. ulieo, česar pa ni storil. -o Chadwickova nastopila desetletno kazen. Cleveland, O., 13. jan. V spremstvu zvezinega maršala, odpotovala je znana finančna umetnica gospa Cas-sie L. Chadwickova v Columbus, O., kjer bode v tamošnjih državnih zaporih nastopila desetletno ječo. Pred svojim odhodom se je izrazila: Skušala bodem vstrajati do konca. Za pozdrav Kitajcem. San Franeiseo, Cal., 12. jan. Semkaj je dospel profesor Jeremija Jenks iz Ithake, N. Y., da v predsednikovem imenu pozdravi člane komisije kitajskih dijakov, kteri pridejo semkaj s parnikom Siberia. Kitajce bodo sprejele državne in mestne oblasti, kakor tudi zastopniki vojnega in mornarskega oddelka. STENSKI KOLEDAR pričnemo razpošiljati koncem tega tedna ln je selo lep. Vsak mesec ima sveje stran in na glavi slike U Washington*, D. 0. Razposlali ga bodemo 6000. Glaa Naroda. voljo, in ambulaneo!" Xe da bi ira nadalje izpraševal, odšel je Lynch v drugo sobo in pozval policaja, Baumbaeha, kteremu je u-kazal. naj nemudoma odide z razburjenim možem, na kar je pozvonil, kar pomen ja, da morajo nastopiti vsi policaji, kteri so spali na trdem ležišču in čakali na eventnelne roparje. Tako se je pripravil na vse slučaje, kajti v njegovem okraju se je izvršil gotovo kak umor, saj tako je izgledal obraz nočnega obiskovalca. Policaj Baumbaeh je tekel kraj molčečega moža. Pred hišo 224, istoč-na 104. ulica, sta se ustavila. Iz gorenjema nadstropja je bilo čuti obupno kričanje in nepoznani mož je tekel, kar je mogel, po stopnicah navzgor, dočim je policaj dirjal k telefonu, da pozove ambulasco. Predno se je vrnil k onej hiši, je bila arabu-lanca že na licu mesta, in zdravnik je ravnokar prišel iz hiše, ko ga je policaj vprašal, kaj se je zgodilo. Zdravnik je odgovoril le par besedi, češ, da je našel v hiši že druzega zdravnika in da zanj tam ni posla. Xato je policaju še nekaj zašepetal na uho in se odpeljal. Baumbaeh je veselo odšel nazaj na postajo. Narednik Lynch ga je razburjen vprašal: "Kaj pa je? Umor?" Baumbaeh se je pričel rta vsa usta smejati, na kar je odgovoril: "No, it was oni v a boy" — rodil se je deček. 102 leti star. V Springfieldu, Mass., je umrl Hiram VTarren v starosti 102 let. Pokojnik je bil najstrejši meščan tukajšnjega mesta. A MERIK ANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752 St. CUir St, Cleveland, O. V MINOLEM LETU JE BILO V TOVARNAH MESTA PITTSBURG IN OKOLICI RANJENIH IN USMR-TENIH 17,000 DELAVCEV. ŠtevT.o žrtev je toraj večje, nego ono v kakej velikej bitki. BREZBRIŽNOST. Pittsburg, Pa., 15. jan. Zavarovalne družbe so ravnokar objavile statistične podatke, iz kterih sledi, da je bilo v countyju Allegheny v minolem letu pri tovarniškem delu usmrtenih in ranjenih več ljudi,, nego se to dogaja v kakej velikej bitki. Samo v jeklarnah in livarnah je bilo usmrtenih in ranjenih 9<>00 delavcev, v drugih tovarnah in podjetjih 4000. Premogovi rovi so zahtevali 400 žrtev in železnice 4300, tako da je bilo vseh skupaj 17,700 delavcev usmrtenih in ranjenih. Kazun tega je pa bilo na tisoče delavcev ranjenih, •kteri o tem javnosti ni so niti naznanili. 1 >e!odaji-lci naznanjajo, da se je večina nesreč pripetila radi brezbrižnosti delavcev. Državnemu tovarniškemu inšjKjfctorju so pa prijavili le 02 nesreč od vseh slučajev. UPORNI MORNARJI. —o— Kapitan jih je z revolverjem prisilil do pokorščine. Kapitan ponesrečene ameriške jadranke Edward L. Mayberry, kteri je dospel semkaj s parnikom St.Paul, moral je na svojem potovanju mnogo prestati. Kapitana in deset mornarjev nje-gove Iadije našel je na morju parnik Stacia, ko se je jadranka že potapljala, na kar so jih odvedli v Anglijo. Dne 10. dec. pričela je med viharjem vhajati v jadranko voda. Da se rešijo pred valovi, morali so bežati mornarji na streho zadnje koče na krovu. Štirje mornarji so si hoteli prilastiti čoln, toda kapitan je spoznal, da bi to bila za mornarje gotova smrt". Radi tega jim je to prepovedal. Ko so pa pričeli mrmrati radi slabe hrane, moral jim je kapitan groziti z revolverjem ter je zapretil, da bode vstrelil vsakogar, kteri ga re uboga. Mornarji so na to mirovali, dokler ni prišla rešitev. Jadranka je plula iz Pascaloge, Miss., v Philadelphijo, ko jo je dohitela nezgoda. Uporni mornarji so bili zamorci. Parnik Cherokee izgubljen. Parnik Cherokee, kteri je v minolem tednu na potu iz San Domingo v New York pri newjerseyskem obrežju zavozil v viharju na peščenine bli-zo Atlantic City, niso mogli rešiti. V nedeljo so mornarje in potnike do-vedli na kopno. V pamiku stoji voda že 10 čevljev visoko, tako da na rešitev ni več misliti. LEPA NAVADA. Mnogo ljudi se drži stare in dobre navade, da nekaj sklenejo, ko se poslovimo od starega leta. Tako običajno sklenemo, da opustimo kako navado, o kterej mislimo, da nas ovira v napredku. Nekteri spolnujejo to obljubo, drugi jo pa pozabijo v par dnevih. Vsi pa naj sklenemo, da delujemo v prid ljudstva in da čuvamo naše zdravje in moč s tem, da rabimo Trinerjevo Ameriško grenko vino, ktero je napravljeno iz krepkega ru-dečega vina in zelišč in ki ugodno vpljiva na prebavljalne organe ter izdeluje novo kri. Kakor hitro želodec neče več sprejemati hrane, potem je čas, da se rabi Trinerjevo ameriško grenko vino; kakor hitro Vaše spanje ni mirno in da ni krepilna, kakor bi moralo biti, ako Vaše oči izgube običajni sjaj in ako postanete bledi ali rumeni, Vas bode to sredstvo gotovo ozdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL . OPOZICIJA PROTI PREDSEDNIKOVIM NAČRTOM VEDNO BOLJ NARAŠČA Senat se čuti razžaljenim radi samo-lastnega postopanja predsednika Roosevelta. RAZŽALJENI ZASTOPNIKI. Washington, 15. jau. Znaki nezadovoljnosti v kongresu, taiko v senatu, kakor tudi v zastopnišikej zbornici, se dan za dnevom bolj muože. Ze dt>lgo ni bilo kongresa, v kterem bi stranka, h kterej pripada tudi vlada, slednjo tatko kritikovala, ter delala upravi vse mogoče ovire. Nezadovoljstvo pride v ospredje pri vsakej oiajmanjsej stvari in ogorčenje je uprav izredno. A" senatu je prišlo že tako daleč, da >e za vsaki korak, kterega žele ali store v Belej hiši, pojavi opozicija. V množili slučajih vrše se protivladini govori pri javnih, kakor tudi zasebnih sejali, t družili slučajih pa senat predsednikove želje in priporočila popolnoma prezre. To je posledica predsednikove politike, s ktero on senat čestokrat prezira, ko izda kake odredbe. Senat sicer ne mara za senza-cijonelne |Kirlamentaraie predstave, pač pa zahteva, da se ga upošteva, kakor to določa ustava. Zastopniška zbornica se pa radi te-ira protivi predsedniku, ker je skrbel za to, da se jim odvzame kolikor mogoče vpliva v njihovih okrajih. Prijatelji senatorjev in zastopnikov ne dobivajo več državnih s.isžb. * Vzrok nezadovoljstva je pa še dru-«ri. Že sedaj se je namreč jelo gibanje za predsedniške volitve leta 190S. Iver je predsednik Roosevelt svojedob-jio u.javil, d;i ne bode več kandidiral, pojavilo se je več aspirant o v, kteri žele postati predsedniki. Med temi se imenujejo podpredsednik Fairbanks, senator ForaUer, tajnik Sli a v.', Cannon, Taft in tudi Root. Vlada želi, tla bi de prihodnji predsednik iz njenih krogov, kar senatorjem tudi ni l>o volji. * * V kratkem povabi predsednik svoje lovske prijatelje iz Texa?a v Wash-inirtoii li obedu. Med temi bodo Bonv Moore, najboljši .'ovee iz Texasa, John Aberiiaihy, kteri lovi volkove z rokami, Quanah Parker, polnokrvni Comanche Indijanec in Bili McDonald, glavar Texas-Rancherjev. Obed bode toraj zelo originalen. OPRAVIČENA BOJAZEN. V 131etno ječo obsojeni Bailay je prosil, da se mu da še jedno leto. Morristown, N. J., 16. jan. "Sodnik, dajte mi še jedno leto ječe," tako je prosil John L Bailey sodnika Alfred Elmer Millsa v minolem oktobru, ko ga je obsodil v 131etno ječo v državnih zaporih v Trentonu, N. J. "Ne dajte mi 13 let, jaz se bojim te številko" — toda sodnik ni spremenil svoje razsodbe, in Bailey je moral oditi na varno za 13 let. Sedaj je Bailey umrl za pneumonijo. Dne 23. maja m. 1. je Bailey napadel v družbi James Buckleyja, Alfred Ga-dyja na Mountain Road in mu odvzel $75. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 i........... 200 kron, za % 204.40 ............ W0O kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini V priporočenem ali refistrovanem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali p« Hew York Bank Draft PRAKS BAKBBR, * 109 Gve«twic9t Straet, Hew York. 1752 at. Gtab 8t, umori. Meščani ogorčeni. SPLOŠNA ZAHTEVA ZA BOLJŠE POLICIJSKO VARSTVO. — MNOŽEČI SE NAPADI NA ŽENSKE. Ivens ni sam zakrivil smrti gospe Hollister; pomagali so mn razni tovariši. 17 ŽENSK USMRTENIH V LETU DNI. Chicago, lil., 15. jan. Grozen umor soproge uglednega lastnika tiskarne Franklin C. Holli^terja, ktero so (kakor smo poročali) naili minolo soboto na rekern dvorišču na Belden Ave., je vzrujal tukajšnje meščane. V raznih mestnih okrajih so se vršila zborovanja in navzoči so se zgražali radi vedno manjše javne varnosti v tukajšnjem mestu. V vseh cerkvah je bilo čuti energične proteste proti brezza-konitim razmeram v Chicagu in od vseh strani se zahteva od oblasti, da ueiaudonii ukrenejo vse potrebno za varstvo življenja Ln premoženja. Te-CioiL. zadnjih par mesecev so bi'.e v Chicagu usmrtejie tri ženske in tekom zadnjega leta so razni lopovi umorili 17 žensk. Polieijski šef izjavlja, da rabi najmanj 1000 policajev, aiko hoče skrbeti za verstvo na ulicah in uognati roparje in morilce. Za sedaj svari ženske, na; zvečer ne luxiijo same na ulice in naj denar in lepotičje osta-vijo doma, kadar gredo na ulice. — Mayor Dunne je istega mnenja in bo mest i i fcvet naprosil za pomnožitev policije. Kili: i\l C. Ivens, morilec gospe Hol-4if>te**j*vv jc pri ^slišariju 3ejid, da j t dragocen lnuf p, Uojniee vrgel v nek zaboj, toda miifa dosed a j niso našli. Policija je prepričana; da lveois ni sam izvršil umora. Tega mnenja so tudi sorodniki pokojniee. Mogoče je. da lopovi nesrečnico že dopoludue vjeli in jo po vsestranske j zlorabi umorili. MBS. MORRIS SE SLABO POČUTI. Posledica dogodkov v Belej hiši. Washington, 15. jan. Mrs. Minor Morris, ktera je zbolela, ker so z njo izredno grdo postopali, ko je prišla v Belo hišo, da obišče Mr.Roosevelta, je vsled vzrujanosti tako bolna, da ne more ostaviti postelje. Danes je še slabša, nego je bila včeraj, kajti dogodek v Belej hiši je tako vpljival na njo, da sedaj niti spati ne more. flfe ..i*-::'. ■:. .}u S Taftov izlet na Filipine pred kongresom. Washington, 13. jan. Pri sejali letošnjega kongresa pride na vrsto tudi Ta-Etov izlet aia Filipine. Pri tem bo-ao hekteri senatorji kritikovali izdatke '/-i: večje Število častnikov, kteri so spremljevali Mr. Tafta in ostalo dru-Iki na izletu na Daljni Iztok. Mr. Tawney jc- vprašal vlado, da to potovanje natančno iw)jasni, z.ftsti r. ozi-rom na izdatke. Izgnani mormonci. York, Pa., 13. jan. Tukaj so areto-vali mormonska misijonarja Lorin Wolleya in Fred R. Hickena iz Utah, ko sta delila reklamne listke od vrat do vrat. Polieijski komisar jima je nato ukazal, naj prenehata z misijo-narjenjem v Torku. Nato sta ostavila mesto in odšla učiti za nju edino pravo vero po okolici, kjer se jima bode pa najbrže ravna tako godilo, kakor v Yorku. Ameriški morilci pomiloičenL Fort Worth, Tex., 16. jan. Prijatelji dr. C. H. Harleyja so dob:H poročilo, da bodo on, Richardson in Mason, kteri so v Chihuahua, Mexipo, zastrupili dva Američana, da dobe zavarovalnino, pomiloščeni. Vsi trije so bili obsojeni v smrt in bi jih morali po mehikanskem zakona vstre-litL Vrhovno sodišče t Mexico Ciu-dad je pa smrtno obsodbo preinaČilo v 201etno ježo in težko delo na tro-pičnih otokih južne Mehike. Delali bodo ▼ solinafi. ..L.-- - .. .T • ■>. ■ ", ... Oifuti v strahu. Osveta za napade, DOMAČINI V ČRNIGOVU SO SKLENILI KAZNOVATI ZIDOVE ZA NAPAD NA GU-BERNATOR JA K 0-V O S T O V. A. Bivši ruski finančni minister Kokov-zov je obiskal nemškega cesarja. CERKVENE REFORME. * Černigov, 16. jan. Tukaj se je pričelo splošno protižidovsko gibanje, tako da se je bati, da bodo morali či-futi nekoliko krvaveti radi židovskega napada na gubernatorja Kovosto-va. Proti slednjemu so dne 14. t. ru. vrgli dve bombi, ko se je peljal iz katedrale domov. Kovostov je resno ranjen. Tudi njegova soproga je nekoliko poškodovana. Berolin, 16. jan. Cessar Viljem je sprejel v avdijenco bivšega ruskega finančnega ministra Kokovzova. Kasneje je Ivokovzov obiskal tudi kan-celarja Buelowa. Petrograd, 166. jan. Car je naprosil metropolita Antona, predsednika svetega sinoda, naj skliče izvanredni cerkveni koncil, da se določijo reforme glede državne cerkve. To bode prvi tak koncil od patrijarhata Nikona (1. 1654) nadalje. Cerkvena avtoriteta, ktero je vstanovil Pobjedonos-cev, bode s tem končana in eerkev dobi zopet apostolsko kontrole*. Riga, 16. jan. Tolpa revolucijonar-jev napadla in vsmrtila je včeraj tri policaje. Morilci so všlf. Panza, 26. jan. ZaTatni morilci so včeraj vstrelili general majorja Li-zovickegat . Zavratne nemške intrige. Marokanska konferenca. ZASTOPNIKI Z J E D . DRŽAV BODO PRI KONFERENCI V ALGECIRAS BAJE PODPIRALI NEMŠKE ZAHTEVE. Večina delegatov je že v Algeciras. — Nemčija intrigira proti Franciji tudi v Venezueli. MORNARIČNA DEMONSTRACIJA. Veliko naročilo varnostnih signalov. Vodstvo New York Centralne železnice nam poroča, da je sklenilo z General Railway Sisrnal Co. v Ko-chestru, X. Y.. pogodbo za nabavo varnostnih signalov (block signals). Za nove signale bode plačala želez-nična družba .$2,000.000 in tovarna v Rochestru bode imela za leto dni dovolj dela. Skrb Centralne železnice za varnost potnikov je vse hvale vredna. Nezgoda na železnici Elizabeth, N. J., 15. jan. Vlak, ki vozi med Newarkorn in Roselle na Central Railroad of New Jersey, je imel na svo?em potu v Elizabetliport smolo. Ko je ostavil glavno progo in zavil na ovinek pri newarskemBroad-wayu, so se relsi premaknili, radi česar so lokomotiva in dva vagona raz tiru skočili. Ker so se okna v obeh potniških vajronih pobila, je bilo ka-cih 12 potnikov lahko ranjenih. Krvava osveta. Washington, Pa., 15. jan. V mino-lej noči je nekdo umoril italijanskega trgovca M. S. Carrazola, kteri je imel v Dunleavyju družbeno prodajalnieo za premogarje. Nedavno je Carrazola naznanil svojim odjemalcem, da jim v nadalje ne bode dajal bla-s/nnik za Italijo, Henry White, ilo-spei je danes semkaj, (.-niha na pnr-niku Princess Irene je igrala ameriško himno, ko je dosj>el parnik v luko. Tange r, Maroko, 1">. jan. Tukajšnji ameriški j>oslanik Samuel Ii. Gumers, druiri član ameriške deleiracije za ma-rokansko konferenco, kakor tudi zastopniki Fortugalske. Belgije in Avstrije, so odpluli danes na francoske] ferižarki Galilee v Alireeiras. Novo poslopje se je podrlo. Med izrednim viharjem v Chicagu, se je včeraj podrlo neko novo poslopje, ki je bilo sedem nadstropij visoko. Trije delavci so bili nevarno ranjeni. Dr. J. VTT.TMTTK, 214 East 69th Street, New York, se priporoča Slovencem ▼ alnčajn prsnih, želodčnih in bolezni, ktere zdravi s naj- boljšim Tspehom. Uradne ure od 8. do 9. dopohidne in od 6. do 8. svečer. gSgggsiisi KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Batavia 15. jan. iz Hamburga z 905 potniki. Dospeti imajo: Kroonland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Majestic iz Livei-poola. Neekar iz Bremena. Slutteidvk iz Rotterdama. Bulgaria iz Hamburga. Hudson iz Havre. Umbria iz Liver}xx)la. Caledonia iz Gla>u'o\va. La Brela;ne iz H:ivre. Zee.and iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Odpluli so: Carpathia 16. jan. v Reko. Batavia 16. jan. v Hamburg. Bovic 10. jan. v Liverpool. Odpluli bodo: Baltic 17. jan. v Liverpool. Fumeasia 17. jan. v Glasgow. Ainchenarden 17. jan. v Havre. La Savoie IS. jan. v Havre. St. Paul 20. jan. v Southampton. Lucania 20. jan. v Liverpool. Kroonland 20. jan. v Antwerpen. Amerika 20. jan. v Hamburg. lo sl namenjen ženo, otroke ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in voine cene na: FRAN£ SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y, ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postrden. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ipitnitnih paroorodnih druio fpspp fllll M ARHll A^ lx,do popolnoima izumrli, saj kolikor ULAO llAIIUUA se tiče meda Lafayette, laid. Tudi » :st slovenskih delavcev ▼ Ameriki, žensko opravljanje bode še v nadalje «fc-?edniic: Editon obstalo in orgazuxaeije neomoženih se- ZMAGOSLAV VALTAVEC. ster, vdov in drugih bodo še v nadalje WSvZik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- la leto velja list za Ameriko « pol J-ta ta Evropo, za vse i^to . -1 " " pol leta . " " četrt leta $3.00 i.50 4.50 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "K*J-A S NA KOD A .thaja v>aki dan iz-vzeinši nedelj in praznikov. "GLAS NAROOA" Voice of the People") suea eve/y day, except Sundays and Holiday! Subscripticn year./ $3.tlC. Advertisement cn agreement. prirejale popoludanske sestanike pri "mcfci", 'ločim jih bodo omožene ženske obiskovale >kot gostinje. Ako pa ■ne bodo prišle na obisk — potem gorje jim. Kuliko se bode o njih govorilo ! x Knf.-rtr iv I .afnv"1 t«1. Trni., poroča, vlada tamkaj še popojni mir. Izvirna poročila iz Ljubljane. Za oglase do de^et vrstic se plača 3C centov. Dopisi biez podpija ir. o=obnosti se * natisnejo Denjr naj se blagovoli pošiljati po Monry Order. Pri spremembi kraja naročnikov >rosuno, da se nam tudi prejšnje bivali* iče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisoxn in pošiljatvam najdite "GFa« NHroda" •09 Greenwich Street, Ntiv York City. T*lofot.: 379« Cor tla na. Cerkev in unije. :terxh tClj ( di nt z ve ejeti delavskih cen-1 nizih ameriških wyorška Central iio množino gla-kot člana, oziro- kot bi imela prav nje. Temu k jrvativi duhu v na. Sprejeta hospitajita", ne da ico za govor in glasova-jraku, čegar pomena za delo sedaj še tli mogoče s« delavci odločno upi-n& sta bila sprejeta le r je radikalna opozicija tovariše tailiorokoč pri-prašanja nastopili v tem Nib ne dvomi, da večina delegatov njena novim kolegom v ta-da hi v>akdo raje videl, tla • .'-il . Soc ij al isti so pa potočno nastopili proti duhovih t tem po las t ne j krivdi do- bili pri glasovanju }*>-poraženL Ji svojim fanatiz--iCrajuo nespretno taktiko so bas onim elementom, proti • neprestano bojuje. k > s*a „ba duhovna že v de-»i ' - n, v i -reiii je zastupa-'J' a/.iičaiiii ver, smo jki ai i , > -o bode it j u uo u :lo .amoremo trditi, :nuli» pri -el can, ko se bo-. že v ala raznih debat in ker :■'!! i ii«j.ša, a&go njuui kolegi, lino, du. Uu*le njun vpliv kar •al. vidi M« -lav.-tvu koristil kleli v bodočno-■e oporekati, ako bas duhovni za-iraiiizacijami do-. i; te lih dosedaj ["oda je-li tako v 1 V kolikor vjia zgodovina, aa to nekoliko si^talo sovražtvo med delavstvom dosedaj le obe si-.Milk i nista po-jih sovražnikov. V tem ae bode škodovalo, ►ar zat»u>peiikov cerkve delavskimi unijami. Damski klubi. V Ljubljani, dne 27. grudna. Zares prave "kavalirje" imate v New Yorku! Xeki Zotti, mislim vsaj, da je to on sam bil, posh 1 mi je list "Narodni List'', v klen.m prav po iv taroki zabavlja Mr. Sakserju. Ker smo mi vsi, ki smo okrog "Glasa Naroda v Sakserjevi zvezi, velja Zotti-jevo zabavljanje tudi nam, vsaj zato mislim, J a nam je Zoui poslal v Ev-ru]>o svoj list. Ali mož se moti, ako se nam misli s tem prikupiti. Ako bi -e nam hotel prikupiti, ne bi smel biti tako neroden. Vsaka polemika je zanimiva, toda le leda j, ako ima človek opraviti z duhovitim nasprotnikom, kjer se res za kaj več gre, nego za navadni košček vsakdanjega kruha. Menim, da bi se tudi g. Zottiju lahko pomagalo, saj ima la-tnik "Glasa Naroda" dobro sree, le nas v Evropi naj g. Zotti ne nadleguje s svojim listom, ker nas taki la-čenbergarji čisto nič ne zanimajo. Le to pravim, da je si-amota za vsakega Slovenca in Hrvata, Ikieri podpira Laha, a ne svojega rojaka. Mislim, da mora tudi v Ameriki veljati naše geslo: -' Svoji k svojim!" Le nekaj moram omeniti. Uprav čudil sem se, ko sem čital v "Narodnem Listu", da smo mi, ki podpiramo "Glas Naroda", pan germ an i in da je "seveda nas stari prijatelj Fran Sak-ser največji pangerman v New Yor-kn ! Ali ima g. Zotti res taJko nevedne bralce, da jim sme kaj taeega natvez-ti! Kavno "Glas Naroda" je vsesiav-ski list. — list kteri simpatizuje z vsemi Slavjani in kteri želi srečo in boljšo bodočnost vsem siavjanskim narodom. Malokteri list se tako (krepko poteguje za čast Slavjanov, kakor ravno Sakserjev "Glas Naroda". In sedaj prihaja Lah Zotii in trobi v svet, da smo pangerma-ni! Vidi se, da je Lah ZoUi jaiko zloben človek, kteri ne spoštuge resnice. ,\J.io pa misli na tak način loviti tudi nas v Evropi, jx>tem -e zelo moti. Nobeden LaJi še ni bil naš prijatelj, a da je Lah Zotti naj-večji sovražnik Slovencev in Hrvatov, to je vsemu svetu znano. Na sv. Štefana dan je bila v Ribnici na Dolenjskem mala jH>.itiena bitka. Načelnik slovcMiske ljudske stran-■ke dr. Šutle-ršie je siklieal shod v Ribnico. Pravijo, da se je j>eljal tja s po-^el>nim vlauom. Spz'emljaI ga je dvorni svetnik Sirfclje, ali kakor pravijo, "svetnik s Kamina". V istem vozu se je tudi vozilo mnogo kmetov, ki so Suši i'i>ičevega miš.jenja, to je, ki ta'ko mislijo, kakor Širštei-šie hoče. V Ribnici se je zbralo 4(M) Sušteršieevih pristašev. Za shod pa so izvedeli tudi V Lafave lad., ko več mizacij clauiee iam<>s-rhiee i»\*Iotk kluba" z vcli-o glasov 4cleniie svojo onga-razpustiti. To seveda ni nid ebnejra. tudi ako vpoštevamo dejstvo, da so bile v imenovanem klubu fe&me dame, ktere spadajo v najboljše kroge mesta Lafayette. /.animi .i pa so razlogi, ktere so navedle predlagateljice in ktere so članice )>oteui z večino glasov odobrile. Ti razlogi so: Važnejše je, da ženske jski'b« za >voj dom in otroke, nego da bavijo z vprašanji, ktera zamorejo prepustiti svojLm soprogom, bratom in ne. moženim sestram. Čudno je le, da one dame tega niso velele, ko so ustanovili svoj famozni "Three o'clock elmb". Ali morda takrat >e niso imele riti domovja niti otnJ.: Ako je temu tako, potem je bil klub zelo uspešna posredovalnica /enit vanja, ktera bi gotovo zaslužila boljšo ooodo, nego da propade. Danes v Lafayette priznajo, da imajo neomoŽene sestre pravico pristopiti h kakemu klubu. K tajkim ženskam spadajo po uašern mnenju tudi vdove in one žene, ktere morajo živeti brez otr !,; in d movja, taiko da so opravičene do tolažb, ktere jim nudi klubovo življenje. Damski klubi toraj za sedaj še ne drugi kmetje iz sosednjih vasi; "Slovenski Narod" poroča, da jih je bilo s:m>. A teh S00 volileev je drugače mislilo, nego dr. Sušteršič. Z;n-elo se je zborovanje, a ni se moglo vršiti, ker so shod razgnali zavedni kmetje. In zgodilo se je, da dr. Šušteršič ni mogel zborovati, ampak da je moral pobegniti v žirpnišee, 'kjer je našel varno zavetišče. Vidimo to raj, da je \eliika večina volileev v Ribnici bila zoper dr. Sušteršič a. A:ko se krstne knjige ali rnat rike smejo pisati v iienwkem in italijan->kean jeziku, potem mislimo, da se mejo pisati t ud i v slovenskem jeziku. Kakor u. pr. Nemec zahteva^ da se mu otroci zapisujejo v krstne knjige v njegovem materinskem jeziku, tako zahtevajo Slovenci za-se slovenski jezik. Na Koroškem je slovemšČina deželni jezik. Antonu Ekarju, uredniku lista 'Mir" v Celovcu, porodil se je že Ine 3. grm! na 1905 sinček, ki naj bi se krstil v cerkvi sv. Lovra v Celovcu. Toda knezožkofijski ordinarijat eelov-Ški je izdal nalog, da se krstne bukve morajo pisati nemški, dokler vlada drugače ne odloči. Ker pa je g. Ekar na vsak način želel, da se njegov sin zapiše v bulk ve v slovenskem jeziku, pisal je celovškemu škofu, da mu on to dovoli, to je da mu zagotovi, da se bode njegovi želji ustreglo v cerkvi sv. Lovra. Ali celovški škof je Nemec in ni hotel ugoditi Ekarjevi želji, a g. Ekar ni mogel dati krstiti svojega otroka. Otrok je še vedno ne-krščen. G. Ekar se je pritožil pri deželni vladi; ako pa tu nič ne doseže I>ojde do notranjega ministerstva in naposled do upravnega sodišča, ker hoče dognati, da je slovenski jezik jednakopraven in jednakoveljaven v Avstriji. Žalostno na tem je le to da se Slovenci morajo boriti za pravice, (ktere so jim zagotovljene v nsta vi in kterih jim toraj ne bi smela kratiti nobena oblast. Naš slavni pesnik Stritar je že pred tridesetimi 'leti pisal v svojih "Dunajskih sonetih", da smo Slovenci "potrpežljivi osli". To je sicer malce huda beseda, ali zaslužena. Vsak lahko dela z nami, kar hoče, a mi se niti ne ganemo. Svojega poštenja se nič ne zavedamo. Tako je bila pre-ttUde dni porotna razprava v Gorici, to je *v mestu^ ktero je sedaj v laški oblasti. V Oo-rici bi mora.i Slovenci odločno nastopati, toraj morali bi se vsaj svoje narodnosti zavedati, saj je naša parola, da mora Gorica slovenska postati. Toraj v Gorici je bila porotna razprava. Porotniki so bili Lahi in Slovenci. Porotniki pa so neodvisni sodniki. Deželnosodni svetnik je klical po imenu vse porotnike, a klieal jih je po laški; klical je po laški tudi Slovence, a nobeden Slovenec se ni temu ustavljal. To ni prav in tako ne bi smelo biti. Ravno ob takih prilikah morali bi Slovenci zahtevali svoje narodne pravice, ktere bi moral spoštovati vsak Lah. Ali v Slovencih ni zavednosti, ni programa, ni načela. Cisto drugače je v Nemeih na Kranjskem. Tako n. pr. na Kočevskem. Tn se ne sme v nemški družbi slovenska beseda niti izgovoriti; v gostilnah ne dobiš niti jesti niti piti, ako zahtevaš v slovenskem jeziku. Tako je v Kočevju in povsod v vaseh, v katerih stanujejo Kočevarji. Pripovedovali so mi to mnogi ]«"ijatelji in znanci, kteri so to sami doživeli. Takisto nestrpni so Lahi, Tudi Lahi nečejo nič slišati o slovenščini. Znani tržaški rodoljub in prvobori-telj Zmagoslav Dolenee že dolgo počiva v hladnem grobu. Tržaški Si'o-venci bi mu radi postavili nagrobr.i spomenik s slovenskim napisom. Celih IS let se bore za ta slovenski napis na grobu, a Lahi jim tega ne dovolijo. Ali ni to barbarstvo1? Niti na pokopališču ne sme biti slovenskega napisa! Take malenkosti jasno kažejo, da nam Lahi ne bodo nikdar prijatelji. A to pa znajo naši sovražniki, namreč zahtevajo, da jim delamo stafažo. Talco je r.a primer znano, da silijo Nemci na naš Balkan. Na rnmiui-skem prestolu sedi nemški princ, ki ima za ženo trdo Nemko. Tako je bolgarski knez tudi Nemec, a vsi ti nem-šlki princi na Balkanu niso nič dru-zega, neg:> nositelji nemške ideje. Ru-munska kraljica je kot pisateljica znana po imenu Carmen Sylva. Ako bi ta kraljica bila dobra ruanunska rodo-Ijubkinja, to bi ona morala pisati za Rumune v rumunslkem jeziku, tako pa »iše .e v nemškem jeziku, to je za Nemco, Nemški kraljici na rumim-kem prestolu je ta prestol le molzna k:rava. To je jasno. Carmen Sylva i vi nemško propagando v RumunijL 'o-tala je že "slavna" hx Nemci jej hočejo pokloniti nefkak album in vabijo tudi odlične južno-slavjajiske pi-ateljiee, da bi kaj spisali za ta al-nmi, a.i se vsaj podpisali. To je že k raj na predrznost! Nemci zaMeva-o, ali pa si mislijo, da mi smo taki lepei, da ne vidimo, kaj name rja jo. Zahtevajo, da bi Slavjani častili ru-rnunsko kraljico, to nemško pisateljico, ki je glavna zastopnica pangerman-ske ideje na našem siavjanskem jugu I se je pravr kar je prav, ali prav bi ne bilo, ak > bi se le jeden Slavjan po-kmil Caiman Sv A-i, tki je navadna iemška agitatoriea, četudi sedi na kraljevskem prestolu. A nemških agi-atoric tu na ju-ilo naši rojaki začeli tudi nekoliko zanimati za j ako potrebno organizacijo za nas trpine. Kar se tiče našega posla, so večinoma rovi in tudi delamo še dosti dobro, tnlco da si zaslužimo za ikruh in za kakšn i Čašo pive ali 11 takratkesra' Kivneno pozdravljam \>'e rojake po šimej Ameriki, tebi "Glas Naroda"' pa že.im «.'biIo naročnikov in preti- plaSni'kov. Anton M&zeik. iz Balkana. Resolucija poživlja Bolgare, da pod pirajo ta namen, in vlado, da prote-stuje proti srbskim in grškim četam v Maeedoniji, ki škodijo avtonomiji. Dalje izrekajo hvalo vsem, ki ka: korkoli podpirajo bolgarske vstaše v Maeedoniji. Xoveg-a cdbora prva naloga je, da z .vsemi silami dela na to, da Turčija izpusti iz zaporov mnogobrojne nedolžne jetnike. Kakor vse kaže, se je začelo po Bolgariji novo gibanje, novo delo, ki utegne 'biti začetek (krvavih dogodkov v Maeedoniji... DOPISI. Od kad? nečitljivo. Slavno uredništvo:— Dne G. jan. zvečer od S. do 9. ure je prišlo v saloonu našega rojaka Anton Kuhote do prepira, kteri se je za nas dokaj nečastno in žalostno končal. Zahteval je namreč jedao človeško življenje. : : ProA'zroeila sta vse dva ničvredna, propala človeka, od kterih je jeden Fran Kramar vulgo Zalarjev, doma iz Iške vasi pri LjuibljanL Drugi je Gerorge Schmidt, koje ime je pa pozneje pridejaao. Ime mu je namreč Jožef in je doma nekje od Postojne na Notranjskemu. Prišla sta v gostilno m začela kleti ter govoriti, da je denar Bog in da ni drmzega B«ga itd. Vsled tega sta prišla prišla z nekterimi v prepir. Kar ti potegne George Sehmidt (Jožef) žepni nož ter ga zasadi mirnemu in splošno priljubljenemu Američanu William Bliadlyju v prsa tako, da je na mestu iadihnil. To je naravnost nesramno grdo, da se nekten ničvredni rojaki tako pre-objedo in spozabijo. Pri tem ne trpi le čast posameznika, ampak tudi ugled vsega naroda pride ob veljavo. Pazimo se, da ne bodemo nehvaležni napram deželi, ktera ni naša in napram narodu, kteremu smo tnjei, a nam vsejedno daje kruh. Obračunaj-"rno s takimi ničvredneži sami 1 Anton Rohatina. Iz Forest City, Pa. Cenj. g. urednik:— Prosim Vas, da natisnete par vrstic v naš cenjeni list. Sofija, Bolgarska, 24. grudna. Po celi Bolgariji z veseljem pozdravljajo zjedinjenje razdrobljenih l»o Iga rško-macedonskik re voiueijo nar-nih čet, zjedinjenje namreč pristašev generala Cončeva in eentralistov pod odstv -!S—I) ZDHAVi'^ DR. J. E. THOMPSON. 334 W. 29tH. St. NEW YORK. TJ slučaj u vsake l>olezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili l.odete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravlačit morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Za vsebino objav ali inseratov ni uredništvo, niti upravnistvo lista odgovorno. Edini šaljivi in satirični list v Ameriki -o KOMAR o- ika vsakih 14 dnij na osmih straneh in velja za vse leto samo -o $1.00 o- Prinaša obilo krasnih slik in mnogo-rstno šaljivo čitivo. Kdor se hoče razveseliti in od srca nasmejati, naj ne pozabi na KOMARJA. Kje sta JOSIP in JAKOB SKTTBIC f iJ-mia sta iz Trošin, fara Polica pri Višnji gori. Za naslov bi rad zvedel njun brat Fran Skubie, S30 N. Clarkson St., Globeville, Denver, L%>lo. (16-17—1) Spominjajte m ob rasnih prilikah naše prekerirtne Arufbe sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani t M»1 položi da: domu na oltar! (v d) Lznanilo. Slovensko, katoliško, podporno drn-fttvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, sa Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drage nedeljo ▼ mesecu. — Drnštveni-kom se nasnaoja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našati svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, U se ipdi oddaljenosti sli dela ne morejo sej udeležiti, naj svoje mesečnino na katerega itmed isvršu-iUjJi uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 254 Sparing garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny; I. tajnik: Povše Nik, 28 Tell St., Allegheny; IL tajnik: Strniša Pran, 254 Spring Garden Av., A1 legheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Trii St., Allegheny; delegat: Volk Ferdinand. 122-42 Pittsburg. Odbor: Kiese Prane, 4820 Plum Alley, Pitts burg,. Sercelj John, 918 Main St., Allegheny, Laurie J., Pltun Alley 4820 Butler.-St., P'bnrg, Borštnar J., 105 High St., Allegheny, Drasler A., 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock. Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo IL tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (26. feb '06) Odbor. Zastonj! Zlato uro in verižico garantirano za 20 let vredno 820, dobi oni, kteri kupuje naš tobak ali ga priporoča. Pišite dokler je čas : Slavic Tobacco Co., 237 E. 7Sth St., g, »w York. NAZNANILO. Na občnem zboru Slov. kat. poti p. druižtva sv. Srca Jezusovega št. 2 J. S. K. J. v Eh% Minn., tine 17. £rulu/.lx.'nei Fr. Mat ko. Jos. Urban, Jos. Fnjdiga in bkrinjar iz Krke obupne klice na pomoč. Tekli so z lučmi iskat in na-li Jožefa Vrčka, vulgo Salomona, mesarja iz Potočarske vasi, dene"a na ostrem količku sredi vode. Yn'-ek je nekoliko vinjen zašel v Kr-j,j u.r padel na oster kol tako, da se mu je zabodel globoko v vrat. Z veliko težavo in nevarnostjo so ga z vrvmi izvlekli iz vode ter ga s kolom v vratu prenesli v bolnišnieco, kjer mu je zdravnik kol izvlekel. Ni upanja, da bi ostal živ. Nesreča. Dne 23. dec. je hotel prenočiti na lilevu "pri Slonu" brezposelni hlapec Ant. Orbajs. Ko je lezel lestvi navzgor, se je naenkrat evagal in padel vznak na tla; pri ,deu se je tako poškodoval, da so morali prepeljati z rešilnim voir v de želu« l»olnišnico v Ljubljani. Umrl je dne 27. dee. ob 9. uri dop. Frane Budinek, trgovec v Kranjski gori načelnik cestnega odbora in bivši župan. — Na Dunaju je umrla Fr. Tomec, roj. Janežie, vdova Kreft. — V Metliki je umrla trgovčeva soproga. gospa Marija Požek. — Na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano je umrla posest niča Marija Žan v 71. letu svoje starosti. Bila je sestra duhovnika č. g. Janeza Ž a na. Novomeške novice. Ignacij Hočevar, o ku jem se je poročalo o cestnih napadih, ne bo pravi in je že na prostih nogah. Sodnija ga je pogojno izpustila. Kakor se čuje od posameznih napadenih, ni mož podoben napadalen. _ Xa >,v. Štefana dan bila je zopet bitka v Bršlinu. Staro sovraštvo fantov hribskih vasi in onih dolincev nere prenehati. Krvi je teklo mnogo. — Napaden je bil v ho s ti pri Št. Jerneju Ignacij Košak. poslovodja pri tvrdki Kastelie v Kandiji. Sodi se, da so bili napadovalei cigani. Le i-skrim konjem se ima zahvaliti, da je ur,.,.no pete odnesel. Poizvedovanje bo dovedlo do resnice. 901etnico svojega rojstva je praznoval 25. dec. hišni posestnik v Ljubljani in v Olju, gosp. Jožef Vincenc PRIMORSKE NOVICE. Lahonski Trst — država v državi? Za tržs Že malenkosti se imajo boriti ki Slovenci, kaže sledeči slučaj: s let se bore za to, da bi smeli aviti slovenski napis na nagrob-spomeniku Viktorja Dolenca. 18 » se bore proti politični zdivjano-ii narodni nestrpnosti, ki se ne arija niti pred veličastjo smrti, »ritožbo, ki jo je vložil v imenu ; a za Dolenčev spomenik dr. i v je odgovoril mestni magistrat, i' temeljno, splošno pripoznano no pravo zakonodajalnih znsto-da si sami izključno določajo po-like in poslovni jezik. Sicer ne nemo, kaj ima napis na grobnem eniku opraviti s poslovnim jezi-občine, — a tržaški magistrat, tereera čelu stoji jurist dr. San-illi, že mora to znati. Nas pa na-naravnost muci radovednost, li naša "nepristranska" vlada »Igo dopuščala in baš v tem slu-dopustila takšno pcrhorescira-(preziranje) osnovnih državljan- skih zakonov, j>o kterih XIX. členu i je zajamčena vsem jezikom enako-j pravnost v šoli in javnih uradih, tem rbolj na — grobiščih. — Prepričani smo, da tržaški Slovenci ^trajajo v boju za to trohico pravice, ki za splošnost sicer ni baš velikega pomena, a je za lokalni boj za jezikovne pravice na vsak način pomembna, i V pijanosti zgubil konja in voz je neki Ivan Bertolin iz Sovodenj. Konji so z vozom prišli sami v Gorico, pijani Bertolin pa, ki je med vožnjo padel z voza in obležal v cestnem jarku, jo je primahal pozneje na goriško policijo in pravil, da sta mu zmanjkala in voz. Policija ga je najprej oštela. potem mu pa izročila izgubljeno. Za župana v Opatiji je zopet izvoljen dr. Št anger. ŠTAJERSKE NOVICE. Neusmiljenost. Kakšna lopovstva se družijo s fanatično pobožnostjo, kaže slučaj, ki se je dogodil v Loki pri Mariboru. Vdovec Tsehonder je strašansko pobožen in kleči vsak čas v cerkvi in moli na vse kriplje. To je vedel vsak človek v Loki, kakor je bilo tudi vsakomur znano, da ima Tsehonder svojega sina v kleti zaprtega. Zadnjo vest je povedal neki gonjač tovarnarju Kranjcu iz Frajha-ma pri Mariboru. Ta je skrivaj po-gledel skozi neko špranjo v klet in videl ondi nekega človeka, ki je bil podoben prikazni. Kranje je to stvar naznanil orožnikom, ki so prišli k Tsehonderju in šli v klet. Takoj pri vratih jim je padel v nos neprenosljiv smrad. Ko so se prjvadili teme, so našli na kupu gnoja človeka, ki je bil shujšan do kosti, popolnoma nag in po celem telesu pokrit z debelo plastjo človeškega blata. Ko je nesrečni človek ugledal orožnike, zgrabil je par cunj in si pokrival z njimi obraz, najbrž iz strahu. Žandarji so dognali, da je ta človek Tschonderjev 381etni sin, kterega je zverinski oee v prejšnjih letih imel z železno verigo priklenjenega v kravjem hlevu zraven krave in kterega je lansko leto vrgel v kle% ker do kosti shujšani sin ni mogel več ne stati, ne sedeti in ne hoditi. Tsehonder je svojemu sinu dajal vsak dan po enkrat hrano, kot jo dobe prašiči. Vrhutega ga je še pretepal. Ko so nesrečnika omili, "ašli so vrh glave veliko brazgotino, ki je bila posledica težkega ran jen ja, ki jo je prizadela mlademu Tsehonderju njegova sestra s sekiro. Nesrečnega človeka so prepeljali v mariborsko bolnico, očeta in sestro pa seveda v zapor. In kaj je bil vzrok tega brezmejnega trpinčenja Tsehondro-vega ? Stari Tsehonder bi moral svojemu sinu izplačati dedščino, ki zna->a več sto goldinarjev. Da bi tega ne bilo treba, hotel je sina počasi izstradati, da bi naposled poginil. Kakor pripovedujejo ljudje v Loki,je Tseon-der že nekega drugega svojega sina na enak naein imel zaprtega in ga iz-stradaval, da je naposled umrl. HRVATSKE NOVICE. Hrvatsko vseučilišče v Zagrebu Šteje v tekočem zimskem semestru 1247 slušateljev, to je število, ki ga do sedaj še ni doseglo in ki jasno priča, da se hrvatska "nima mater" krepko razvija in lepo napreduje. Na vseučilišču je 722 juristov, 262 filo-1 zofov in 96 teologov. Ženskih sluša-teljic je v vsem 14, ki vse poslušajo filozofijo. Na vseučilišču je 48 farma- cevtov. Gospodarsko akademijo obiskuje 35 slušateljev. Stavka dijakov. Te dni so osmo-šolci v Dubrovniku štrajkalL K predavanju profesorja Konstantina .Ku-lišiča ni bilo nobenega dijaka. BALKANSKE NOVICE. Revolucij onarji v MacedonijL Por-ti se je posrečilo dobiti v roke tajne tiskovine bolgarskega revolucionarnega komiteja, kjer so dana posameznim komitejem navodila za obrambo in kjer so naznačeni tisti deli želez-ničnih prog, ki jih je treba pognati v zrak. Turška vlada se je obrnila do svojih zastopnikov pri vseh evropskih državah, ki naj posredujejo, da se revolucija prepreči. Da je Črna gora postala ustavna država, je označeno tudi na črnogorskih poštnih znamkah. Ob robeh znamk so v rdeči barvi natiskane besede: "Constitution—Ustav" in letnica 1905. Za one, ki nabirajo znamke, bodo te marke velika zanimivost. Anarhija v cerkvi v Belgradu. V belgradski "Polotitiki" čitamo: O katoliškem Božiču se je odigral neprijeten prizor v tukajšnji kat. cerkvi, ki je, kakor je znano, lastnina avstro-ogrskega poslanstva. Pobožni katoliki so prišli v cerkev k polnoč-nieam, a so jo našli nerazsvetljeno in zaprto. Na zahtevan je vernikov je cerkovnik poklical iz poslanstva katoliškega duhovnika, da bi služil božjo službo. Tod±» duhovnik ni hotel priti, izgovarjajoč se, da mu je konzulat ukazal, naj opravi službo božjo ob šestih zjutraj. Ta odgovor je zbrane vernike, ki so bili navajeni, da se o Božiču poklonijo Bogu o polnoči, silno razžalostil. Ker so vkljub temu ila je bila služba božja odpovedana, hoteli v cerkev, so zahtevali od svečenika ključe od cerkvenih vrat. Tej zahtevi se duhovnik ni upal upreti in je poslal ključe. Ljudstvo je drlo v cerkev, prižgalo vse lestence in sveče in opravilo božjo službo brez — duhovnika. — Temu poročilu pripominja "Politika", da bi bil že skrajni čas, da si srbski katoliki osnujejo svojo cerkveno občino, da ne bodo več odvisni od avstrijskih katoliških duhovnikov. Splošni štrajk se je pričel v Sofiji na Bolgarskem kot protest proti vladnemu zakonu, da mora vse delavstvo pripadati v strokovne zadruge. Straj-kirjoči so demonstrirali pred sobranjem. RAZNOTEROSTI. Veliki vojaški izgredi so bili dne 27. dec. v Časlavil Pri nekem plesu se je steplo z bajoneti 150 vojakov. Vojaška patrulja je streljala. Priti sta morali dve stotuiji, da sta pretepajoče se vojake razdvojili. Veliko vohunsko afero so razkrili v Toulonu. Zastopnik neke prijateljske velesile je izginil čez noč, ker je bil baje v zvezi z vohunstvom. Veliko poneverjenje. Pri nizozemski zavarovalnici in hipotečni banki v Amsterdamu so razkrili poneverjenje okoli dveh milijonov goldinarjev. Japonski vohun. Neki angležki vojni dopisnik je nedavno pripovedoval o dogodku, ki se mu je pripetil v Port Arturju. Isti je nekoliko časa pred izbruhom rusko-japonske vojne prišel v Pert Artur, in med dolgo vožnjo so mu zrastli dolgi lasje. Vstopil je v brivnico ter je bil zelo presenečen, ko ga je brivec nagovoril v angleškem jeziku z besedami: "Takoj pridete na vrsto, prej moram še poslužiti te tri ruske častnike." Nekoliko mesecev potem se je nahajal pri japonskih četah v Mandžuriji, ko je visok častnik pristopil k niemu, rekoč: "Me li poznate?" Angleški vojni dopisnik se je nekoliko pomislil, ni se pa mogel spomniti, kje da je videl tega moža. Japonec se je nasmehnil, rekoč: "Jaz sem vas vendar tako lepo ostrigel v Port Arturju!" Častnik je več mesecev opravljal vohunsko službo v Port Arturju ter je služil kakor brivec, čeravno je bil u-gleden član Kurokijevega štaba. Slepariji pri zavarovanju so prišli na sled v kraju Ungvar na Ogrskem in sicer je nekega bolnega zdravnika zavaroval agent zavarovalne družbe za 24.000 kron, ne da bi ta za to vedel. Sedaj je po naključju prišla ta stvar na dan in se je dognalo, da je ta agent zavaroval že več jetičnih bolnikov. Agent je delal skupaj z nekim bolniškim zdravnikom in nekim lekarnarjem. Družba jih ne bo tožila, ker je škoda poravnana. "Oče" vseh časnikov. "Kinpan" neki uradni časnik kitajski, je najstarejši list na zemlji; izhaja že od leta 911 po Kristu, torej že skoraj 1000 let. Leta 1361 je postal tednik, od leta 1800 pa dnevnik in sedaj izhaja trikrat na dan. Jutranja izdaja se tiska na rumen papir ter prinaša poročila o trgovini in prometu, polu-danska številka je bela in določena za uradne razglase, večerna izdaja je pa tiskana na črnem papirju ter pri-občuje poročila in dopise vsake vrste. Zmaga iredente v Italiji. Imenovanje San Giuliana za italijanskega ministra zunanjih stvari, je zmaga iredente. Tittoni je padel, ker mu predsednik italijanske zbornice Marcora ni mogel odpustiti, da je popravljal AVSTRIJSKO ORuSTVii V NEW YORKU 3i-33 Broad«?* 4 I Daje nasvete na tntor macije posreduje orez-plačno službe ier deli potrebnih «)u£ajin poa pore 0$anu> odpre. *c t -as«-v" itra do ft. art popc aan- " • ccmr»' taSdCki it pliflj;to) nasproti Avstriji njegov izrek "Naš Trentin." — Novi italijanski minister za zunanje stvari zasleduje lastno balkansko politiko, ki je všeč tudi iredenti. Celo velika prijateljica iredente, dunajska "Preša" piše, da je med Tittonijevemi in San Giulia-novimi načeli očividen razloček. — Novi italijanski minister za zunanje stvari hoče doseči, da zavzame Italija na Balkanu Avstriji in Rusiji e-nako stališče, nadalje zastopa načelo: Albanija Albancem in jamstvo za Italijo na Jadranskem morju. — Nedavno je naglašal nemški državni kancelar knez Buelow, da je Nemčija močna dovolj tudi brez trozveze. Iz njegovih izjav so sklepali, da sam več ne veruje v obstoj trozveze. San Giulianovi balkanski načrti so pa v očividnem nasprotju z avstrijskimi koristi na Balkanu kar gotovo ne o-stane brez učinka na obstoj trgovine a tudi ne na dozdaj umetno gojeno prijateljstvo vodilnih politikov med Italijo in Avstrijo. Razbojniško jamo, sezidano po vseh pravilih umetnosti, so odkrili na lovu v gozdovih nekega nemškega kneza. Bila je opravljena kaj prijetno, živil raznih vrst je bilo vse polno, tudi tatinskega orodja, pile, vitrihov, svetil itd. je bilo dosti. Le prebivalcev ni bilo; ob pravem času so se namreč skrili. Kje je moj oče ANTON STARK? V Ameriki biva že 17 let. Nazadnje je delal v Willoeku, Pa., Allegheny County. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je vljudno naprošen, da mi ga izvoli naznaniti. Vineencija S tank, Olpe, Lion Co., Kans. (16-17—1) .JOHN KBACKER. iXWSt Clair S*-v < C MljKHIBHML^^ISBlgliESIBgSBEB^ ^Ej^eefpJsamiEi^^ -. 171 ČLOVEKA. KATERI NE BI BIL SE ČITAL T ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD Ltl DI O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I.. ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno knjigo ..Zdravje", s katero Knjiga: ZDRAVJE. je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne poznal. k Tqfnrni J Tfcojaliri Slovenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste l«-p LdlUIdJ ■. močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., k- r j«] Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšeiP *asu popolnoma Ozdravi, bodi si katere jO koli notranje ali znnanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : m gj Ozdravljen. fcl. Mn^m ill Tajne spolne bolezni moški In ženske. Reuina tizuia in kronične bolezni želodca* Ozdravljena glavobola, belega toka m bolezni notranjih ženskib organov, Ozdravlje rkaslja., slabine in jetike. Ozdravljen: živčne t;<>-lezni, pokvarjene kri i in izpadanja las. , <-»_ JS* P r- s Marko Lepetlch* Ol<^a, La. Alojzia Slama, Clarkson, Nebr. Janez Zalmkovec, Box 86 Butle, Mont John Kruač, Box 14 Connorville, O. Poleg teh imamo na rozpOiago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prostora, «e moramo tu priobčiti. Predno se obrnete na Icakesra driifre JE KO GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj |13. TROPINOVEC n** galona. DRO&NIK |2.76 ga iona. — Najmanj« posode za žganj* o galona. £a obila naročila se priporoča JOHN KRAKER St. Clair Its Cleveland. Okla NABAVITA C A LI FORNIJSKA ViNA NA PRODAJ. Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo aH črno vino co centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik od $s.25 do £2.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri vetjem noroČilu dam popust. Spoštovanjem Stefan JakŠe, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cel. _ c VABILO NA NAROČBO! Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo blagovole kmalo poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja za četrt leta 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. "GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". NAZNANILO. Slovensko katol. podp. družtvo sv. Barbare št. 4 J. S. K. Jednote v Fede-ralu, Pa., je sklenilo na svojem glavnem zborovanju dme 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto 8 1. januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, od 35. do 45. leta 6amo $2.50 pristopnine. Rojaki v Federal n, Pa., in okolici, poslužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in talko tudi mladeniči, pristopite k drn-itvu, ker to je vsakemu v korist. Družtvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan KržiS-nikn ▼ Federal a. Ivan Guzelj, L tajnik. P. O. Box 21. (v d 1 mar 06) Burdine, Pa Comoagnie Generale Transatlantiqoe, |Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PAR'ZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka.................. 1*2,000 ton, '2.r»,000 konjskih moči. "La Savoie" ,, „ ,, ...................12,iniii „ 25,(HH) ,, „ "La Touraine" ,, „ ,, ...................10, ,, 1''», ,, "La Bretagne"................................. 8,(! ,, 9,000 ,, "La Champagne" ..............................8,ihj<> ,, 9,imhJ ,, „ "La Gascogne".................................8,tHMj „ 9,000 „ „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. Pri dopoludne iz pristanišča it. 42 North Biver, ob Morton St, N. I. •LA SAVOIE 18. jan. 1909. La Bretagne 22. febr. 1906 I* Bretagne 25. jan. 1808. "LA TOURAINE 1. marca 1006 •T.A TOURAINE L febr. 190fl.La Gascogne 8. marca 1906. La Gascogn« 8. febr. 1906. *LA LORRAINE 15. marca 1906. •LA SAYOIE 15. febr. 1900 La Breta^ne 22. marca 1906. Parniki n zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. IVlm Ko^minskJ, peneralni agent za zapad, _ Dearborn St., Chicago, 111 Nil inn dobivamo vsaki dan, ktere priobčujemo po IIQ I UU eaiopisili. Zahvaloice dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike, ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v celej Ameriki ne morejo dobiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven f§& teSa fino pozlačena verižica in prstan z le- Soomlr* pim kamenom Poljubne veličine. Tse to stare pri ntis samo 4 dolarje. IlifflttM Rojaki, ki še nimate take ure naročite ••'j^gSU^Sl Si 0110 tak°J pri llas'ker se Tam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ]>onudila. Pri naročilu pošljite v pisnm en dolar, a drugo plačate na ekspresn. Denar se vrne, kdor ni z blagom zadovoljen" Xaš naslov je: NEW YORK WATCH COMPANY, -4-4-7 E- 87th Street, New York. POZOR, ROJAKI! Ogibajte se Frančiške Strnmbel, doma iz Iga pri Ljubljani- Dotičnica je bivala tukaj v Eve]etlia in je svojega zaročenca grdo opeharila ali prevarala in pobegnila dalje. Menda biva sedaj t Barbertonu, Ohio. Andrej Klim, P. O. Box 394, Ereleth, Minn. (30 janr 06) Bell Phone: South 143 * ozabljen in /.:ipu.šeeu kos slovenske zemlje. O beli cesti, vi joči se sedaj tik vode, niti sluha ni bilo; pač pa se je pričela takoj pri Škofji Loki koiovozna pot, ki - j<- vlekla potem proti Poljanom i: dalje proti Žirem. Tolminei in C i« i -k tovorili po njej s svojimi ko-iijiri. Visoko hrastovje in gosto smre-«"•,)»• • senčilo nesrečni ta kolovoz ter zrlo premnogokrat, kako so se vozovi. i i so slučajno zabredli tu sem, j »i ekopicevali in culi ostro kletev ko-tiii-;. a, po voznih deskah se premetu io« ! -a, kojega je uradna usoda vr-Sirla v to pustinjo. L- pot je bila po noči prav zelo 111 • v; i a. Po jošči so se plazili nadir i u«»stje, ki so bili ob enem tiho-taj» i. tatovi in če treba tudi roparji. Tu.;.mu imetju sovražna ta četa je združevala v sebi vojaške begune in diu_'» slabo iti izprideno osobje. Ravnali ><> se po nekakem vojaškem redu. v'odja obupna-predrznemu temu kr-delu j«' bil« še sedaj tuintam v poljan-skei i spominu živeči Peter Smuk; ; ! i jim pa so imeli zapovedništvo (5n ira Rohnač, kruljavi Martin Go-š«"a\<<- in pa črni Tinae Sust, ki je nap; avljal poštenemu očetu Marku liiši. Ali za črno mizo je ležal samoten pivec, ki je posegal z roko po kupi na mizo ter pil žganje iz nje. Zunaj v veži je bilo nekoliko več življenja. Janez Premetavec je imel s svojo ženo sitne skrbi. Kar si je bil napravil gostilno, je vedel gotovo, da mu ta žena na skrivnem pije vino in žganje. Tudi danes so se ji motovilile noge, ko je kurila, da se je krog ognjišča gnetla. Takoj se je Janez neznosno razsrdil ter rojil in kričal, kaokr bi gorelo pod streho. ....j." ^ ---------- ----------- ftustau, svetovolniškemu cerkovniku, prezgodnje sive lase. Nosili so tobak i/. Pri morja, pri tem ustavljali voziče in i .vore na poti ter si tudi po tem na.-Miu pridobivali denarje'*. Časib so lovili zajce po planinah ter kradli jat!i i> na paši. Tik podružnice v Bukovem vrhu visoko nad poljansko vasjo v znožju planine, ki se zove Pasja ravan, so imeli svoje selišče ter prebival' v veliki leseni koči, stoječi na ztirlji. ki se še sedaj imenuje "Na Kuzovem". Zategadelj so jih Poljan-ci imenovali : Kuzovee. S Poljanci so Kuzovci živeli v le-peru miru; ustavljali jih niso po potili ter jim niso jemali niti jaret, niti ojiet in jJiia, jugwwia omin; j. i me boš na beraško palico spravila! Ti mi sneš vse! Ti, ti!" In Premetavec je od gole jeze utihnil. "Ti si mi pa pismo snedel!" se je ona odrezala, "doto in pismo, ki ga še ne intabuliraš ne!" To je moral biti občuten predmet; zakaj Janez se je zardel v obraz, kakor kuhan rak. Gledal je nepokorno svojo ženo in prvi trenutek ni vedel, kaj bi odgovoril. Poizkušal je nogo dvigniti, da bi udaril ob tla. Končno se mu je posrečilo, da je lusknil s podplatom ob tlak. "Ti bi mi v kotu Botra s križa u- jal Smuk. "Ostani, če hočeš! To ti pa povem, v potu boš jedel kruh pri nas! Ali kje ostaja Goščavec in kje Rohnač Z lahno kletvico je zopet legel za mizo. Ona dva pa sta ukazala pijače, sedla za drugo mizo ter se tihoh med sabo pogovarjala. Prišel je k njima tudi gostilničar Janez Premetavec. "Janez," je dejal Matijče čez nekaj časa, "tu zunaj sem odložil kos platna. Kje sem ga pobral, te gotovo ne skrbi mnogo. Ali malo se mi je že poprej dozdevalo, da ga boš ti kupil l' In Matijče je napravil nedolžen o-braz ter izpil kupieco žganja. (Dalje prihodnjič.) v p plal tra denarja, i mntam so prišli v Poljane k de.-eti maši. Pripeli so iz Hotavelj čez županov most ter priukali v vas,, da je vse skupaj letelo. Bili so bogato j po kmetski šegi napravljeni; krog' njih je frčalo svilnatih in špičastih robcev, da so dekleta poželjivo odpi- ( rale oči. Najgorši je bil pa Peter. S:i.uk. človek orjaškega telesa in rdečih lic. Kad je sedel tik cerkve na j zid pri pokopališču, in sicer tako, da i je sedel ravno za finančarji. ki so bo- j žjo besedo tudi rajši zunaj cerkve kot v njej poslušali Zvonil je z nogami ter časih napeljal stvar tako, da je zadel z nogo tinančerjevo telo. Strupeni pogledi so mu bili v zahvalo in n jemu se je vse obličje samo sme-jp'o, in kdor ga je videl takrat, je dejal nehote: pa je res zali človek! Skoraj bi se lehko dalo trditi, da so liili Kuzovci kake tri leta gospo-• -itrji poljanskega pogorja. Počenjali ^ v ir se jim je ljubilo! Svetna ob-ast se je prikazovala v dolino samo dobi bojazljivih finančarjev in lih revizorjev. Ali vsi ti so se Pe-Smuka bali, da so mu Šli s poti, če so <_ra le iz dalje uirtedali. Bali so se ga tako, da se njegovih hudodelnih čin«>\ niti ovaditi niso upali. Končno pa so j<- stvar tudi tedanjim oblast vom videla nevarna, tako da so napeli vse svoje moči. Nekega jutra primal -i ra v Poljane kompanija Čehov z enim častnikom. Ti potem lazijo po planinah in naposled v istini polove in raztepo Kuzovee, to pa toliko laže, ker je bil Peter Smuk že ~p°Prej skleni! \o,'c življenje. Njegove kosti so po.'i\;de tedaj na produ "V Kotu", kicr i»a je bila voda mrtveca vrgla na suho. Ta grob leži sedaj po spremembi vodotoča sredi struge, in dan na d,m pluskajo mrzli valovi čez ubo-fr<> človeško bitje, ki je nekdaj v živ-' ljeuju nosilo goreče srce v sebi ter tli . 1 .k 7lnn/n, 1 1*1 1 .» Ktlii -Trt l..-»il/ kradla, ee bi prihit ne bil! li! — in pomolil je pesti proti njej — "ti si mi snedla — milijone!" Rešilna beseda je bila dobljena. Kakor bi se mu kamen od srca odvalil, tako se je oddehnil oea Premetavec. ko je to grozovito očitanje svoji ženi položil na dušo. Utihnil je, ali utihnil je tudi zategadelj, ker se je ravno tedaj iz hiše glasno zaculo: ''Janez!'' Hitel je v hišo. Tu se je bil zaspani pivec izza mize vzdignil. Klobuk si je bil potisnil na celo ter se sklonil na mizo. 11Janez l" je dejal še enkrat ter bliskal s temnimi pogledi. "Kaj, kaj, kaj!" in Janez je post režen pribite!. Oni ga je resno pogledal, potem pa dejal odločno: "Tiho bodi!" Rekši se je zopet zvrnil na klop. Premetavec je osupel obtičal na mestu, potem pa odgovoril ponižno: 'Če pa ti ukažeš, bom molčal! Prav tako, bom molčal!'' Tožen je prizdihoval v vežo ter zastokal proti ženi: "Vidiš, Marušiea, zda j se še prepirati ne smeva! On noče!" V tem je nastala tema. V tistem času sta prihajali po poti iz Poljan dve o>ebi proti Premetavčevi koči. Bila sta Županov Tomaž iz Poljan in pa Matevžetov Matijče iz Volče. Ta je služboval tedaj pri Kuzoveih ter je bil v kraji posebno spreten. "Torej imaš trden sklep." je vprašal Tomaža, "k nam priti? Dobro boš živel." "Trden!" je odgovoril vprašani. "Doma delajo z menoj, kakor z živino! In pri vas. greha tudi ne bom storil ve - kakor do sedaj, ko sem klel, da se je delala tema!" Stopila sta k Preinetavcu v vežo. Prej pa je Matijče pri poti v grmovje treščil breme, ki ga je nosil do tedaj na rami. V veži je pomežikal gostilničarju. ki je na ognjišču zložno sedel pri svoji ženi. ter vprašal tiho: "Ali je tu?" "Le notri, Matijče! Za mizo leži, in po pravici rečeno, prav siten je!" Matijče je stopil v hišo in ukazal Tomažu, naj stopi za njim. Takoi se ie oni za mizo vzdignil ter inM-lo zmožnosti, ki bi bile zaslužile svojemu razvitju boljšo usodo. L Pičlo uro od Poljan, ob sedanji cesti v Loko, leži vas Na Logu. Tik te vasi !-e d v i ua nevisok hrib. V znožju je obrasten z grmičevjem in trnjem, na vrhii, ki se na najvišjem mestu izgublja v malo planoto, pa ga obvija zelena tratina. Na omenjeni planoti so postavili naši predniki za ta kraj m čuo cerkev /. dvema stolpoma ter jo posvetili svetemu Volbenku, ali kakor Poljanci mehkeje pravijo, svetemu Volniku. Kdor hiti s srcem kipečim po zaviti cesti v Poljane, mu oznanujeta svetovolniSka'stolpa že iz dalje, da se bliža domačemu kraju, domačemu zraku in Šumečim domačim vodam! Bodita tisočkrat pozdrav ljena svetovolniška stolpa, ljubljena stražnika domače doline! Ravno jw»d svetovnlniškim hribom tik pota je imel ob času naše pripo-vesti premetena in zvita buča Jane? Premetavec svoje selišče. Štel je ■* svojo lastnino staro leseno kočo s tako tesnimi okni, da ni nihče rad pomolil svoje glave skoznje, boječ se da bi je vež ne spravil nazaj. Premetavec je bil tedaj pričel krčmariti: IZJAVA. Oziraje se na o 3LAYGN1A in PiNiONIA so parniki na arm n iaka Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladn sa cretj? razred, JEDILA en dobra in potnikom trikratna dam pr postrežemo Vožnje dstke prodajajo pooblaščeni agentdb tn The Cunard Steamship Co., Ltd., K Broadw%f, Hew York. 126 3tate St.f Boston 67 Dearborn st^ (Siicaeo. Skušnja uči! Podpisani naznanjam roj4komf i da izdelujem l ZDRAVILNO BKtNKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi i j Ameriki, *er iz finega, naravnega viita. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po t tacat (12 steklenic) na vse kraje capad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOa»IP RUSS. 432 South Santa Fe Avt^ Puebh C.'Ou ■ V■ o"rivrrn;fiiil^iyWyiU) 1 Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Cl*icagi, III., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloor. pri "Triglavu", 617 S. Cenier Ave., Chicago, Illn blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža^o Atlas-pivo, izvrstni v.l-1-key. HbVjoVj*. vina in dišeče smodkeso pri'meili na razpolago. .Nadalje je vsakem® na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obibk ^e priporoča • Mohor Mladič, 017 So. Center Ave., Chicago, I1L se ozrl po prišlikih. ''Ti si, tat!" je dejal nekako za-nirijivo. izvlekel orjaško svoje telo na data ter pričel po sobi hoditi. 'Koliko kokoši si danes pogTabilt' je vprašal Matijčeta smejaje. Potem pa je skoraj resno pristavil: "Ti j nam napravijaš sramoto, Matijče! Če bi bilo po mojem, bi jih moralo nekaj s Kuzovega, in ti, Matijče, najprej! Ali kaj se hoče? Najlepši konj se umazanih muh ne more ubraniti!" Pri tem je Matijče mirno molčal. Ko je oni končal, je izpregovoril hladnokrvno: "Tu je Županov Tomaž! K nam bi rad prišel! Dobra dlaka je to! Tomaž, tu je Peter Smuk, pa se ga nikar ne boj preveč!' Ali navzlic temu opominu je mladi mož boječe stal pred glasovitim Ku-zovcem ter s strahom povešal oči. "Ena muha več ali manj!" je de- Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The GreatWabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. ari popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Yorka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti. Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki ▼ Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Fracisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede vožnjih cen, oskrbljenja Pullmanovih in tnristi-ških vagonov dobiti jo pri H. B. McCLELLAN, G. B. A., 337 Broadway. New York, J. E. BARRY, agent sa turiste, 176 Washington St. Boston, Mass. ■ ari! tuHrjfg frTV|^= AVSTRO-AHEBICiNiMNfi ^Regularni potni parallel "QERTV »^odpiuje5?7. Jan.. "GEORGIA" ocl.duj« 3. feb. "FRA.NCESCA" odpluje 15. feb. vozijo meel New Yorkom, 7rttom in xtujpripraviiejK«* in najcene|Pa paroorotma črta v Ljufc"auo m spich ca Slovensko. Železnica velja do LjubJ lj;»ne e CO centov. Potniki dospo isti dan na parnil, ko od doma f^re VADERLAND dva «IJaka l-'0i7 ten. ZEtLAHO............. £305 ton. (RGONlAND...........12780 ton FINNLAND..............I27S0 lan. Pri cenah medkrovje so vpoštete ve« potrebščine, dobra hrana, najboljša poatreiba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naiprijetneišib za potnike Iz aH V Avstrije s na Kranisko. Štajersko, koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo io druge dele Avstrije. Is NEW YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur' do ludne od pomola štev. 14 ob vznožiu Fulton Street. — iz PHILAD PMIJE, vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street* Glede vprašani ali kupovanja voinjih listkov se je obrniti na: dopo<- =3 O C= VAŽNO ! Slika preuSta.lja uro za go-tpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost 1«'.", in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikun5kega izdelka Elgin ali Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo 'n stane sedaj samo $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, O. Madisop. St. Chicago, II!. o Velika zaloga vina in žganja ' Matija Grill,* ( Prodaja >»elo vino po 7