Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XII.
Celovec, petek, 8. november 1957
Štev. 45 (810)
Objava ZSO in NskS
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev sta na skupnem posvetovanju ugotovila, da Zvezna vlada kljub slovesnim obljubam, danim dne 18. novembra 1955, 24. julija 1956 in 17. oktobra 1956, ter kljub izrecni zahtevi koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov dne 29. septembra 1957 do danes ni smatrala za potrebno, da bi prizadetima manjšinama dostavila osnutke zakonov o izvedbi člena 7 Državne pogodbe.
Očitno je namen Zvezne vlade, reševati ta vprašanja brez upoštevanja predlogov prizadetih manjšin.
Ob tem položaju so bili sklenjeni potrebni skupni koraki.
Celovec, dne 5. novembra 1957.
Vprašanje narodnih manjšin je evropsko vprašanje
Na nedavnem zasedanju Evropskega sveta v Strassburgu so med drugim obravnavali tudi vprašanja narodnih manjšin ter v tej zvezi ugotovili vrsto važnih dejstev. V posebni resoluciji, ki so jo' soglasno sklenili o tem Vprašanju, je med drugim ugotovljeno, da člen 14 konvencije o človečanskih pravicah sicer v zadostni meri varuje posamezne pripadnike narodnih manjšin, želeti pa bi bilo, da bi bili zagotovljeni tudi kolektivni interesi nerednih manjšin.
Kot zastopnik južnih Tirolcev je v razpravi sodeloval poslanec dr. Ebner, ki je poudaril, dia je vprašanje Južne Tirolske evropsko vprašanje, zaradi česar Evropskemu svetu ne more biti vseeno, kaj se dogaja v neki državi, če gre za gospodarski, socialni, kulturni ali narodnostni obstoj ljudi. »Vprašanje narodnih manjšin — je dejal dr. Ebner med drugim — spada med evropska vprašanja in ga nikdar ni mogoče reševati in rešiti mimo prizadetih«. Izrazil je mnenje, da bi bito' za zagotovitev in ohranitev etničnega značaja posameznikov in celotne narodnostne skupine na podedlovani zemlji treba postaviti načela si splošno! evropsko veljavnostjo.
Tako Evropski svet in poslanec južnih Tirolcev!
In kako je s tem vprašanjem pri nas v Avstriji, v isti Avstriji, ki se zelo rada ponaša s svojo' »evropsko« vlogo in se prav v teh dneh poteguje tudi za to, da bi Dunaj postal sedež Evropskega sveta,?
Pri nas so na visokih položajih ljudje, kateri se v svojem »evropskem« duhu zgražajo nad tem, da se Jugoslavija zanima za usodo slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Pri nas pa je tudi vlada, ki rešuje manjšinska vprašanja Povsem mimo prizadetih, kakor je to napravila šele pred nedavnim tudi z osnutki za ureditev manjšinskega šolstva1 ter slovenskega uradnega jezika na Koroškem. Dejansko mimoi prizadete skupine, saj zakonska osnutka — v kolikor je razvidno iz tiska — V ničemer ne upoštevata predlogov, ki smo jih vladi in vsem pristojnim oblastem posredovali v Spomenici koroških Slovencev, poleg tega pa še vedno čakamo, kdaj bo minister Figi izpolnil svojoi slovesno nam dano obljubo ter naln poslal osnutke zakonov, da bo končno mogla: zavzeti stališče d:o> njih tudi skupina, za katero' je ta zakonodaja namenjena.
Mislimo', da je takoi reševanje manjšinskih vprašanj vse prej kot »evropsko« in bi gospodom ministrom nikakor ne škodovalo, če bi se — vsaj v tej zvezi — učili pri južnotirolskem poslancu dr. Ebnerju. Potem se verjetno' ne bi moglo več zgoditi, da bi pri reševanju manjšinskih vprašanj na povsem nedemokratičen način, ki v današnjem času niti v odnosih do kolonialnih ljudstev ni več v rabi, po-
Z zločinskimi atentati
skušajo na Koroškem reševati manjšinska vprašanja
V noči od sobote na nedeljo so doslej neznani storilci zločinsko odstranili dvojezični napis Hranilnice in posojilnice v Velikovcu. O tem kaznivem dejanju je bilo krajevno' orožništvo obveščeno že takoj v nedeljo, Zveza slovenskih zadrug v Celovcu pa je zadevo, še posebej javila tudi varnostni direkciji za Koroško. Na intervencijo je pristojna oblast odgovorila, da so bili takoj podvzeti vsi potrebni koraki, vendar varnostnim organom še ni uspelo izslediti storilcev.
Tako bi se lahko glasilo kratko obvestilo o na.jnovejšem divjaštvu, ki se je zgodilo v dolgi vrsti takih in podobnih zločinskih napadov proti koroškim Slovencem in njihovim, ustanovam. Spet so se doslej neznani storilci V okrilju noči junaško znosili nad dvojezičnim napisom, kakor je bil v teku zadnjih let to slučaj že V številnih krajih dvojezičnega ozemlja. Tudi tokrat so varnostne oblasti baje takoj uvedle potrebno preiskavo1, vendar doslej še nismo bili obveščeni, da bi bili našli krivcev.
Priznati moramo, da se temu niti ne čudimo, saj sO sicer sposobne avstrijske varnostne oblasti doslej še vedno« očitno odpovedale, kadar je šlo za izsleditev atentatorjev na slovenske ljudi in njih premoženje. Zato moramo vedno znova spet poudarjati, da še vedno zaman čakamo, kdaj bodo varnostni organi končno našli krivce
•	za razstrelitev partizanskega spomenika v St. Rupertu pri Velikovcu pred več kot štirimi leti;
•	za napad na takrat 66-letnega Franca Prašnika iz Lobnika pri Železni Kapli pred prav tako štirimi leti;
•	za odstranitev slovenskega napisa z Breznikove gostilne v Pliberku pred d verni leti;
•	za napad na ljubljanskega kanonika dr. Amejca ter s tem v zvezi na Kramplovo domačijo v Žrelcu lani junija;
•	za dvakratno odstranitev slovenskega napisa Hranilnice in posojilnice v Železni Kapli ob lanskoletnem 10. oktobru;
•	za odstranitev trakov z venca, ki ga je lani za Vse svete položil jugoslovanski konzulat na partizansko grobišče v Borovljah;
•	za odstranitev slovenskih odnosno dvojezičnih napisov slovenskih organizacij in ustanov v Celovcu letos 1. marca in zdaj še
•	za odstranitev dvojezičnega napisa Hranilnice in posojilnice v Velikovcu.
O vseh teh atentatih so bile varnostne oblasti takoj obveščene, toda ugotoviti je treba, da doslej niti v enem samem primeru nismo slišali, da bi bili našli tega ali onega krivca. In to kljub temu, da je vsakomur žel vnaprej jasno, kje bi jih bilo treba iskati! Če pa, varnostni direktor za, Koroško dvorni svetnik dr. Odla-sek kljub temu raje Vali krivdo za dosedanji neuspeh na okolnost, da ljudstvo« pri izsledoVanju »neznanih storilcev« baje premalo sodeluje, potem nam pač nihče ne more zameriti, če resno podvomimo v dobro voljoi in pripravljenost varnostnih oblasti, da bi pri izrazitih protislovenskih napadih in izpadih dejansko našli krivce.
polnoma prezirali želje in potrebe prizadete skupine. Hkrati pa bi to naši državi koristilo tudi v toliko, da bi se na drugi strani z mnogo večjim upravičenjem lahko zavzemala za reševanje vprašanja Južne Tirolske in v Italiji živeče avstrijske manjšine v »evropskem duhu«, kakor sta to pred nedavnim zahtevala zunanji minister Figi in državni tajnik Gschnitzer.
V tej zvezf se nam celo vsiljuje sum, da Varnostni organi »neznanih storilcev, izslediti niti ne smejo, ker bi sicer morali posvetiti tudi v ozadje tistih temnih sil, ki sol dtihoVni očetje in s tem pravi krivci protislovenskih izpadov. Pristojne oblasti smol že večkrat opozorili na protizakonito dejavnost raznih protislovenskih hujskaških organizacij ter na zločinsko’ zlorabljanje načel demokracije in svobode tiska. Toda brez uspeha, čeprav je povezava med zločinskimi atentati ponočnih . junakov ter načrtnim hujskanjem po' tisku in v drugih oblikah proti slovenske-
mu ljudstvu in njegovim po zakonih in ustavi zajamčenim pravicam tako očitna, da tudi oblastem ne more biti neznana.
Najnovejši nočni zločin v Velikovcu se uvršča v za Avstrijo skrajno sramotno verigo takih in podobnih napadov proti slovenskemu ljudstvu na Koroškem. Zato bi morale končno' tudi pristojne oblasti spoznati, da je treba — kakor to določa § 5 člena 7 Državne pogodbe — prepovedati delovanje protislovenskih hujskaških organizacij ter s tem onemogočiti nadaljnje izpade proti koroškim Slovencem. V nasprotnem primeru pa se tudi svetovna javnost ne bo mogla ubraniti vtisa, da avstrijski državljani slovenske narodnosti na Koroškem niso več vami ne življenja in ne premoženja, kar bo postavilo' »širokogrudno in pravično« reševanje manjšinskih problemov s strani Avstrije v skrajno« dvomljivo luč.
40-letnica Oktobrske revolucije
v znamenju sijajnih uspehov sovjetske znanosti
Po« vsej Sovjetski zvezi slavijo te dni 40-letnico Velike Oktobrske revolucije. Ob tej priliki so V Sovjetsko zvezo« potovali številni naj višji predstavniki komunističnih strank iz različnih dežel, iz držav ljudske demokracije in Jugoslavije pa se proslav udeležujejo tudi najvišji Vladni funkcionarji.
Na proslavo« Oktobrske revolucije so se v SZ ves čas intenzivno« pripravljali in napovedali tudi najrazličnejše uspehe sovjetske« znanosti. Tako se je v teh dneh dvignilo pod nebo na j Večje potniško« letalo tipa Tu-114 na reakcijski pogon in zaplul je "prvi ledolomilec na atomski pogon. Brez dvoma najbolj pa je SZ p«ro«sla-vila ta; dan s tem, d!a je« nekaj« dni pred glavno proslavo spustila V vsemirjel umetni satelit »Sputnik II«, ki kroži 1700 kilometrov visoko okoli Zemlje z brzino 8 km na sekundo« in tehta 508,3 kg. Zemljo obkroži v 103 minutah. Satelit je opremljen s preciznimi aparati, ki avtomatično poročajo na Zemljo zaželjene podatke, ima pa tudi prvega živega potnika v vsemrije«, eskimsko« psico Lajko.
Ob startu drugega sovjetskega umetnega satelita je svet dobesedno onemel. Začudenj el in po«hvale z vseh strani so spremljale najnovejšo« zmago sovjetskih znanstvenikov, saj je s tem znanost dosegla tako« visoko stopnjo, o kaikršni je človeštvo pred nekaj leti komaj še sanjalo. Nekateri zapadni strokovnjaki pravijo, da
je Vest o drugem sovjetskem satelitu naravnost. fantastična in da je mogoče, da. Rusi v kratkem lahko« pošljejo raketo tudi na Luno. Nedvomno' so« ZDA s tem sovjetskim uspehom doživele nov psihološki poraz in bodo minili vsaj meseci, če ne leta, preden uo ZDA uspelo doseči SZ na tem področju. Zato je razumljivo, da so predvsem v Zahodni Nemčiji silno razočarani nad svojimi ameriškimi prijatelji in se hočejo v bodoče vsaj na področju razvijanja raket postaviti na lastne noge.
Na Zahodu pa se seveda najdejo« tudi ljudje, ki v svoji domišljavi ošabnosti Rusom nikakor ne morejo pripisati ali priznati tolikšnih uspehov in so njihovi odzivi na sovjetske uspehe tudi temu primerni. Skrajno smešna je bila tudi reakcija različnih zapadnih »prijateljev živali«, ki so' protestirali proti uporabi eskimske psice« kot prvega živega potnika V vsemirje«. V svoji vnemi so očitno prezrli, da znanost, zlasti medicina, že vse čase uporablja za poskuse izključno« živali (le nacisti so V koncentracijskih taboriščih delali poskuse tudi z ljudlmi), po drugi strani pa so tudi ameriški znanstveniki ob atomskih poskusih izpostavili de-settisoče« živali življenjsko nevarnemu atomskemu žarčenju. Zato so »žalne minute« za psa,, ki bo« baje postal žrtev znanosti, sila neresno početje, s katerim pa sijajnih uspehov sovjetske znanosti ne bo mogoče zmanjšati.
Čudna mrzličnost na Zahodu
Že prvi sovjetski umetni satelit je močno razburil zahodne vojaške kroge, ki so začeli mrzlično izračunavati, kolikšno Vrednost bo ob takem razvoju obdržalo njihovo stanje oborožitve. Izstrelitev drugega satelita jih je iznenadila prav v trenutku, ko so bili tudi zagovorniki o«boTO-ževalne tekme skoraj že prepričani, da Sputnik ni spremenil zahodno-vzhodnega razmerja na; vojaškem področju. Zdaj vse kaže, da tokTat tolažbe ne bodo« več zalegle«.
Priprave za sestanek naj višjih predstavnikov držav-članic Atlantske zveze namreč kažeijo, da bo glavni predmet tega posvetovanja vprašanje oboroževanja. V ta namen se v zahodnih državah načrtno oglašajo glasovi o neki »veliki nevarnosti« in v tej zvezi nikakor ni osamljen primer Adenauerja,, ki je v svoji vladni deklaraciji pozval zahodne sile k vojaški krepitvi ter s tem nakazal, da hoče Za-
hodna Nemčija tudi v bodoče nadaljevati nevarno »politiko sile«.
Prav tako pa se ta načrtno gojena mrzličnost odraža tudi v OZN, kjer zahodne velesile nikakor nočejo slišati o sovjetskem predlogu, po katerem naj bi razoro-žitvene razgovore nadaljevali pred širokim forumom, ki bi zajemal vse članice OZN.
Končno spet vlada v Franciji
Po 37 dnevni vladni krizi v Franciji je radikalnemu socialistu Feliksu Gaillardu le uspelo sestaviti novo« vlado«, ki jo je v sredo potrdil tudi parlament s 337 proti 173 glasovom. Kakšne izglede pripisujejo tej vladi, je razvidno iz zanimive ugotovitve pariškega lista »Liberation«, ki pravi: »Gaillard je potrjen. Če pa se hoče obdržati n,a oblasti več kot par tednov — dolgo časa se itak ne bo mogel — petem je najbolje, da molči in nič ne dela.«

Zanimiva igra številk
Parlament obravnava državni proračun za leto 1958
2 — Štev. 45 (810)
Koliko so vredne ministrske obljube?
Prosvetni minister Drimmel je dne 18. novembra 1955 na prošnjo* sprejel skupno delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev. Po razgovoru o ureditvi šolstva v smislu člena 7 Državne pogodbe je minister na izrecno prošnjo obljubil, da bodo predstavniki koroških Slovencev pred dokončno rešitvijo lahko zavzeli stališče do zasnovane ureditve.
Ko je bila dne 21. julija 1956 na predhodno prošnjo skupna delegacija obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev sprejeta pri zvezni vladi na Dunaju, so zvezni kancler Raab, takratni vicekancler in sedanji zvezni prezident Scharf ter zunanji minister Figi delegaciji zagotovili, da bosta organzaciji kot zastopstvo koroških Slovencev pred končno* uzakonitvijo k vprašanju še ponovno slišani in lahko zavzeli stališče do konkretnega predloga za izvedbo člena 7 Državne pogodbe.
Dne 17. oktobra 1956 je bilo* v ministrskem komiteju za izvedbo* člena 7 Državne pogodbe posvetovanje o ureditvi manjšinskega šolstva na Koroškem. Ob tej priložnosti je predsednik komiteja minister Figi odločno* poudaril, da nikakor ne bo prišlo* do* skrajšanja pravic koroških Slovencev, temveč bodo* dali manjšinam vse pravice, ki jim pripadajo po Državni pogodbi. V to svrho se bodo nadaljevala taka osebna posvetovanja pred ministrskim komitejem, na tej seji iznesena stališča pa bo* ministrski komite upošteval pri osnutku zakona za ureditev manjšinskega šolstva, in sicer bodo tudi k temu osnutku posamezne skupine ponovno slišane.
*
Take so bile besede ministrov in drugih članov zvezne vlade, ki so* jih dali zastopnikom koroških Slovencev pred enim oziroma dvemi leti. Medtem je —* kakor smo* zvedeli iz dnevnega tiska — ministrski komite odobril osnutka dveh zakonov, ki naj bi urejevala manjšinsko* šolstvo ter slovenski uradni jezik na Koroškem. Dne 26. novembra bo o teh osnutkih začel razpravljati tudi parlament, vendar jih koroški Slovenci še do* danes nismo prejeli na vpogled in nam tudi ni bila dana možnost, da bi do* njih zavzeli stališče. Vse to pa kljub slovesnim obljubam članov vlade, zaradi česar nam nihče ne more zameriti, če se z upravičenim dvomom sprašujemo: Koliko* so* vredne ministrske obljube?
GOSPODARSKI DROBIŽ
Velik porast jugoslovanske proizvodnje premoga in litega jekla
V prvih devetih mesecih so izkopali v jugoslovanskih premogovnikih 13,354.000 ton premoga, kar je za milijon ton več kot lani. Proizvodnja nafte se je v istem obdobju povečala za 38 °/o. Proizvodnja litega jekla je v Jugo*slaviji napredovala od predvojnih 1.824 na 13.317 ton v lanskem letu, kar pomeni po*-večanje za 754 %>. Tudi strojna in industrija za predelavo kovin je zabeležila V zadnjih letih Velike uspehe, saj izdelujejo tovarne zdaj že celo* vrsto kompliciranih strojev in drugih naprav.
Povečana trgovina med Nemčijo in Kitajsko
Blagovna izmenjava med Zahodno Nemčijo in LR Kitajsko* se je v teku tega leta močno* dvignila. Do-čim je izvozila Nemčija lani le za 77 milijonov nemških mark blaga v Kitajsko, je njen izvoz v prvih osmih mesecih tega leta znašal že vrednost 160 milijonov mark. Meseca septembra so v Pekingu sklenili nov trgovinski sporazum, ki predvideva blagovno izmenjavo V vrednosti 230 milijonov mark za vsako stran.
Sovjetska proizvodnja avtomobilov
Po* poročilih radia Moskva se je proizvodnja, avtomobilov v Sovjetski zvezi tekom zadnjih šestih let podvojila. Lani so* izdelali skupno 465.000 avtomobilov, od katerih jih je bilo* 358.000 tovornjakov, 98.000 osebnih avtomobilov ter 9000 omnibusov.
Prejšnji teden se je* v parlamentu na Dunaju začela razprava oi državnem proračunu za leto* 1958 in je prišlo* v stališčih, ki so jih doi raznih postavk proračuna zavzeli govorniki posameznih strank, do prav zanimivih ugotovitev. Prav tako* zanimive pa so nedvomno tudi podrobnosti o* dohodkih in izdatkih, ki jih vsebuje finančni zakon za prihodnje leto*. Zato navajamo tukaj vsaj glavne številke, iz katerih je razvidno, kako bo* naša: država prihodnje* leto* razpolagala s sredstvi, ki bodo* pri izdatkih znašali nad 37 milijard šilingov.
Sredstva državne uprave, ki se delijo na 25 različnih postavk, bodot znašala 25.579 milijonov šilingov. Največ od tega bo porabila finančna uprava, in sicer 5,3 milijarde šilingov; socialna uprava bo dobila 4,2 milijarde*, za šolstvo* je namenjenih 2,4 milijarde šilingov, za penzije 2,2 milijarde*, za državno* ob ra m i^* 2 milijardi, za, gradnje* 1,8 milijarde, za iljredbo Državne pogodbe* 1,6 milijarde in za notranje ministrstvo* 1,4 milijarde šilingov. Za policijo* je namenjenih 640 milijonov, za žan-daimerijo 443 milijonov, za preseljence in begunce 221 milijonov, za pravoisodštvo 320 milijonov, za prispevke k raznim zavarovanjem 2040 milijonov, za, kmetijsko* pospeševalno akcijoi 284 milijonov, za gradnjo cest 1025 milijonov ter za gradnjo šolskih in drugih kulturnih zgradb 72 milijonov.
Iz proračuna je razvidno tudi število državnih uslužbencev, katerih bo leta 1958 nekaj nad 307.000. Napram letu 1957 se bo to* število bistveno* zvišalo* skoraj na Vseh področjih, posebno pa; na. področju obrambe* za 3513, pri poštni upravi za 4971 in pri železnici za 3217 oseb.
In dohodki? Skupno* pričakuje država okoli 36.278 milijonov šilingov dohodkov,
Z naraščanjem industrijske proizvodnje v naši državi narašča tudi zunanja trgovina,. Avstrijska trgovinska bilanca je zaključila prvih devet mesecev letošnjega leta z 2804 milijoni šilingov deficita, kar pomeni 497 milijonov šilingov več kot v istem času preteklega leta, toda za 582 milijonov šilingov manj kot v prvih treh kvartalih leta 1955.
Avstrijski uvoz je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta za okoli 21.642 milijonov šilingov ali okoli 17 °/o in izvoz
V času od 7. do 15. decembra bo* na »Gospodarskem razstavišču« v Ljubljani zadnja prireditev letošnje razstavne sezone, namreč IV. mednarodni sejem radia in telekomunikacij. Do* takrat bodo* v svoji prvi fazi zaključena tudi obsežna gradbena dela za razširitev razstavišča.
Tekom zadnjih tednov so namreč na področju razstavišča pridno* delali, da bi razstavni prostor povečali, ker dosedanji prostor nikakor ni več odgovarjal Vedno večjim potrebam. Največji dosedanji paviljon je dobil prizidek, medtem ko* je bil zgrajen tudi nov velik razstavni trakt v dveh etažah, s katerim se je razstavni prostor povečal za 2000 m2. V načrtu imajo* še izgradnjo* Velike zgradbe, ki bi predstavljala pročelje razstavnega prostora; zgrajena, bo* v modernem slogu iz jekla in stekla. Tudi gradnja predstavniške palače je aktualno vprašanje in imajo namen, zgraditi 4- do* 5-nadstropmoi zgradbo, V kateri bi dobila, predstavništva velikih podjetij svoje stalne poslovne in razstavne* prostore. Poleg tega urejujejo v neposredni bližini razstavišča tudi veliko* dvorano* nad kinom »Soča«, ki bo med prireditvami na razpolago* za razna zborovanja in posvetovanja.
Z ozirom na pravočasno razporeditev posameznih razstav je upravni odbor Gospodarskega razstavišča tudi žei razpravljal o prireditvah v letu 1958 ter določil datume za najvažnejše sejme, ki jih bodo priredili prihodnje leto* v Ljubljani. Prvi bo III. sejem tkanin, konfekcije in usnjenih izdelkov pod naslovom »Moda 1959«, in sicer v času od 21. februarja do* 2. marca. Njemu bo* sledil II. mednarodni sejem
od katerih jih bo* dobila v obliki davkov in drugih dajatev okoli 28 milijard, šilingov. Pri najvažnejših davkih pričakujejo* naslednje dohodke: prometni davek 5600 milijonov, k temu državni pribitek 2800 milijonov in računski koieki 1400 milijonov; davek na dohodek 2800 milijonov, mezdni davek 2200 milijonov, korporacijski davek 2100 milijonov, obrtni davek 2100 milijonov, carine 2000 milijonov, davek na tobak s pribitkom za obnoVoi 1500 milijonov, davek na nafto 250 milijonov in državni pribitek 1000 milijonov, davek na pivo* 330 milijonov, koieki 250 milijonov, davek na* premoženje 400 milijonov, davek na motorna Vozila 130 milijonov in davek na zavarovalnine prav tako* 130 milijonov šilingov. Državna podjetja se bodo* tudi prihodnje leto le deloma* ponašala z dobički, dočim pričakujejo* ostala spet državne podpore. Najvišji dohodek pričakujejo pri državni loteriji, ki naj bi do-našala 285 milijonov čistega dobička, monopol na, sol bo donašal 21 milijonov, monopol na žgane* pijače* 201 milijon ter državni gozdovi 52 milijonov šilingov. Najvišji primanjkljaj pričakujejo* pri železnici, namreč 2476 mlijonoV, pri pošti 556 milijonov in pri državnih gledališčih 153 milijonov šilingov.
Proračun v celoti sicer predvideva precejšnje primanjkljaje, vendar s tem m he-čeno*, da bo letni račun dejansko* pasiven. Tudi letos se je namreč izkazalo*, da so bili dohodki bistveno višji, kot jih je finančni minister predvideval v proračunu. Zato vsebuje finančni zakon tudi za leto 1958 poleg rednega in izrednega proračuna še tako imenovani eventualni proračun v višini 500 milijonov šilingov, ki bi jih porabili zlasti na področjih, za katera v državni blagajni nikdar ni dovolj denarja.
Stalno naraščanje avstrijske zunanje trgovine
„Gospodarsko razstavišče” v Ljubljani še vedno raste
za okoli 18.838 milijonov šilingov ali 17,1 °/o višji kot eno leto* poprej. Ako* bo blagovna izmenjava Avstrije* z drugimi deželami tudi v zadnjem kvartalu letošnjega. leta ostala na isti višini, bo avstrijski izvoz letos prvič presegel 25 milijard šilingov, uvoz pa bo dosegel skoraj 29 milijard šilingov. Naraščanje izvoza vsekakor ugodno vpliva na razvoj industrijske proizvodnje v državi ter zagotavlja zaposlenost številnim delavcem in nameščencem, ki živijo od industrije.
prometnih sredstev, ki bo* trajal od 28. marca do 6. aprila. Tudi II. mednarodni lesni sejem je že določen in bo* trajal od 22. maja do* 1. junija. V. času od 13. do 22. junija bo v tem okviru pomembna prireditev, ki bo* nadoknadila dosedanje izvozne sejme*, namreč sejem obmejne* blagovne izmenjave pod naslovom »Alpe-Jadran«, ki bo usmerjen predvsem na promet s sosednjo* Avstrijo* in Italijo*. 2e tradicionalni mednarodni vinski sejem (tokrat že IV.) bo od 29. avgusta do* 7. septembra, dočim bo razstavno* sezono* zaključil spet mednarodni sejem radia in telekomunikacij, ki bo* trajal od 31. oktobra, do* 9. novembra.
Vedno več ljudi varčuje in vlaga svoj denar
O pomenu svetovnega dne varčevanja smo* v prejšnji številki našega, lista, obširno poročali. Po vsej Avstriji so tega dne ljudje množično vlagali svoje prihranke pri hranilnicah. In sicer je* vložilo* 162.104 vložnikov skupno 94,8 milijona šilingov. Med vložniki je bilo 29.459 novih vložnikov, ki so ta dan prvič prejeli hranilno knjižico*. V primerjavi z, lanskim svetovnim dnem varčevanja je leto*šnji bil veliko uspešnejši, saj so hranilne vloge letos bile za 77 odstotkov višje, število hranilcev se* je* dvignilo* za 43,5 odstotka, število novoodprtih hranilnih knjižic pa se je dvignilo* za 34 odstotkov. Naraščanje hranilnih vlog vsekakor priča, o* zrelosti ljudi, ki se zavedajo*, da z nalaganjem denarja koristijo sebi ter državnem in deželnemu gospodarstvu.
WSVETU
Budimpešta. — Madžarski uradni list je objavil odredbo* predsedniškega sveta LR Madžarske* o* ukinitvi veljavnosti zakona o naglem sodišču. Dejstvo, da se* je utrdila javna varnost, omogoča ukinitev naglega sodišča, je rečeno v odredbi. Od sedaj naprej so* za, vse zadeve, ki so v teku pred* madžarskimi naglimi sodišči, pristojna redna sodišča. Nagla sodišča soi uvedli konec lanskega leta po* oktobrskih dogodkih.
New Delhi. — Na mednarodni konferenci Rdečega križa v Ne*w Delhiju so soglasno* sprejeli indijsko* resolucijo, po kateri naj bi vse države priznale dejstvo*, da vojna ne* more prinesti rešitve problemov. Vse države* naj bi povečale* svoje* napore, da zaščitijo človeštvo posebno pred vojskovanjem s kemičnim, bakteriološkim in jedrskim orožjem.
Anakara. — Kandidat turške republikanske* stranke na zadnjih volitvah in bivši minister gospodarstva Dzernil Said Barlas je bil aretiran v zvezi z neredi, ki so* bili pretekli teden V Gazientepu. Tam so* se* spopadli pripadniki opozicijske* republikanske stranke in demokratske stranke*, ki je* v tem kraju dobila večino*. Republikanci so* obtožili demokrate*, da spl ponaredili Volilne rezultate.
Tokio. — Japonska, ki si je že* doslej najbolj prizadevala za ustavitev jedrskih poskusov, bo* po izjavah predsednika japonske* vlade Kišija še v naprej vztrajno* nadaljevala s prizadevanji, da se popolnoma ukinejo jedrski poskusi in se dokončno sklene sporazum o razorožitvi.
Washington. — Obrambno ministrstvo ZDA je* objavilo*, da. so začeli v poskusnih oporiščih na Floridi preizkušati medcelinsko raketo* tipa »Snark«. Raketa lahko* leti do, 8000 km daleč in je opremljena, z dvema motorjema na, reakcijski pogon. V zadnjih dveh letih je ameriško* letalstvo na Floridi opravilo kakih 10 poskusov s takimi raketami. Raketa je brez posadke* in avtomatično* krmar-jena.
Moskva. — Številni sovjetski časopisi so objavili sliko novega, sovjetskega letala Tu-114, ki v 12 urah lahko preleti razdaljo Moskva — New Yc*rk ali iz Moskve do Vladivostoka, Peking3 in Ranguna. Letalo* ima, štiri turbostroje ter lahko* sprejme okoli 200 potnikov-Tu-114 ima avtomatsko* pilotažo* in je popolnoma Varen. V letalu je tudi restavracija z 48 sedeži.
Kairo. — Med 26. decembrom in 1. januarjem bo v Kairu »Konferenca solidarnosti« azijskih in afriških držav. T°* bo* druga konferenca voditeljev azijskih in afriških narodov. Sklep za drugo konferenco afriškoi-azijskih dežel so sprejeli na sestanku pripravljalnega odbora v Kairu, ki so se ga udeležili predstavniki 23 dežel Afrike* in Azije. l^a konferenco* so povabili zastopnike 35 držav.
Goa. — Prebivalci Goe, ki živijo v Indiji, so* pozvali Združene narode, naj jim pomagajo* osvoboditi njihovo* dorno*-vino* izpod portugalskega kolonialnega jarma. V pismu, ki so ga poslali Generalni skupščini OZN, govore* tudi o* nasilju kolonialnih oblasti na portugalskih ozemljih v Indiji.
Bonn. — V Dusseldorfu so* sporočil'* da bo del zračne* obrambe industrijske1 razvitega področja severnega Porenja in Vestfalije, kjer leži tudi ruhrsko* področje, tvorilo* raketna orožje. Pričakujejo*, da bo Zahodna Nemčija dobila t01 orožje od Združenih držav Amerike.
New York. — 26 držav je pretekli teden predložilo* političnemu odboru Generalne skupščine ZN resolucijo*, ki vnovič poziva Južnoafriško unijo*, naj se odreče politiki rasne diskriminacij6-Južna Afrika je dolžna to storiti kot članica OZN, saj ji to narekujejo načela Ustanovne listine in svetovno* javno-mnenje. Vendar so ostali dosedanji p°" živi brez uspeha.
Jubilej narodno-kulturnega delavca
Dr. Fran Mišič — 77-letnik
Boj med časopisi in televizijo
Prof. dr. Fran Mišič, naš rojak iz Borovelj, ki živi kot upokojen profesor v Mariboru, je 2. t. m. obhajal svoj 77-letni ži-vljenski jubilej, hkrati pa praznuje letos 30-letnico svojega narodnega in kulturnega dela. Za to priložnost nam je poslal njegov bivši učenec Leopold Čebulj spis, iz katerega povzemamo tudi naslednje misli:
V	vrstah naro-dno-kulturnih delavcev, ki jih je slovenska Koroška; dala slovenski skupnosti, zavzema vidnoi mesto profesor dr. Fran Mišič, ki pripada tisti stari generaciji, katera, je že v začetku našega stoletja delala za naš narod in njegov kulturni proevit. Prof. Mišič ni znan le v ožji koroški domovini, marveč je služboval tudi V mnogih krajih na Kranjskem, Primorskem, in Štajerskem,.
Že kot študent se je pridno- udejstvoval v domačem kulturnem življenju ter gre zasluga za ustanovitev naprednih slovenskih društev v Borovljah in v Celovcu v Veliki meri prav njemu. Bil je tudi med prvimi sotrudniki pri naprednem političnem listu »Korošec«, ki je- do leta 1914 izhajal v Kranju.
V	plebiscitni dobi je bil ravnatelj meščanske šole v Borovljah ter kot predsednik mestnega in pozneje okrajnega Narodnega sveta zastopal koristi slovenskega prebivalstva. Takrat je napisal tudi razpravo o koroških narečjih za, mirovno konferencoi v Parizu. Zaradi neustrašenega narodnega dela je bil leta 1922 izgnan iz domovine ter je služboval v raznih krajih Slovenije, naposled pa je bil leta 1952 v Mariboru upokojen kot profesor klasične- gimnazije.
Posebno v Mariboru je dr. Mišič razvil svoje vsestransko' publicistično delovanje kot propagator lepo- slovenske zemlje, kot razširjevalec slovenske narodne miselnosti in kot zbiralec narodopisnih zanimivosti. Poleg drugih njegovih publikacij je leta 1933 izšla, tudi ilustrirana knjiga »V porečju bistre Savinje« in nekaj kasneje njegova prva knjiga o Pohorju »V žaru in čaru šumovitega Pohorja«. Do leta 1941 je urejeval tujsko-prometno' revijo »Jugoslovanski biseri«, tik pred okupacijo pa je izšla še njegova knjiga o pohorskem poetu Juriju Vodbvniku. Tudi po; osvoboditvi dr. Mišič ni odložil svojega peresa, marveč je njegovo ime častno zastopano; v skoraj Vseh slovenskih časopisih in revijah.
Ko letos poleg svojega 77. rojstnega dneva obhaja tudi 30-letnico' požtrvoval-nega narodnoi-kultumega dela — saj se od leta 1927 dalje brez premora udejstvuje na raznih področjih narodnega življenja — se številnim čestitkam in željam pridružujemo tudi mi.
Odkar se je televizija začela uspešno uveljavljati tudi v širših plasteh ljudstva, so postali v filmskih in časopisnih krogih zaskrbljeni: Zbali so* se konkurence. S tem se je pričel boj za obstanek in danes izgledia, da so — vsaj v Ameriki — odnesli zmago časopisi. Ameriškim časniškim založbam je namreč uspelo- premagati problem, kateri je dalj časa. povzročal skrbi zlasti številnim ameriškim in angleškim ilustriranim revijam,. V konkurenci z atrakcijami, ki jih nudijo ameriške televizijske družbe okoli 40 milijonom lastnikom televizijskih sprejemnikov, časniki niso- samoi obdržali svojih pozicij, temveč so jih deloma; tudi znatno okrepili.
Skupna; naklada ameriških dnevnikov je lani narasla za približno- milijon izvodov in dosegla bajno- število 57 milijonov izvodov dnevno. Hkrati so narasli tudi oglasni dohodki teh listov na 3,3 milijarde dolarjev, dnčim so televizijske družbe zaslužile z oglasi v istem časovnem obdobju le 1,2 milijarde dolarjev.
To-da, pot do tega uspeha, ni bila tako lahka, časopisna podjetja so- se morala poslužiti različnih sredstev, da soi končno obvladala; svoje pozicije- v ostri konku-
Da bi seznanila čim širši krog ruskih bralcev z jugoslovansko poezijo, je izdala moskovska založba za tujo književnost antologijo jugoslovanskih pesnikov. V zborniku jel zastopanih 44 avtorjev, med temi tudi trije Slovenci: Oton Župančič, Mile Klopčič in Matej Bor.
V	Pragi je- konec oktobra izšel prevod romana beograjskega književnika Mihajla Laliča »Svatba«. Knjigo je tiskalo; češko založniško podjetje »Naše- vojsko;«, ki sedaj vodi z jugoslovansko agencijo za avtorske pravice razgovore o izdaji romana slovenskega književnika Antona Ingoliča; »Vinski vrh«, kakor tudi romana Branka Čopiča »Prelom«. Jugoslovanska avtorska agencija je že izdala dovoljenje češkemu založniškemu podjetju »Mlada fronta« za prevajanje romana Oskarja Daviča.
Romunsko založniško podjetje Editura de Stat pentru literatura si arta je pred kratkim izdalo; izbrane pripovedke pomembnega srbskega pisatelja, Borisava Stankoviča.
V	zadnjem času se inozemski založniki močno zanimajo tudi za jugoslovanska dramska dela; in obstoja možnost, da bodo- še v letošnji sezoni igrali Nušičevega »Ljudskega poslanca« v Avstriji, Švici in Zahodni Nemčiji. Razen tega je j ugosl o-
renci. Ugledni listi, posebno; pa močni lokalni listi Velikih in provincialnih ameriških mest so; svojo poročevalsko; politiko razširili z novo rubrika: televizijo;. V vseh teh listih sO se namreč začele- pojavljati obširne kritikel televizijskih programov, poleg tega- pa še s stolpci, polnimi »novic« iz zasebnega življenja; zvezdi in veličin televizijskega sveta,. Precejšnje število lokalnih listov prilaga razen tega svojim sobotnim izdajam pisano ilustrirane priloge, v katerih je govor večinoma o- televiziji.
Tako so- ameriški časopisni založniki prestregli udarec televizijske- konkurence. S tem pa niso koristili samo sebi, marveč so; hkrati ustregli tudi milijonom družin, ki imajo1 V svojih stanovanjih televizijske sprejemnike. Njihov sklep pa se je izplačal še- po drugi strani: Televizijske družbe so postale reden oglasnik v teh listih in morajo za objavljanje svojega program^ plačevati listom znatne vsote. Pa tudi sicer so se ameriške časopisne založbe zavarovale proti eventualni konkurenci televizije,, kajti ofco-li 30 odstotkov ameriških televizijskih postaj je danes že v rokah — ameriških časopisnih založb ...
vanska agencija za avtorske pravice dala založniškim podjetjem Češke, Poljske, Madžarske in Bolgarije dovoljenje za prevajanje del mlajših jugoslovanskih pisateljev. Češka agencija za avtorske pravice pa se zanima še za gledališka dela nekaterih jugoslovanskih avtorjev, med katerim je tudi Bratko Kreft s svojimi »Kreaturami«.
Teden avstrijske knjige — letos že desetič
V času od 10. do 17. novembra bo- trajal letošnji »Teden avstrijske knjige«, ki bo- obsegal številne prireditve-, razstave in druge vrste reklame za knjigo. Predvideni so- posebni literarni večeri, knjigarnarji bodo pripravili obširne knjižne razstave, za mladino; so razpisane privlačne knjižne nagrade, prav tako pa bosta v službi knjige tudi tisk in radio.
Na Koroškem sta prevzela častno; pokroviteljstvo deželni glavar ter predsednik trgovinske zbornice. Središče koroškega »Tedna knjige« bo- razstava knjig v slavnostni dvorani trgovinske zbornice, katetre dele bodo pozneje razstavili tudi v Wolfsbergu, Spittalu in Beljaku.
KULTURNE DROBTINE m
Beneški Slovenci bodo postavili spomenik svojemu narodnemu buditelju
Ena najbolj markantnih osebnosti med beneškimi Slovenci je nedvomno; pesnik, pisatelj in politični delavec Ivan Trinko-Zamejski. Slovensko; prosvetno- društvo »Ivan Trinko«, ki se imenuje po tem narodnem buditelju, je pred nedavnim sklenilo, da ob podpori vseh slovenskih kulturnih organizacij postavi v rojstnem kraju Ivana, Trinka spomenik. Odbor društva je mnenja:, da: so- zasluge Ivana Trinka-Zamejskega kot narodnega buditelja in pesnika beneških Slovencev tolikšne, da lahko z gotovostjo upa na odziv in podporo vse javnosti.
Prvak beograjske Opere na Dunaju
Prvak beograjske Opere Miroslav Can-galovič, ki je posebne uspehe- žel s svojo vlogo- v Don Kihotu, bo v kratkem obiskal Dunaj, kjer bo z dunajskimi filharmoniki nastopil v Verdijevem »Requiemu«.
Sploh uživa; beograjska Opera Velika priljubljenost V raznih zahodnih deželah in je prejela ponotvnai vabila za gostovanja v Švici in na Nizozemskem. Tako bo prihodnje leto- sodelovala na nizozemskem glasbenem festivalu, prav tako pa nastop-ala tudi v Ziirichu in Ženevi.
2000 novih slušateljev na ljubljanski univerzi
V času rednega vpisovanja se je na devetih fakultetah ljubljanske univerze vpisalo v prvi letnik 1859 slušateljev, katerim se je pozneje pridružilo še nad sto zamudnikov. S tem znaša število- novih slušateljev ljubljanske univerze nad 2000, kar je vsekakor zelo viso-ko število, če pomislimo, da je imela ljubljanska univerza v prvih letih svojega delovanja približno toliko slušateljev v vseh letnikih skupaj.
Na Reki so odprli mednarodno razstavo fotografij
Dne 1. novembra so- na Reki odprli II. mednarodno; razstavo umetniških fotografij, na kateri so zastopali člani fotoklubov iz Moskve, Budimpešte, Miinche-na, Schwabacha, Bologne, Beograda, Zagreba in Reke. Za razstavo- je bilo- poslanih 255 del 93 avtorjev, žirija pa je- odbrala 94 fotografij 54 avtorjev.
Pri razdelitvi nagrad je žirija prisodila zlato; medaljo; Antoniu Miglioriju, članu fotokluba iz Bologne.
Jugoslovanski avtorji v tujih jezikih
Dr.'MIRT ZVVITTER	42
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrljskega sporazuma v Parizu)
Tako je imela na primer samo- brixen-ska škofija s stanjem 1. januarja 1955 na deset dekanatov s 104 župnijami in 33 kurati jami ter okrog 103.700 prebivalci naslednje ustanove in samostane:
1.	Duhovniško semenišče v Brixenu z 12 profesorji te-r 32 domačimi in 19 zunanjimi semeniščniki;
2.	Srednješolski seminar Vincentinum v Brixenu z gimnazijo- in licejem, s skupno 22 profesorji in vzgojitelji ter 190 dijaki;
3.	Fantovski konvikt Kassianeum v Brianu s tremi Vzgojitelji in 100 gojenci;
4.	Samostan avguštincev55) Ne-ustift z 48 duhovniki, 20 kleriki in novinci ter 82 gojenci priključene- trgovske šole ter 26 obiskovalci nižjih razredov gimnazije;
5.	Samostan benediktincev55) Marien-berg s 17 duhovniki, 2 klerikoma, 8 brati fer 35 gojenci;
55) Pripomba: Red avguštincev je bil v 11. stoletju. Njegovo delo ve-nanosti in vzgoji; red benediktin-Cev je bil ustanovljen okrog leta 500 in pred-
nstanovljen !ja največ ;
6.	Provinco frančiškanov55) v Bozenu s štirimi izpostavami v škofiji Brixen in sicer samo-stan v Brixenu (ustanov, leta 1243), samo-stan v Innichenu (ustanov, leta 1690), hosp-ic V Cortini d' Ampezzo (ustanov, leta 1941) ter samostan klaris55) v Taistenu (ustanov, leta 1941), skupno 29 duhovnikov in 6 bratov;
7.	Provinco kapucinov55) v Brixenu s samostani v Brixenu (ustanov, leta 1603), V Brunecku (ustanov, leta 1620), v Ster-zingu (ustanov, leta 1629), v Malsu (ustanov. leta 1697) in mladinski serafični seminar V Vahmu (ustanov, leta 1919) s skupno 40 duhovniki, 20 kleriki, 12 brati in 90 študenti;
8.	Misijonsko hišo; Srca Jezusovega v Millandu s 7 duhovniki, 3 kleriki, 15 brati in 65 študenti;
stavlja pričetek samostanskega življenja v rimski cerkvi; red frančiškanov je ustanovil sv. Frančišek Asiški (1182 do 1226) kot prvi red popolnega uboštva; ženski red klaris, ustanovljen leta 1212, živi po pravilu frančiškanov; red kapucinov se je ločil leta 1525 od frančiškanov kot samostojna strožja veja.
9.	Misijonska hišo sv. Jožefa V Brixenu (ustanov, leta 1891) z 8 duhovniki, 6 brati, 10 študenti filozofije ter 60 srednješolci. Skupno- je delovalo- v škofiji Brixen 249 svetnih in 150 redovnih duhovnikov, kar pomeni, da. je imel v povprečju vsak duhovnik skrb za približno' 260 vernikov. To predstavlja zelo visoko- število- duhovnikov.50) Izredno visoko je število katoliških redovnic, ki v gornjih številkah ni zajeto-. Njihov pomen za nemško- manjšino je zelo velik, ker je v njihovih rokah skoraj vsa vzgoja, splošno in gospodinjsko izobraževanje otrok predšolske dobe ter ženske mladine.
Tudi V nemškem delu tridentinske škofije pomen duhovščine in samostano-v na splošno ni nič manjši. Posebno vplivni so-benediktinci, ki vodijo v Moranu lastno gimnazijo. Njihov samostan v Bozenu je znan po kmetijskih tečajih. V Bozenu imajo nadalje svoje samostane še frančiškani in kapucini, v Meranu kongregacija Presv. zakramenta in pravtako v Bazenu, dominikanci v Eppanu, redovnice sv. križa v Bozenu in Meranu, sestre usmiljenke v Bozenu.
5°) Pripomba: Krška škofija (Koroška) je štela 1. januarja 1953 enega duhovnika na 765 vernikov. V 99 župnijah slovenskega ozemlja je delovalo ob tem času 87 slovenskih in 27 nemških duhovnikov.
Vendar ob vsej močni opori manjšine V domači cerkveni organizaciji ne kaže prezreti porast italijanskega vpliva po- letu 1918 tudi na tem področju. Nova razmejitev je prizadela tudi nemške redovniške ustanove s tem, da jih je odtrgala od njihovih materinskih central v Severni. Tirolski. Nekateri redovi z večjim številom samostanov so sicer postali neodvisni in samostojni v obliki novih južnotiro-1-skih provinc, šibkejše ustanove pa so bile podrejene v večini slučajev redovnim provincam in materinskim hišam v Italiji. Ta izguba domačega zaledja je vodila v močno odvisnost od nacionalno; tuje večine, delno pa je dovedla sploh do ukinitve nemških samostanskih ustanov ali do prehoda v roke italijanskih rodovnikov zaradi pomanjkanja zadostnega nemškega naraščaja.57)
57) Pripomba: Ukinjeni so bili nemški samostani šolskih bratov v Meranu, salvato-rancev v Obcrmaisu, kongregacija sester sv. Jožefa v Bozenu, podružnice sester sv. križa v Gratschu, v Salurnu in v vasi Tirol; v upravo italijanskih redovnikov je prešel iz nemških rok samostan servitov v Weissen-steinu.
(Nadaljevanj« sledi)

Nova pot Železna Kapla — Lobniška grapa
Koroško ljudstvo se je oddolžilo dragocenim žrtvam
Leta minevajo, toda spomini ostanejo. Spomin hvaležnosti, spoštovanja in ljubezni do vseh dragih, ki so' darovali na oltar domovine in za visoke vzore člo-večanstva svoje najdražje, življenje, ostane med nami neizbrisen. Dragocene žrtve borcev za resnico in pravico, za svobodo ter mimo sožitje med vsemi narodi na svetu pa, so nam tudi opomin, da brez borbe in žrtev ni zmage.
Na 38 grobiščih naše izmučene zemlje počivajo junaki-partizani, ki so s svojo srčno krvjo poškropili naše kraje v borbi za svobodo' našega ljudstva in neodvisnost skupne avstrijske domovine. Visoko stopnjo srčne kulture in zavednosti je pokazalo v dnevih mrtvih slovensko ljudstvo na Koroškem, pa tudi mnogi nemško govoreči sodeželani, ki so zadnja počivališča po Večini mladih junakov nad vse vzorno in lepo okrasili z venci in rožami in se ustavili ob njihovih skupnih in posameznih grobovih v globoki zavesti pomena veličine žrtve.
Glavni odbor Zveze koroških partizanov izreka iskreno zahvalo vsem številnim, ki so krasili in obiskovali počvališča naših nepozabnih žrtev.
Minulo nedeljo je legel v ljubljeno domačo: zemljo mož, ki se jei v svojem življenju z vztrajnim in nenehnim prizadevanjem oddolžil svojemu kraju in zvesto izpolnil nalogo, ki jo> vsak prejme za življenje, toda joi le malokdo izpolni tako dosledno, kot jo je on.
Tiho je bilo V Šmarjeti, siva megla je kot žalni pajčolan pokrivala sicer sončne hribe in temne grape, koi se je od hiše žalosti pri p. d. Kosu pomikal izredno dolg žalni sprevod, v njem posebno veliko moškib^-iz.., vse okolice, in spremil očeta Janeza Kos#, na njegovi zadnji poti.
Pokojni Kos je bil nadvse spoštovan in ugleden mož v vsej okolici, kjer svoje dejavnosti ni posvečal le sebi in svoji strmi gorski kmetiji, marveč tudi okolici za skupne naše koristi in blaginjo vseh. Da, v prvi vrsti jei bil Kos kmet z dušo in telesom ter je utrdil svoj dom z občudovanja vredno pridnostjo. Polje, sadovnjak in hlev in gozd je imel v najlepšem redu in domačim ni manjkalo ničesar. Z zdravim domačim razumom je kljuboval in zmagoval tudi največje stiske, ki so prišle nad kmetijsko gospodarstvo. Pri Ko-su so' še Vedno kaj imeli in rajni oče svoje pomoči nikdar ni odrekel tudi bližnjim in daljnim sosedom. Bil je Vseskozi poštenjak, lepega in plemenitega slovenskega značaja.
Poleg vseh drugih vrlin pristnega našega človeka je bil rajni Kos zaveden Slovenec ter je svojo' zavednost pokazal na mnogih področjih tudi v javnosti s požrtvovalno dejavnostjo. V libuškem občinskem odboru je skozi 22 let odločno zastopal naše koristi. Bil je tudi aktiven član svoječasnega krajevnega šolskega odbora v Šmarjeti.
Posebno pri srcu so bile pokojnemu naše gospodarske in kulturne organizacije. Naše zadružništvo je smatral za temeljno podlago medsebojne pomoči malih in ogroženih eksistenc. Zaradi tega pokojni pri Hranilnici in posojilnici v Pliberku in Živinorejski zadrugi Libuče kot odbornik in predsednik ni štedil s časom in trudom, ter je z razumnimi nasveti pri neštetih sejah in ukrepih veliko koristil. Kot zadružnik je Kos svojo, nalogo zavestno in v polni meri izpolnil.
V dobi nacistične strahovlade je Kosova družina z velikim razumevanjem vsestransko podpirala borce proti fašizmu. Ne glede na nevarnosti, ki soi rajnemu Kosu pretile, je za partizane veliko žrtvoval in vedo bivši borci mnogo povedati o njegovem sodelovanju. Po vojni je Kos spet sodeloval pri obnovi krajevnih zadrug ter deloval tudi kot predsednik krajevne organizacije Slovenske kmečke zveze. Posebno se je prizadeval, da je prišlo
Končno je 27 kmetijskim obratom v Lobniku, občina Bela, ustreženo', ko so v četrtek preteklega tedna izročili svojemu namenu novo, moderno cesto iz Železne Kaple skozi Lobniško grapo. Celih šest let so trajale priprave in gradnja poti, ki je za obstanek in napredek kmetij v teh bregovitih krajih neizogibno potrebna, ker šele sedaj je tudi ta kraj s primerno prometno' možnostjo odprt in povezan z ostalim svetom.
Slovenska kmečka zveza je že maja leta 1949 naslovila na pristojno oblast vlogo, ki so jo s podpisi podprli vsi kmet-je-interesenti ter zahtevali, da bi se čim-pirej storili primerni ukrepi, da bi prišlo do' ustrezajoče poti. V vlogi je- bilo navedeno, da je izgradnja poti iz Železne Kaple skozi Lobnik nujna narodno-gospo-darska potreba za kraj, ki je prav zaradi prometnih težkoč v najtežavnejših gospodarskih razmerah. Prejšnja slaba pot je silno neugodno vplivala na cenf kmetijskih dobrin, posebnoi lesa, ki je hrbtenica tamošnjega kmetijstva. Sprava lesa, v dolino je bila neverjetno težavna, pogosto sploh nemogoča ter združena z veliko zamudo časa, in skrajnimi napori moža in vprežne živine. Odvoz dobrin je bil v po-
do več poučnih sestankov ter gospodinjskega tečaja v Šmarjeti.
Kot človek je bil Kos; sila družaben in gostoljuben. V njegovi hiši in pod Kosovo hruško so se vedno' in Vedno1 zbirali številni znanci in prijatelji, posebno še lovci, saj je bil tudi pokojnik sam skoraj dol zadnjih let navdušen lovec.
Tega nepozabnega moža smo minulo, nedeljo položili k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je opravil in je spregovoril tolažilne besede g. prošt Trabesinger, njegovo delovanje na področjih naših organizacij in pokojnikov slovenski značaj pa je v jedrnatih besedah očrtal g. župan Kumer. Ko je moški pevski zbor še odpel žalostinko, je črna domača zemlja zagrnila telesne ostanke blagega pokojnika, ki ga bomo ohranili vedno v najlepšem spominu. Žalujočim svojcem naše1 odkrito in globoko sožalje!
Kapla ol) Dravi
Danes hočemoi poročati tudi iz našega kraja nekaj novic. Kakor je pač vedno v življenju, so dogajanja vesela in žalostna. Z našim kratkim poročilom, smo- se nekoliko zakasnili, ker čas beži z nevzdržno brzinoi, posebno v jesenskem času, koi povsod skrbimo,, da spravimo še zadnje pridelke pod streho1.
Pred kakimi tremi tedni se je poročila Štamceva Marta, iz Kaple. Po poročnih obredih V vasi so svatje, med katerimi je bilo tudi mnogo mladih ljudi, brzdali veselo razpoloženje, ki je, drugače ob takih priložnostih navada, ker je sosed Sobe ležal na mrtvaškem odru. Ženin in nevesta sta se z ženitovanjskimi gosti odpeljala v Kožentavroi k nevestini sestrični. Tam soi v zeloi prijetnem razpoloženju praznovali veseli dogodek do1 jutranjih ur. Potem pa je; ženin povedel svojo mlado ženo na svoj dlom v Resnicoi, da mu boi življenjska družica in gospodinja na precej obsežni kmetiji, kjer so pred dvema letoma izgubili mater ter sta od tega časa oče in sin sama gospodarila. Vse kaže, da si je ženin izbral pravoi ženo, ker Štam-cevo' Marto' poznamo', da je zelo, marljiva in zgledna po svojem značaju. Novoporo-čencemai iskreno čestitamo!«
Teden pozneje smo spremili k zadnjemu počitku IncelnovO' Katro, ki je preminula v 79-em letu starosti. Pokojna, Katarina je svoj čas izpolnila z nenehnim delom iz dneva v dan ter je storila mnogo dobrega v okolici. Blaga pokojnica naj si V miru spočije, mi pa jo' bomo ohranili v lepem spominu.
Mače
Zadnjič smo na kratko' poročali, da je na Mačah preminul Simon Singer, ki smo, ga v četrtek minulega tedna, spremili k trajnemu počitku na domače pokopališče v Svečah.
Pokojni Simon je bil mož lepega, značaja in poštenja. Vsi, ki smo gal poznali, smo ga radi imeli in cenili, ker je bil nad Vse uslužen ter dober prijatelj in tovariš.
letnem času takorekoč nemogoč, ker so mogli voziti le z ročnimi vozovi, to' je ga-rami na dve kolesi. Pa tudi pozimi, kadar ni bilo; dovolj snega, je bila sprava lesa v dolino nemogoča. Les jo ostal v planini ter do prihodnje zime samoumevno' zgubil na vrednosti, vozniki pa so,, kadar ni bilo saninca, prišli ob zaslužek. Pogosto' je tudi poledenela gorska pot onemogočala tovorni promet. Prav tako je bil težaven tudi dovoz raznih potrebščin iz doline, torej iz Železne Kaple, ker je kmet mogel s konjsko' vprego ali vol-mi prepeljati le okoli 100 kg tovora.
Vse te okoliščine so kričale po odpravi tega nedoistatka in pomanjkljivosti za kraj in so kmetje v svoji vlogi upravičeno zahtevali k temu projektu izdatno' pomoč in podporo' iz javnih sredstev.
Poi dolgotrajnih pripravah je prišlo' do uresničevanja načrta. Zainteresirani kmetje so pri gradnji sami izdatno pomagali, pritegnili pa soi tudi podjetja, ki se ba-
Po poročilih radia in tiska, lahko, smatramo; za dejstvo, da bosta, občini Bilčovs in Zgornja Vesca združeni v eno občino. To vprašanje je na zadnji seji obravnaval deželni zbor ter so' predlog o> združitvi teh dveh občin tudi sprejeli. S prvim januarjem boi torej iz teh dveh občin nastala ena občina. Z gospodarskega vidika je treba ta ukrep nujno pozdraviti, vendar gre pri tem za nekaj povsem novega, in bo poteklo še več časa, preden bodo predsodki pri nekaterih ljudeh razpršeni. Prepričani smo, da bo združitev naših dveh občin koristno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj tukajšnjega prebivalstva in nudila našemu kmetu in delavcu čimboljše možnosti za zboljšanje življenjskega položaja.
Ob tej priložnosti se je oglasila tudi vas Vesava (Novo sel oj, ki spada k občini Bilčovs, pa je od občinskega urada najbolj oddaljena. V vlogi na deželno vlado in deželni zbor zahtevajo' vaščani, da bi vas pridružili v območje občine Kotmara ves. Vlogo so podpisali vsi posestniki vasi Vesava ter je želja tamošnjega prebivalstva stoodstotna. Posestniki utemeljujejo svojo vlogo, z dejstvi, d:a spada vas že vedno pod šolski okoliš Kotmara ves
V sioiseiski je bil pokojni priljubljen predvsem tudi zaradi tega, ker je; bil mirne in vedre narave. Sporov in z,dražb med svojimi znanci ni poznal, vedno se; je prizadeval za lepot sožitje med vsemi ljudmi. Koi si je kot delavec v tovarni in na žagi služil svoj kruh zase, za ženo in sina, je zaradi zglednih lastnosti užival ugled in spoštovanje tudi piri svojih delovnih tovariših. Posebnoi lepa njegova lastnost je bila, da je bil vse življenje trden in zaveden Slovenec teir je tako vzgojil tudi svojega sina. Zelo je ljubil domače petje ter je tudi sam rad prepeval skoraj do, zadnjih dni svojega življenja. Saj je znano, da je človek, ki ljubi petje, blag po značaju in dober, kakršnega se razveseli vsak, kdor ga; srečal.
Pri pogrebnih svečanostih je bila navzoča lepa množica žalnih gostov. Poslovilne besede je spregovoril domači g. župnik, domači pevci pa, so zapeli žalostinke na domu in ob odprtem grobu. Žalujočim svojcem izrekamo še enkrat naše odkrito' sožalje!
Železna Kapla
V ponedeljek zjutraj je pri kmetu Veglu v Lobniku izbruhnil požar. Domnevajo, da je ogenj nastal zaradi pokvarjenega dimnika pri perilniku za krmo-, ki so ga zanetili v gospodarskem poslopju. Ogenj se je bliskovito) širil po vsem poslopju in kmalu je bila vsa stavba, v plamenih. Nemudoma so obvestili požarni brambi v Železni Kapli in grofovske gozdne uprave, ki sta kljub neugodni poti kaj kmalu prispeli. Toda gasilci so morali vodo; brizgati okoli 500 metrov visoko v breg ter jim ni uspelo, da bi ogenj ukrotili. Požar se je razširil tudi na stanovanjsko, poslopje. Obe poslopji, novo zgrajena hiša za kmečke delavce in uta
vijo z nakupovanjem lesa V teh krajih, kakor na primer tvrdka Leitgeb v Sinči vesi in celulozna, tovarna na Rebrci, pomagali pa sta seve tudi dežela in država.
Novo, zares moderno' cesto' v dolžini 2,5 km soi odprli z, lepo slovesnostjo1, pri kateri soi bili poleg številnih domačinov navzoči namestnik deželnega glavarja Ferlitsch, deželna poslanca Wit in Silla, občinski odbor iz Bele z županom na čelu in občinski odbor iz Železne Kaple-Pri slovesnosti sta spregovorila namestnik deželnega glavarja Ferlitsch in poslanec Wit ter predvsem poudarila, da je nova cesta uspeh volje skupnega dela. Višji gradbeni svetnik dipl. ing. Eder in agrarni inšpektor Stourac pa sta, podala pregled o poteku gradbenih del, iz česar je bilo posneti, da so skupni stroški za gradnjo dosegli lepo vsoto 895.000 šilingov. Govorniki so tudi dejali, da bodo V bližnji gradbeni dobi nadaljevali z gradnjo1 poti še v dolžini 6 kilometrov. Za domače prebivalstvo in interesente je občinski svetnik Haderlap spregovoril zahvalne besede.
ter je tudi cerkveno vključena v kotmir-ško' župnijo'. Ce; ima kdo; iz te vasi opravke na občinskem uradu v Bilčovsu, potrebuje za hojo po slabi poti poldrugo' uro. V primeru pa, dai se hoče na občinski urad peljati s, kakim vozilom, se mora najprej peljati 5 km daleč v' Kotmaro' ves in od tam nazaj 9 km po cesti. Tudi pri nakupu različnih potrebščin je prebivalstvo navezano na Kotmaroi ves,. Iz navedenih dejstev nujno sledi, da. je zahteva1 vasi Vesava po priključitvi k kotmirški občini upravičena.
V vasi Gora v zgornjeVeški občini pa je posestnik p-, d. Ferm, ki je. zaradi potoka, ki teče vzhodno od tega. posestva ter pomeni razmejitev med zgornjeveško in škofiško občino, pripadnik občine; Škofiče, Ta posestnik more doseči svoj občinski urad v Škofičah le po, skrajno, slabih gozdinih poteh, dočim ima do ceste, ki bi ga vezala do dosedanjega, občinskega urada v Zgornji Vesci, samo dve minuti odnosno, bi imel tudi mnogo, ugodnejšo prometno možnost v Bilčovs.
Če že občine združujejo, naj bi ob takih priložnostih upoštevali tudi okoliščine, kakršne smo tukaj navedli.
za drva, ter ovčji hlev so pogoreli do temeljnega zidovja. V gospodarskem poslopju je ogenj uničil vse kmetijske stroje in orodje ter zaloge krme in drugo letino, v stanovanjskem poslopju pia je zgorelo veliko oprave. Iz hleva, pa niso mogli rešiti niti enega teleta in ene svinjei.
Škodioi, ki je; prizadela nesrečno kmečko družimo, cenijo' na. okoli 500.000 šilingov, dočim znaša zavarovalna Vsota sam01
260.000	šilingov.
Potujoči kino SPZ predvaja
od sobote, 9. novembra do četrtka 14. novembra 1957 film:
»Od podeželjskega župnika do papeža«
(Vom Landpfarrer zum Papst)
v soboto, 9. novembra ob 20.00 uri v Šmihelu pri Šercerju
v nedeljo, 10. novembra ob 15.00 uri na Radišah v farni dvorani v nedeljo, 10. novembra ob 20.00 uri v Globasnici pri Šoštarju v torek, 12. novembra ob 20.00 uri v Št. Janžu pri Tischlerju v sredo, 13. novembra ob 20.00 uri v Bilčovsu pri Miklavžu
v četrtek, 14. novembra ob 20.00 uri v Kotmari vasi pri Ledrerju
Petek, 8. november: Štir. kr. muč. Sobota, 9. november: Todor Nedelja, 10. november: Andrej Ponedeljek, 11. november: Martin Torek, 12. november: Martin, p. Sreda, 13. november: Stanislav Četrtek, 14. november: Serafin
Šmarjeta pri Pliberka
Ob združitvi občin Bilčovs — Zgornja Vesca
Pravljica o daljni deželi
A
Hi::.
Ji.
j::::::::::!::::.c::::::::-:::::::::::::::::!::.

lilllillH
To: se je zgodilo v neki daljni deželi. Tako daljni, dai je predaleč, da bi mogla biti resnična.
Vladar te dežele je bil, kot se pač za človeka njegovega poklica spodobi, zelo bojevit. Kar naprej se je vojskoval in vladarji vseh sosednjih držav so bili njego-vi sovražniki. Namesto ptičkov so nad njegovo deželo letali zrakoplovi in ribe so se v morju, ki je mejilo nai njegovo kraljestvo, umaknile podmornicam. Če eno leto ni bilo: vojne, jei bil že togoten.
Nekega dne je bojeviti kralj poklical svojega vojnega ministra in ga vprašal:
»Kaj je s. teboj? Ali si bolan?«
»Kakoi toi mislite, veličanstvo?«
»Mislim, da: ne opravljaš svojega poklica tako; kakor bi ga moral,« je rekel kralj. »Zdi se mi, da že celoi Večnost živim v miru. In ti bi moral skrbeti, da se to ne zgodi. Saj si vojni minister, ali ne?«
Vojni minister je v zadregi prestopal z noge na nogo, potem pia je le prišel z besedo nai dan.
»Veličanstvo:,« je rekel, »trudim se kar se da, ampak kot pravi pregovor, d!a brez moke ni kruha, tako tudi brez Vojakov ni vojne.«
oooooooooooooooooo
Palček Malček
Živel je palček Malček nekdaj in go>-tovoi živi še danes tam daleč za deveto goro. Že sedma gora jei zelo daleč, do osme gore se Vse poti in steze zgube, deveto: pa le malo kdo uzre, tako daleč je. Blesti in žari deveta gora izza ostalih osmero gora, ker je vsa; iz čistega zlata. Na njenem pustem vrhu pa sedi, ko; spi in bedi, palček Malček, in gora je vsa njegova. Bogatejši je kot Vsi bogatini na svetu, toliko ima; zlata, a nima niti skromne suknjiče niti naj cenej še; kapice. Le dolgi lasje in brada ga odevajo, ko bos čepi na Vrhu zlate gorei. Tam preži na mušice, ki jih v zvezdnatih nočeh zvabi blesk zlate gore in jih je, ker drugega pač nima. Zjutraj pal z boso: nogo: zbira roso in jo-pije. To: je Vse, kar gospodar zlate gore popije in poiužije. In dan za dnem isto: mušice in roso:.
Ali bi ti, sitni fantič, ki praviš, da je suh kruhek zanič, menjal z; gospodarjem zlate gore? Ali bi ti, deklica mala, kavico, ki je v njo mušica padla in jo zatoi nočeš piti, zamenjala; z roso, zbrano z nogo boso:?
Bogat jel naš palček Malček, bogat, toda jaz bi ne menjal z njim rad.
Toda bojeviti kralj se ni dal kar tako spraviti ob svoj na j večji užitek. Globoko se je zamislil, nato pa rekel:
»Počakali bomo; da fantički dorastejo puški in V treh ali kvečjemu štirih letih bomo: imeli armado: spet na nogah.«
Zal ga je moral vojni minister še enkrat razočarati. Takole mu je odgovoril:
»Tudi v desetih letih ne bomo: imeli dovolj vojakov, ker so se matere uprle. Nočejo: več imeti fantov, ampak samo dekleta. Že Več let se V naši deželi ni rodil niti en sam deček, Z dekleti pa se vendar ne moremo: vojskovati, kajti to bi bilo proti vsem pravilom.«
Divji
Neki pastir je prignal nekoč domov ovce s paše. Preštel jih je — eno' jagnje je manjkalo; Nagnal je ovce v stajo: in, ga šel iskat. Iskal ga je in iskal in nenadoma zagledal ogenj pod starim hrastom, nad ognjem raženj, na ražnju odrto jagnje,. Ob ognju je sedel star mož z dolgo: belo brado in mirno: vrtel raženj. Pastir se je začudeno približal, sedel k starcu in čakal, kaj bo>. Starček pa — ko da ni videl pastirja — ni odmaknil pogleda od pečenke. Mimo' je Vrtel raženj in pazil, da se mu pečenka preveč ne: zapeče. Ko pa je bil janjček pečen, je kar z rokami odtrgal s pečenke: bedro: in ga; ponudil pastirju:
»Meso1 pojej, kosti pa vrni!« je dejal in začel jesti.
Pastir je jedel, vmes pa se jezil, ker mu je divji mož Vzel jagnje. Zato: je sklenil, da mu ne bo vrnil Vseh koščic. In ko je bedro obral, mu res ni Vrnil Vseh kosti, ampak je eno: vtaknil V žep.
Kmalo je divji mož pojedel vse ostalo meso. Zbral je kosti in jih zavil v kožo janjička, rekoč:
»Vstani in beži domov!«
In gleij !• Koščice so se porazdelile po koži in jagnje je bilo spet živo. Hotelo je zbežati, a ni moglo. Žalostno je zameke-talo' in odšantalo: proti domu. Pastirju je bilo žal, da je: skril koščico; Rad bi bil prosil moža odpuščanja, a moža; ni bilo nikjer več. Ko, da se je v zemljo vdrl.
Pastir je žalosten odšel domov in vso noč in ves naslednji dan premišljeval, kako bi janjčku pomagal, da, bi lahko hodil po vseih štirih. Zvečer pa je dejal:
»Samo: divji mož lahko1 pomaga!«
Kralj je bil sicer istega mnenja, toda ker brez vojne ni mogel živeti, je zbral vse svoje generale in ministre ter z njimi napadel sosednjo: državo.
Še danes ne vedo povedati, kako: se je obnesla ta maloštevilna armada brez vojakov. Res je le, da, se nihče ni Vrnil in da v tisti daljni deželi ptički zopet letajo po zraku, ribe: zopet plavajo: po: morju in fantički zopet prihajajo: na svet. Skratka: tam življenje ni več v nevarnosti.
To: se je dogodilo: v neki daljni deželi. Tako, daljni, da, je predaleč, da bi megla biti resnična.
mož
In si je naložil jagnje na ramo ter ga odnesel v gozd k staremu hrastu. Tam ga je položil na tla, k jagnjetu položil še koščico1 in odšel domov. Doma je' legel na pograd v staji in težko: čakal drugega dne, ko bo šel pogledat v gozd, da vidi, kaj se je zgodilo z jagnjetom. Proti jutru pa zasliši milo meketanje pred stajo. Vstane in pogleda skozi okence. Pa zagleda svoje jagnje, ki nič več ne šanta, ampak se vse zdravo: vzpenja po, vratih da bi mu jih kdo odprl.
Koroška naroidna pripovedka
Nepričakovana sreča
Nekoč je živel mož, ki je že: dolgo: upal, da mu bo: nepričakovan dogodek nenado-ma prinesel bogastvo; Nekega dhe je slišal za, otok, na katerem da; žive sami enooki prebivalci. Nepričakovana sreča, si je mislil; če se odpeljem tja, ujamem enega od domačinov in nato: ga kažem za denar, ne bo manjkalo: radovednežev — in bogastvo: mi ne uide!
Čim dlje je premišljeval o: tem načrtu, tem imemitnejši se mu je zdel. Po' težavnem potovanju je: prispel na otok in zares kmalu zagledal nekaj enookih prebivalcev. Že je začel preudarjati, kako, bi enega od njih ujel in odpeljal. Toda tudi enooki domačini so opazili tujca. Ha, so si mislili, to je Vendar nepričakovana sreča! Če ujamemo tega dvookega prišleca in ga kažemo za denar, ne bo manjkalo, radovednežev — in bogastvo nam ne uide!
Ni trajalo dolgo in že so ga zvezanega odvlekli s seboj.
Japonska pravljica
Z x A S x M x E x H
Mumije
Učna ura zgodovine.
Pri tabli stoji Tonin in odgovarja. Pravzaprav nič ne odgovarja, ker nič ne zna, le učitelj govori.
Nazadnje, ga učitelj vpraša,:
»To boš vendar le vedel, kaj so' mumije?«
Tonin molči. Premišljuje. Gleda zdaj učitelja, zdaj po razredu. Nazadnje pa se le odloči:
»Mumije so konzervirane kraljice«.
Previdni piščanci
Vsi vedo, da se piščanci izvalijo iz jajc, na katerih mora čepeti koklja, in da, niso vsa jajca; dobra,
»Zakaj pa piščanci pridejo iz jajc?«
»Zato; ker se bojijo, da jih ne bi skuhali.«
Pepček
Oče Jože in sinko, Pepček sta, živela v svoji bajtici tam pri gozdu nad vasjo. Trdo, je bilo njuno življenje in Pepček, čeprav še šolarček, je moral prijeti za vsako: delo;
V torek da oče Jože sinku Pepčku sekiro; da naklesti v gozdu drv za zimo.
»Pa dobro: pazi na sekiro! Nova je!« mu grozeče priporoča oče;
Pepček gre, poišče v gozdu ugoden prostor s suhim mahom, položi novo: sekiro skrbno na mah, sam pa leže poleg in ne odvrne oči od sekire, nove sekire.
Previdno prinese zvečer sinko novo: sekiro domov, da jo vrne očetu.
»Pa drva,?« se zavzame oče Jože.
»Kakšna drva,?« gleda sinko debelo, »saj sem ves dan moral paziti na sekiro; na novo sekir o!«
JOSIP STRITAR:
DROBTINICE
1.	Ptič se s ptičem druži, žaba z žabo v luži.
2.	Na med se muhe love, na sladke besede ljudje.
3.	Krokar kroka,, slavec poje, vsaka božja stvar po svoje.
4.	Stoječa voda se usmradi, rjava kosa ne kosi.
5.	Kjer ni pridne mačke: v hiši, dobro: se imajo' miši.
6.	Pozimi se ve; kaj peč velja, v nesreči se prijatelj spozna.
7.	Če prehitro puška poči, zdrav iz grma zajec skoči.
8.	Sad prepovedan mika,, četudi je lesnika.
f. S. FINŽ8AR
o*>
DRUGA KNJIGA	POVEST DAVNIH DEDOV
45
Trgovec se je vrnil in mu izročil težko mošnjo; evnuhovi prsti so se je krčevito oprijeli.
»Na, to je za nocoj, mala nagrada! Plačilo: dobiš jutri!«
»Toda straža je na vrtu, straža pri vratih. Mene izpusti, tebe ne, gospod!«
»Ni tvoja skrb! Čakaj me — dohodi ključe do hodnika,, drugoi izvedem sam. Pojdi in pomni prisege; Sicer —«
Epafrodit je prehodil nekajkrat peristil. V obrazu se mu je žarila radost zmage. Evnuh mu je prisegel. Zlato mu je uko-valo dušo,. Privede ga do: Iztoka — padle bodo kocke opolnoči in despojna zaigra!
Vesel je hitel v spalnico:. Napisal je ži-dh Abiataru pismo, naj mu jutri opoldne izroči kupno vsoto: in opolnoči lahko nastopi vse pravice, ker Epafrodita ne bo več v Bizancu.
Že: je mislil leči, poslednjič v svoji vili, ko se nenadoma domisli še nečesa.
Iz skrbno skrite skrinjice je vzel perga-
^OBODNIM
SONCEM
ment z Justinijanovim podpisom. Razgrnil ga je predse in s spretno roko napisal v slogu in načinu najvišje pisarne, da mu je dovoljen obisk v ječi pri Orionu. Pergament je zopet zvil in ga vtaknil v srebrno pušico:	ter mu pridejal Teodorin
prstan.
»Za vsak primer,« je pomislil, ko: je legel. Še enkrat je premotril ves načrt. Zunaj je šumela Propontida v rahlih valovih, zadnjič pod njegovim oknom.
Drugo dopoldne se je Epafrodit napotil iz vile sam,, brez sužnjev, brez bleska, peš, v žalni obleki, z ra,zmršenimi lasmi po Bizancu. Po forih ga je pozdravljalo ljudstvo z glasnimi Vzkliki sočutja. Imenitni meščani sO mu z iskrenostjo izražali sočutje, tolpa je glasno kričala inl pritiskala roke V žalosti na prsi, ko je videla dobrotnika iz hipodroma toženega. Epafrodit je vdano in ponižno povešal glavo; toda živel oči sol motrile množice in se čudile; Zakaj, da je toliko sočutja, čeprav samopridnega, V Bizancu, ni mislil. V srcu se mu je celo zbudila prešerna skušnjava, da bi stopil podi arkade na Teodozij e Vem trgu in izpregoVoril tolpi o Iztoku, o: sebi. Vrgel bi mednje nekaj pferišč srebra in nastala bi buka, da bi Justinijan pomnil, kdaij je naperil pravdbl zoper njega. Toda previdnoi je premagal skušnjavo in obiskal naj silovitejše sodne svetnike in pri-sednike ter prosil pravice in milosti v pravdi.
Daši se je zgrinjala kričeča tolpa za njim, koder je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih bitij, ki sta ga kakor po naključju sledili iz ozke ulice po Osrednji cesti. Pohvalil je V duhu Spi-ridionovo modrost, ker ni prišel do njega pri vratih, ampak po morju. Zato se Epa-froditu ni mudilo z obiski.
Ponižno: je čakal pri vratih svetnikov kakor reven klient, da je potratil več časa in speljal tajna vohufta čim dalje od vile.
Zakaj Numida je doma sprejemal v hlev kupljene arabce in kapadočane, oklepe in šleme, ki so bili pripravljeni za beg.
Minilo je poldne, kol se je vrnil.
Pri vratih ga je čakal Numida, se mu globoko: priklonil in ga gledal z očmi, polnimi veselja;.
Grk ga ni vprašal, ni črhnil besedice. Ugodno poročiloi, da so konji v hlevu in OTOŽje skrito:, je govorilo sužnjevo; lice. Rahlo mu je prikimal in odšel v atrij, kjer ga je čakal žid Abiatar. Vrtel je oči, se stiskal za prsi in ogorčen govoril besede sožalja Epafroditu. Previdno' se je ozrl po' kotih in z gnevom pričel:
»O Babilon, ki si oropal sveti tempelj, gnal naše očete v sužnost, o, Babilon, ti si bil jagnje, jagnje, Upravda pa je volk. O, do kosti me je ogulila krivična postava, do kosti, in mi ugrabila, kar sem v trudnih nočeh krvavo prihranil. In ti, vzvišenost, tožen, ti, ljubezen Bizanca, ti, dobri
bedak, ki si sipal despotu z obema rokama, to je plačilo!«
»Zato odhajam.«
»Odhajaš? Nikar! Ves Bizanc je s teboj. V triumfu se vrneš od pravde.«
»Epafrodit je star, triumfov ne mara. Zmago naj slave suhe listine. Sedaj razumeš kupno pogodbo!«
»Ti gledaš deset let v bodočnost!«
»Imaš pergamente s seboj?«
»S seboj in denar tudi. Preštej!«
»Zaupam ti. Želim sreče na poti življenja. Opolnoči je vse tvoje. Dotlej še molči, da izginem. Naj ti tekne poceni bogastvo; Listine so pravnomočne; da jih ne izpodbije noben zakonik.«
»Naj te spremlja angel Tobijev!«
Abiatar se je poslovil. Njegovi pogledi so objemali stebrišča in použivali krasoto vile in vrta.
Popoldne je Epafrodita razburjalo; Sonce ni hotelo utoniti v Propontidi. V sebi je čutil železno odločnost.
Vsa notranjost, vsak živec, vse misli — vse je bilo napeto kakor močna tetiva, na kateri počiva strelka, da zleti in zadene v srce; Hodil je nemirno po atriju, se poslavljal od krasnega peristila; postaval je pred kipom Atene, z utripajočim srcem je dal slovo Merkurju. Izprehajal se je na videz otožen poi vrtu.
Vsa služinčad je tavala kakor preplašena, zbegana, brez dela, brez misli. Leglo je nekaj težkega nad vso vilo, na vrt,
« — Štev. 45 (810)
za gospodinjo in dom	Limonin in pomarančni sladkor
Izpiranje perila
Večkrat se zgodi, da perila ne moremo sušiti na prostem in nam v takem primeru kak kos perila kar nekam posivi in postane moten in dobi tudi slab duh. V takem primeru pač vedno dolžimo take okoliščine, da samo te povzročajo1 take nevšečnosti pri perilu. Ni pa samo to vzrok, marveč je vzrok v slabem izplakovanju. Če se to dogaja dalj časa, začne perilo počasi tudi razpadati.
Pri pranju s toplo vodo se vlakna v tkaninah razrahljajo, pralna sredstva, milo ali prašek pa laže prodirajo' med vlakna ter bolje mehčajo in tope nesnaga. Čim toplejša je voda, tem večji je ta učinek, toda le pri mehki vodii. V naravi je to predvsem deževnica, dočim sta vodovodna voda in studenčnica ponavadi trdi. Vodo mehčamo z raznimi lugi in sodobnimi pralnimi praški, ki jih je na trgu v veliki izbiri. Bolj ko je voda vroča, ko ji primešamo razmet)£evalng sredstvo, tem jiitreje se zmehča,
Kot za pranje mora biti voda mehka tudi za izpiranje, ker mora izlužiti iz tkanine nesnago, ostanke mila in maščobe. Pri izpiranju s trdo vodloi pa se ti ostanki vežejo z rudninskimi snovmi, ki jih Vsebuje trda voda v obilici, ter ostanejo V tkanini.
Drugo, kar je treba vedeti, je to, da morajo biti izpiralne Vode tople oziroma vto-
Ovseni kosmiči so zdrava' in tečna hrana
Ovsenih kosmičev (Haferflocken) še vse premalo uporabljamo, če pomislimo, da so za prehrano' izrednega pomena. Mnoge velike dežele so že zdavnaj spoznale izredni pomen ovsenih izdelkov za zdravje in krepkost človeškega organizma, zato1 jih na primer množično uporabljajo na Škotskem, in v vseh skandinavskih deželah. Ljudje v teh deželah, predvsem pa strokovnjaki trdijo, da ohrani oves telo zdravo-, glavo bistro, noge pa tople. Ovse-njak dela železne može. Razen tega pa uporabljajo ovsene izdelke tudi kot zdravilo, in sicer se je oves uspešno uveljavil pri zdravljenju sladkorne bolezni. Prav Skandinavci, ki jedo velikoi ovsenih izdelkov, so gotovo tudi zaradi tega čvrsti in krepki ljudje, poleg tega pa tudi odporni in dobri športniki.
Ovseni izdelek vsebuje poleg drugih najugodnejših sestavin še 8 %> maščobe, v kateri sta tudi lecitin in fosfor. Prav te sestavine ovsenih izdelkov soi redilne in zdrave, pospešujejo prebavo, krepijo mišice, kosti itd. Modema dietična hrana ovsene izdelke zelo upošteva, kar vsekakor prepričuje, da so ovseni izdelki res zelo priporočljivi za zdravo prehrano.
če. Na vroče perilo ne sme priti mrzla voda, ker se hitroi stisnejo razrahljana vlakna, strde maščobni delci, sprijeti z umazanijo, na ta način pa potem ostanejo v tkanini. Perilo ima potem neprijeten duh, ker pač ni čisto. Delci umazanije in maščobe razkrajajo tkanino, razen tega pa ostane perilo namesto' snežno belo sivo in motno-. Tako perilo dobi pri likanju nekam rumeno barvo-, ker se maščoba, ki je ostala v perilu, pod vplivom vročine od likalnika razmaže po' tkanini.
Šele koi je perilo skoraj že do' čistega izprano v Več toplih in zmehčanih vodah, ga izplaknemo do- konca pod vodovodom ali kje drugje. Le tako' bomo' perila ohranili dalj časa lepo in trpežno, razen tega pa ne bo imelo nikdar neprijetnega duha, pa čeprav ga bomoi v zimskem času, ko bo vreme neugodno, sušili v zaprtem prostoru.
Učinek nepravilne vzgoje se nikjer tako pogosto in jasno- ne pokaže kot pri zobozdravniku. In vendar čaka ta obisk vsakega otroka. Starši bi se morali zavedati, da jei tudi zdravljenje mlečnih zob nujno potrebno'.
Že v drugem, a najkasneje v tretjem letu starosti naj se otrok navadi na čiščenje zob pred nočnim spanjem, in od časa do' časa naj jih mati sama pregleda. Kakor hitro opazi kako okvaro, naj prične s psihološko pripravo' otroka za obisk pri zobozdravniku. Otroka mora, osvoboditi strahu in ga prepričati o' potrebi zdravljenja. Vsak dan lahko neprisiljeno napelje razgovor na zdravnika, ki popravi okvaro in pridnim otrokom napravi celo srebrne plombe. Oče naj omeni, da otroci, ki hodijo V šolo, smejo že sami iti k zo-bozdravniku. Mimogrede naj se spomni še kakega drugega otroka, ki ima že popravljene zobe itd.
Pri dečkih bomo na primer vzbudili zanimanje za stol, na katerem se lahko dvigaš in spuščaš. Ko otrok nato pride v ordinacijo, je' vsa njegova pozornost osredotočena, na! novo okolje, ne pa na morebitne bolečine, ki ga čakajo. Rade volje bo sedel na stol, o katerem smo mu že pripovedovali in radovedno ogledoval in-strumentarij. Dobro se obnese praksa, da se zobozdravnik omeji prvi krat samo- na pregled in se pri tem prijazno pozanima, kateri zob otroka boli, kaddr je bonbone.
Pripravimo si ga lahko na dva načina. Sladkorne kocke obribamp ob pomarančo ali limono ali pa limone oziroma pomaranče prav na tanko obribamo, tako da odstranimo od njih samo rumeni del kožice. Bela koža greni. Naribane olupke denemo v steklen kozarček, ki se dobro zapira, ali pa ga moramo zavezati s celofanskim papirjem. Olupke zmešamo, preden jih spravimo, s sladkorno sipoi ali pa denemo v kozarec najprej plast sladkorja, nato plast olupkov itd. Na vrhu naj bo sladkor. Olupke pomaranč spravimo ločeno- od olupkov limon.
Tako pripravljen limonin ali pomarančni sladkor uporabljamo za pripravo sladic, ker jim da tak sladkor še posebno' dober okus in aroma:. Porabljamo ga tudi za čaje in druge pijače. Hranimo ga lahko zelo dolgo. Da se tako pripravljeni sladkor ne zdiši, ga moramo- v kozarcu po vsaki uporabi dobro zapreti.
Ker bo sedaj vedno več limon in pomaranč na: trgu, si jih bomo sčasoma res
Tako si ustvari otrokovo zaupanje in zanimanje, ker vidi, da vse le ni tako' hudo-. Poznejše delo zdravnika bo potem normalno' potekalo.
Na tak način že v naprej preprečimo otroku odpor. Žal pa je še- vednoi premalo mater, ki bi storile ta korak, ki je- za ohranitev tudi poznejšega otrokovega zobovja izredno' pomemben, pravočasno'. Velikokrat že od začetka vse pokvarijo, ker v otrokovi navzočnosti izjavljajo', da mora njihov ubogi fantek že tako zgodaj k zobozdravniku ipd. Ko pripelje otroka v ordinacijo, opozarja zobozdravnika, naj »lepo-« dela, da ga ne bo bolelo1, saj je revež že tako' dovo-lj pretrpel. Ob takih besedah res ne moremo- zahtevati od otroka, da bo: z zaupanjem gledal na zdravnika, ker mu je mati za vse zgled, dočim tujcu ne zaupa. Tudi za novo' okolje je žei večkrat slišal, da je vezano na neke neznane- bolečine. Prav tako nimajo- prav starši, ki pripelje-joi otroka v ordinacijo s prevaro1. Otrok ima, v tem že-, izkušnje, zato v njihove izjave nima več zaupanja in upravičeno- sumi nekaj neprijetnega.
Starši se ponavadi izgovarjajo s prezaposlenostjo1, če jih kdo opozori na. nepravilno vzgojo'. Pomanjkanje časa pa ne sme biti izgovor, kajti kje- pa so potem vzeli čas za slabe- vzgojne metode, katerih neprijetne posledice se tako neprijetno in jasno- kažejo ob najbolj nepravem času. Ure1, ki smo jih uporabili za razvajanje
lahko privoščili in napravili tak sladkor, ki nam bo vedno prav prišel. Razen tega pa so limone in pomaranče bogate vitaminov in prav zaradi tega zelo- priporočljive za množično uporabo' predvsem pozimi, ko- manjka zelene na vitaminih bogate hrane.
PRAKTIČNI NASVETI
Volno, ki smo jo oprali, damo v zaprto posodo in jo postavimo- nato- v posodo z vrelo vodoi, kjer jo- pustimo' četrt ure. Volna bo potem spet uporabna in dovolj prožna.
*
Če pričnejo- usnjeni predmeti plesneti, napravimo mešanico' iz enega dela kafre in devet delov terpentinovega olja ter z njo namažemo usnje čevljev, rokavic in drugih usnjenih predmetov. Preden usnje namažemo, očistimo- plesno-bo- s krpo-, ki smo jo namočili V kis. Mešanica terpentina in kafre prežene tudli miši, ki se- pogosto- lotijo tudi usnjenih predmetov.
in milovanje svojih otrok, bi lahko- izkoristili V pozitivnejšem smislu.
S šoloobveznimi otroci ni tako težko. Ti so zajeti v sistematične preglede, na katerih se odredi zdravljenje. Razen tega pa je starejšemu otroku tudi lažje dopovedati, da je obisk zobozdravnika nujno potreben, ker sicer bo zob povzročal velike bolečine in ko-nčno tudi docela razpadel ipd. Razen tega pa se starejši otroci, zlasti fantje, radi postavijo kot junaki in že iz tega razloga nekako brez strahu gredo k zobozdravniku. V kolikor pa se tudi taki otroci le preveč bojijo zobozdravnika ali jih celo ni mogoče spraviti k njemu, je temu vzrok nepravilna vzgoja-
Mrzla voda proti opeklinam
Če se opečete, stopite- hitro- k najbližji vodovodni cevi in namočite- opeklino'. To je nasvet, ki so ga dali ameriški kirurgi na svojem sestanku na univerzi v Utahu. Zdravniki so namreč v svoji praksi ugotovili, da je polivanje opeklin takoj po nesreči koristno' in zelo- priporočljivo. Če se opeklina poliva z mrzlo Vodo 15 do 30 minut, skoraj nič ne oteče, manj boli, obenem pa se p-rep-reči izguba podkožne tekočine skozi poškodovane kapilare. Opekline so pri vsakdanjem opravku v kuhinji pogost pojav, zato' se splača zapomniti si to najnovejšo' ugotovitev in nasvet amer riških kirurgov.
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Že v predšolski dobi otroka k zobozdravniku
na pristanišče. Vse je čakalo nekaj velikega:, vse je nekaj slutilo. Radovan je po-maljal ddlgol bradol skozi priprta Vrata:, gledal na sonce, šepetal molitve, bogovom obetal vnovič in vnovič hekatombe pod lipo Svarunovega gradišča in se- stresal v hrepenenju in čakanju.
Počasi je zakrvavelo1 morje. Mogočna sončna obla se je dotaknila valov, potapljala se in sunkoma utonila!.
Tedaj je pozval Epafrodit vse sužnje v prostrani peristil.
V vseh očeh je bila vdanost, na vseh licih žalost in sočutje, ko so zagledali gospoda v žalni obleki.
Epafrodit je stopil mednje. Na licu mu je kraljevala slovesnost, v očeh ljubezen.
Z levico je odpahnil goste gube plašča, v desnici se je zasvetil križ, ves posut z 'dragulji. Vsi svetilniki so plameneli, da so temnele prve zvezde, ki so se prižgale nad impluvijem.
Se nikoli se- ni zdel Epafrodit sužniem tako svečan, tako- velik in tako mogočen —■„ kakor apostol. Nepoznana sila, strah in upanje, jim je zlomila koleno-, vse se je ponižalo in pokleknilo. Tedaj je dvignil Epafrodit desnico s križem:
»V imenu Krista, z zarjo jutrišnjega dne ste vsi svobodni!«
Množica je- ostrmela in onemela. Počasi se je izvil iz nje vzdih, kakor bi vzdihnile prsi, s katerih se je odvalila skala. Po kolenih so drseli k Epafroditu. Solze so
kapale na njegove noge, ko so mu poljubljali sandale.
Numida pa je delil s periščem srebrne statere.
ČETRTO POGLAVJE
Bližala se je polnoč.
Epafrodit je slonel v spalnici na mehkem baržunu, odet v najslovesne-jšo- obleko. Život mu je-^bil maziljen, da je dišalo skozi dragoceni bisus, glava je izgubila sliko toženega. Vse je bilo vzorno-, sijajno, kakor bi bil namenjen do despota. Grk je jasno videl, da se bliža! ura zmage ali smrti. Hotel je zmagati ali umreti v sijaju, ki ga je spremljal že- dolga leta.
Prisluškal je oprezno-, se li oglase z ulice na pol pijani, na pol Veseli glasovi vojakov, ki se vračajo iz tabem. Ob enajstih bi se morali oglasiti pred portalom njegove vile. KO je zaobrnil peščeno uro-, je postajal razburjen. Vsaka minuta ga je razdražila. Bil je preblizu smotra, na vrhuncu do zmage ali do smrti. Ena sama minuta, ena nepremišljena: beseda, slučajen ukaz častnika, ki prekrene in premeni straže, določene za to noč, bi mu lahko-razbil ves načrt, z vrha bi ga pahnil v brezno-, da bi iztežka še kdaj prišel tako blizu smotra.
Minute so ginile, vsa stodško mirna narava, Ves njegov močni duh je vztrepetava!. Vstal je. Segel po temnem plašču,
s svileno ruto ovil glaVo, čeznjo' potegnil oglavnico' in šel iz spalnice v atrij.
»Prihajajo!« mu je pošepeta.1 Numida.
Epafrodit je bil tako' vznemirjen, da ni slišal od daleč prihajajočega ptetja, smeha-, trdih korakov.
»S fo-rov s-e sliši šum!«
»Ni s forov, prejasnošt! Fori so- že davno umolknili.«
Tedaj je- tudi Epafrodit razločil šum veselih vojakov, ki so prihajali iz tabem.
»Ali si videl, kam sta se vtaknila carska ovaduha, ki stražita mojo- vilo?«
»Pred vestibulom svetnika Joanesa sedita in dremljeta.«
»Ugodno,« je pomislil Epafrodit. »Vojaki pridejo- neopaženi v moje hleve.«
Tedaj se je približal vratom smeh, krik, dovtipi, popevke' in nerodni koraki kakor vinjenih. Nekdo se je zaletel v duri, da je zabobnelo. Epafrodit in Numida sta razločila besede: »Tegale imajo tudi v precepu!« Splošen smeh.
Epafrodit je- pomežiknil.
»To je stari Slaven. Izvrstno- igra.«
Počasi so se glasovi oddaljili, umirali, se še enkrat odzvali, utihnili in izginili.
Epafrodit in Numida sta krenila na vrt. Suženj je odhitel.
Ali skokoma se je vrnil za nekaj minut in naznanil:
»Gospod, Sloveni že sedlajo konje! Vsi so prišli neopaženi!«
»Ali sta čolna pripravljena? Orodje? Me-či?« MrzličaVO' je vpraševal Grk.
»Vse, gospod!«
Spustila sta se po' stezi k morju.
Majhen čoln, katerega je' gnal krepak suženj, je spolzel po m-orju. Za njim je v razdalji tiho- Veslal večji.
Ko sO bili v Propontidi, je Epafrodit molil, stisnjen v črni plašč:
»Gospod', pomagaj, otmi ga!«
Veslači so tako spretno zasajali vesla v morje-, da ni pljusknilo-, ni zašumelo1-Kakor skrivnostni senci sta drsela čolna po gladini, ki ni plivkala in se ni ganila kakor v strahu, polnem čakanja.
Zvezda nad kupolo sv. Sofije je- pokazala natančno polnoč, ko- so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki čoln se je1 skril v visoko bičevje, nihče v njem se ni ganil. Iz malega sta stopila na suho Numida in Epafrodit.
Vrh marmomili stopnic se je izluščila izzai cipres- temna postava-.
Epaforditu je p-lalo' srce-.
Postava je zganila z roko in za njo sta šla po vijugastih stopnicah med pinijami-cipresami, mandeljni in palmami Epafrodit in Numida.
Kar senca obstane in počaka Epafrodita-
»Stoj! Straža! Ne dd nam dalje!«
»Naprej!« po-šepeta Epafrodit in stopi odločno proti p-alatincu, ki je- stal kakor kip sredi steze.
(Nadaljevanje sledi)
la oddih IN RAZVEDRILO
OPRANA SRAJCA I
I
Morley Callaghan:
1
Phil je pil nekega večera v eni od Lyon-sovih čajnic svojo skodelico kave — pri čemer je sedel pri mizi v bližini centralne kurjave, da bi se ta čas stopil in posušil sneg z njegovih čevljev — ko je videl pri sosednji mizi na videz premožnega, sveže pobritega moža, ki je pravkar odrinil od sebe krožnik s šunka rico, in to s takšnim obrazom, kot da mu je že; pri pogledu nanjo slabo. Po! načinu, kako' je vzdihnil, medtem, ko je posvetil vso svojo pozornost šunkarici, je lahko1 vsakdo takoj spoznal, da je mož precej pijan. Držal je svoj blagajniški listek, katerega bi moral pri izhodu pri blagajni poravnati, krčevito1 v levi roki, medtem ko je z drugo1 v žepu obračal in vrtel zvitek bankovcev. Poskušal je, kako1 bi se zopet lahko obvladal, se poskušal zravnati in oditi v ravni črti brez spotikanja do blagajne, dostojno1 plačati svoj račun, vstopiti v avto in priti domov, še preden ga bo obvladal spanec.
Zavitek bankovcev, ki so ležali pod mizo1 v možakovi roki, medtem ko je on sam z vso težo naslonjen na mizo strmel proti blagajniku, je zbudil v Philu misel na to, kako bridko1 nujno' bi potreboval vsaj en dolar. Bil je na poti čez deželo in se je vrnil z nekim tovornjakom. Bil je popolnoma na psu, njegovo1 perilo1 je ležalo v neki pralnici ob 26. ulici in nekdo1, kateremu je včeraj telefoniral — nekdo1, s katerim je hodil skupaj v šolo in ki zdaj dela v pisarni nekega časopisa — ga je pozval, naj pride k njemu, morda bi mu lahko priskrbel za nekaj tedhov dela. v njihovem odpremnem oddelku. Toda srajc •mu pralnica ni hotela izročiti, preden jih ne plača. Phil pa ni mogel prenesti misli na to, da bi ne stopil pred oči človeku, s katerim je hodil skupaj v šolo1 in ki zdaj zasluži na kupe denarja, vsaj z oprano srajco1.
Ko je naprej nagnjen pozorno opazoval, kako možakovi debeli prsti v naporu, da bi izvil iz njega en bankovec, nerodno vrtijoi zvitek bankovcev, medtem ko1 je bila vsa njegova pozornost usmerjena na blagajnika, se je zgodilo1 tisto, česar si Phil niti sanjati ni upal: iz zvitka je zdrsnil en bankovec, nerodni prsti sd segli po njem, prijeli v prazno1... in bankovec je zdrknil v rahlem loku pod mizo1 in padel v umazano lužo, ki sol jo1 pustili tam mokri gumijasti možakovi čevlji.
S sanjarskim nasmehom je pogledal Phil preko možakove glave po lokalu, kot da bi vlekel vase vonje iz kuhinje. Toda njegovo srce je naglo dvakrat poskočilo. Predstavljal si je, kako bo dvignil naslednje jutro svoje oprane srajce iz pralnice in oblekel tistoi svetlomodro1 s tankimi belimi črtami, za katero je pred letom dni plačal v Philadelphiji štiri dolarje.
Toda pijanec, ki ga je opazil, je stresel z glavo. Strmel je V Philov obnošeni klobuk, njegov stari plašč in zmečkano1 srajco. Ni bil navdušen nad tem, kar je videl. Nič ni pomagalo, če se je Phil delal, kot da vsega tega ne opazi in da je vse v redu. Sanjarski izraz na Philovem obrazu ga je dražil. »Hej, vi, Sanjač,« je dejal, »ali vam kaj ni všeč?«
»Meni?«
»Seveda, vam, gospod Sanjač!«
»Nisem vas niti pogledal. Premišljam, kaj bi naročil.«
»Oprostite, gospod Sanjač. Morda imate prav. Jaz pa sem ves večer delal napake in nočem zdaj narediti še ene,« je dejal.
Medtem ko se je zelo ponižno1 nasmehnil Philu, je prišlo1 k mizi nenadoma neko* * dekle v nepobarvanem, od snega, in dežja mokrem plašču. Dekle z nenegovanimi Plavim! lasmi, ki so' bili potrebni novega trajnega kodranja, z lepo oblikovanimi nogami in bledim obrazom. Prisedla je k mizi. V roki je imela neporavnan račun. Položila je na mizo1 oba komolca in se ozirala, kot da bi koga pričakovala. Dolarski bankovec na tleh je ležal kakšne tri metre od njene noge.
Pijanec je z mnogo dostojanstva; vstal in začel krmariti proti izhodu, s svojim računom silno resno' v eni roki pred seboj, zvitek bankovcev pa v drugi roki.
K O1 je bil oddaljen še kakšnih dvajset ko-rakov, se je Phil obrnil k dekletu, njune oči so se srečale v trudnem medsebojnem ocenjevanju, gledale so se brez utripa in nobeden od njiju se ni premaknil. Dekletove oči so bile plave in se niso umaknile — in potem se je nehote zatekel njen pogled, na; tla.
Phila je postala strah in segel je po bankovcu, z enim kolenom na tleh. Toda ona je natanko vedela, kje leži bankovec. Njena noga je segla naprej in pritisnila s konica stopala, z vso' silo na papir, tako da sel ni niti najmanj premaknil, ko je Phil potegnil zanj. Takoj je razumel: ni nobene možnosti, da bi prišel do bankovca — razen če ga raztrga. Medtem ko je še naprej trdno držal vogal bankovca, je v zadregi strmel na njen obnošeni, mokri čevelj in potem zdrsnil s pogledom po njenem gležnju in poi spuščeni zanki na njeni nogavici. Vedel je, da se je nagnila k njemu. Njen obraz je bil nenadoma blizu njegovega.
»Verjetno ga je nekdo izgubil,« je dejal, koi jo1 je1 pogledal.
»Videti je tako«, je odgovorila, s konico čevlja šč vednol trdno na bankovcu in obrazom napetim od želje.
»Morda, ste hoteli steči zai njim,?«
»To ni bil moj namen,« je dejala:. Malce se je nasmehnila na! radosten, nepopustljiv način.
Če bi ona, zdaj, medtem ko sta, govorila, dvignila svoj čevelj z bankovca, bi morda on tega storil, kar je zdaj sklenil storiti. Toda dala mu je občutek, kako čaka sama na to, da bo on dvignil denar. Pa tudi upanje na, dolar in s tem na oprano srajca sta mu dala toliko1 poguma, da je rekel z dobrovoljnim zmigom ramen: »Kaj bi naj torej storila po vašem mnenju?«
»Kaj menite vi?«
»Vzemimo, da sva morda videla, ta bankovec oba istočasno in da ga oba potrebujeva — kako bi bilo, če bi zanj metala kovanec: glava ali številka.«
Za trenutek se je obotavljala, nato* pa je dejala: »To zveni kar pravično1. Torej!« Oba sta se nasmehnila, ko je potegnil iz žepa kovanec in ko se je tako nasmehnila, je videl, da, je še zelo mlada,. Pod očesom se ji je vlekla majhna brazgotina, kot da bi jo kdo udaril. Toda njen obraz je bil, kot da; bi se razcvetel, kljub bledici in nenegovanim lasem..
»Če bo številka, dobite vi, če bo glava jaz,« je dejal in se pripravil na vadljanje.
»Naj pade na mizo, ne da bi se ga dotaknili ali ustavili,« je dejala in prikimala.
»Pozor — moja dama!« je vzkliknil in pustil krožiti novec, da je zabrnel po mizi okrog majhnega stalka, s sladkorjem, gorčico; kisom in oljem. Ko se je nehal vrteti, sta se oba nagnila takoi naglo' naprej, da sta skotro trčila z glavami.
»Glava, ali ne?« je dejala. Kljub temu je gledala. Kljub temu je gledala še dalje na kovanec, kot da ne more prav videti. Nekaj je premišljevala, nekaj strašnega, morda kakšno vprašanje, na katero je odgovoril ta mali novec na mizi. Njen obraz je bil njegovemu zelo blizu in v njenih očeh so bile solze. Toda obrnila se je tiho' in dejala: »Gotovo1 je, tovariš. Res je vaš.« Potegnila je nogo k sebi in se malce nasmehnila, ko se je sklonil in pobral bankovec.
»Hvala«, je dejal. »Morda imate srečo1 v ljubezni.«
»Verjetno1. Želim vam vse dobro!« Vstala je in odšla k blagajniku, kateremu je predala neplačani račun.
Videl je, kako1 si je zavihnila ovratnik svojega brezbarvnega, od snega; in dežja mokrega plašča. Majhen šop> las se ji je ujel zanj in je visel čez ovratnik. Medtem ko je govorila z blagajnikom, je pogledal kovanec, ki mu je ležal na dlani, pogledal še njo in je nenadoma, občutil, kako strašno ga je sram. Počasi je obrnil ko-vanec: bil je na obeh straneh enak, na obeh straneh je imel enako glavo1, ta stara igračka in talisman, ki joi je našel pred dvema letoma. Potem pa skoro ni več videl kovanca v svoji roki, samo izraz obraza je videl, ki ga je dobilo dekle, medtem ko1 je opazovala vrtenje kovanca na mizi. Slišal je njen vzdih, kot da je vse upanje,
ki ga je imela na tem svetu, skrito: v tem vrtečem kovancu. Spomnil se je, k ato se je zravnala in se nasmehnila: čutil je, da je vsa njena usoda, bilai v tem trenutku odvisna od tega kovanca. Bila je blizu tega, da bi se počutila kot na mučilih — in potem jo je prevaril.
Zdaj je že odšla iz lokala in stekel je za njo. Videl joi je, kako stoji kakšnih dvajset korakov vstran od neke prodajalne tobaka:. Zopet je snežilo1. Šla je1 po snegu, njeni čevlji so1 imeli na konicah kupčke snega. Še preden jo« je dohitel, je zarila roke globoka v žepe svojega plašča in je naglo s, sklonjeno1 glavo1 odšla.
»Samo: trenutek, gospodična! Halo1, zakaj tako hitite?« jei zaklical.
Ne da bi se nasmehnila, in brez presenečenja se je obrnila in počakala. »Želite?«
»Napravite mi uslugo1. Hočete?«
»Zakaj bi naj to storila?«
»Zakaj ne — če vas nič ne velja?«
»To1 je odvisno od tega, za, kakšna stvar gre«.
»Vzemite ta, bankovec, prosim! Nič drugega!«
Za trenutek je skušala uganiti njegov namen, potem je rekla: »Čemu tov gospod? Dobili ste ga po vseh pravilih. Vse je v redu. Pustimo zdaj to.« Njen obraz, jG’ bil nenadoma ves trd, mnogo1 starejši, kot je bil prej v restavraciji.
»Ne, nisem ga pošteno1 dobil,« je dejal. »Poglejte, gospodična, vzemite ga, prosim!« Iztegnil je roko1 in jo1 prijel za komolec. Toda ona se ga je z nabranim čelom otresla. Postalo1 mu je neprijetno. »Bil je ponarejen kovanec, s katerim sva vadljala, ali me zdaj razumete. Pokažem vam ga, če hočete. Saj niste mogli dobiti.«
»In čemu zdaj nenadoma, ta velikodušnost?«
»Ne vem! Videl sem vas, kako1 ste odšli in obšla me je slutnja, da je vam mno-
Zasačenega dijaka je bila sama nedolžnost.
»Ne berem plaže,« se je odločno branil.
Profesor mu je mahal pred nosom s ceneno brošuro, ki ji je manjkala naslovna stran. Dijak jo1 je bral pod, klopjo, pa ga je profesorjevo1 budno1 oko1 opazilo.
»Te bom že naučil lagati!« je kričal.
»Ampak...«
»Priznaj in povej, kakšno1 reč si bral!«
»Vsebino naj povem?«
»Da. Vsebino tega nemarnega zvezka za pet grošev.«
»Če že vztrajate na tem, gospod profesor ...«
»Vztrajam! Hitro!«
»Tedaj je živel v majhnem mestecu upokojenec,« je začel dijak,« bil je profesor kakor vi. Nekega jutra grei na, sprehod in ogovori na cesti nepoznano deklico.«
(Profesor postane v obraz zaripel.)
»Mladi deklici stari pokavec, ki se je bil nekako pomladil, skraja ni bil prav nič všeč, vendar si je profesor z darili sčasoma, pridobil dekletovo1 naklonjenost. Nato postane zgodba dolgočasna, in sentimentalna, dokler naposled ne pride dekličin brat, ki je bil pri vojakih, V mestece na dopust. Tedaj nastane cel hudič. Brat je zvedel za sestrino' razmerje in jo1 nesramno' ozmerjal. Z izrazi, ki jih ne modrem tukaj ponoviti, saj razumete, gospod profesor? Prišlo je do pretepa med ljubimcem in dekličinim bratom in pri tem je profesor ubil vojaka na dopustu.«
»V kanal s takimi pamfleti!«
Grajani dijak je skomizgnil z rameni.
»Ne bi hotel obširneje obravnavati dogodka,« je dejal, »le še to: nekega dne prizna neumno punče svojemu ljubimcu, da se čuti mater. Častitljivi profesor ne verjame svojim ušesom, roti nebo in pe-kto' in jadrno' izgine v tujino:. Zapuščeno dekle v obupu zastrupi lastno: mater in umori še otročička; seveda jot aretirajo1 in v ječi zblazni in umre. Konec.«
go teže kot je meni. Za vas, je več na tehtnici.. .« Še dalje je resno silil vanjo.
Užaljeno1 je dejala: »Če ste me prelisičili, ste to pač storili in jaz bi morala opaziti, dai je bila prevara. Toda...«
»Mislil sem, da ta listek resi nujno1 potrebujem. Toda ko sem vas videi odhajati, sem dobil tako umazan občutek. Jutri potrebujem svoje perilo1. Potrebujem čisto srajco1. Na to sem mislil, ko1 sem vidieil tistega človeka brskati po denarju. In to je bilo' grenko:, koi sem Videl pri Vas isti namen. Sploh nisem dolgo premišljeval. Enostavno1 udaril sem povprek.«
Resno ga je poslušala, kot da jo je njegovo obžalovanje res prizadelo. Potem je iztegnila roko, in ga rahlo1 udarila po roki, kot da sta stara znanca, ki sta skupaj prebila ves večer in da, je ona pač že stara, on pa šele mlad nezrel mladič. »Vi torej mislite, da bi vam oprana srajca kaj koristila?« je vprašala.
»Domišljeval sem si, da bi s tem dobil novo priložnost v življenju, to je vse.«
»Morda tudi bo. Torej naprej! Pojdite po1 svojo srajco!«
»Ne, prosim, vzemite vi denar!«
»Ena sama oprana srajca mi ne pomaga nič več, prav tako kot tudi denar ne, kolikor je: Vredna. Torej — obilo sreče!« je dejala z jasnim, trmastim nasmehom. Tokrat je odločno odšla, kot da bi nekaj dokončno' in odločno sklenila,- odločitev, katere se je bala in katere morda ne bi sprejela,, če bi je on n,e bil prevaril in bi dobila tisti dolar.
Zaskrbljen je hotel steči za njo, vendar je obstal prizadet in potolčen zaradi resnice, katere se je pravkar šele zavedel; da njej en dolar za dalje časa ne bo pomagal in da je potreben temeljit preobrat, da bi se ves načrt njenega življenja spremenil.
Oprana srajca pa je postala zanj nekaj neprijetnega in nekaj podlega in dolar v roki se mu je zazdel umazan. Na vsak način se je moral rešiti tega dolarja — ali pa bo imel ves čas občutek, da vidi njo, kako z rokami v žepih odločna gre od njega.
Profesor se zgrozi in si rahlja ovratnik. »In takšno plažo' bere moj dijak!«
»To je bral ves razred, gospod profesor.«
»Kaj? Kako? Ti si knjižico1 še drugim posojal?«
»Jaz ne. Vaš kolega, gospod profesor Šmid.«
Vzgojitelj se zamaje:
»Naslov dela? Povej!«
Dijak poetično zdeklamira:
»Goethe. Faust. Prvi del.«
_______ ANEKDOTE ____________________
Nemški filozof Schopenhauer je bil nekoč gost na poroki bogatega posestnika, ki se je pri svojih 65 letih poročil z ljubko dvajsetletnico. Vprašali so ga, kaj misli o1 tej neobičajni zvezi in o osivelem ženinu. Filozof je odgovoril:
»Mož se mi zdi podoben mlinarju, ki bi moral zmleti samo še eno' vrečoi pšenice, pa bi mu prišlo' na misel, da bi si zgradil nov mlin.«
>!<
Na nekem sprejemu je rekel Napoleon madame de Lorges, ženi divizijskega generala :
»Ah, madame, vaša obleka je grozna! Stara, zguljena zavesa! To je pač nemški okusi«
Madame Lorges, po rodu Nemka, je sredi množice sicer zardela, toda pogumno odgovorila:
»Ne vem, če ima obleka kaj opravka z nemškim okusom, toda vaše besede gotovo1 nimajo nič skupnega s francoskim okusom.«
*
Ludvik XIV. na lovu tudi v najhujšem mrazu ni nosil mufa, ki je bil tiste čase zelo v modi. Srečala sta ga dva kmeta in eden od njiju se je sila čudil, kako da kralj v taki zimi ne varuje svojih rok.
»Temu roke že ne bodo zmrznile,« je rekel drugi kmet, »saj jih ima vendar v naših žepih.«
Jaques Rose Garden:
SLABA LITERATURA
Stran 8
Celovec, petek, 8. november 1957
Štev. 45 (810)
Italija obnavlja fašistične zakone
Zadnjo sredol se' je v Beogradu začelo drugo zasedanje jugoslovansko-italijanske mešane komisije, ki na podlagi posebnega statuta londonskega sporazuma razpravlja o vprašanjih manjšinskega šolstva ter o uporabi jezika manjšin v Italiji oziroma Jugoslaviji. Kakor smo poročali že svoječasno, vodi jugoslovansko delegacijo generalni konzul v Trstu Mitja Vošnjak.
V zvezi s tem zasedanjem je treba povedati, da s strani Italije posebni statut, ki urejuje manjšinska vprašanja med obema državama, še vedno nima zakonite veljave, ker rimski parlament še ni potrdil londonskega sporazuma. Samo* zato' je tudi mogoče, da na ozemlju, ki spada pod določbe tega sporazuma, še vedno veljajo diskriminacijski fašistični zakoni. In tega še ne dovolj, italijanske oblasti celo obnavljajo* tiste fašistične zakone,
ki jih je pred enajstimi leti razveljavila zavezniška Vojaška uprava.
Tak značilen primer se je zgodil tik ■pred začetkom beograjskega zasedanja v Trstu, kjer je generalni vladni komisar obnovil veljavnost fašističnega zakona iz leta 1939. Po tem zakonu je staršem prepovedano, da bi dajali otrokom »tuja« imena, kar v danih razmerah pomeni kričečo diskriminacijo za državljane slovenske narodnosti.
S takim uvodom v zasedanje mešane jugoslovansko-italijanske komisije' Italija nikakor ni pokazala potrebne pripravljenosti za sporazumno' reševanje medsebojnih problemov. Nasprotno se je izkazalo', da so tudi v Italiji močne tiste temne sile, ki bi vprašanja slovenske manjšine najraje še danes reševale po zločinskih fašističnih metodah.
Alžirska vojna je za Francijo predraga
Ravno na! dan spomina na vse mrtve so potekla tri leta, odkar se je alžirski narod uprl francoskemu kolonialnemu zatiranju. Francoske oblasti so doslej vložile Vse' sile, da bi upor Alžircev zatrle, Vendar pa se boj za svobodo in neodvisnost Alžira nadaljuje. Francija je utrpela že Velike izgube, poleg tega pa je vojna v Alžiru v sami Franciji povzročila precejšnjo politično zmedo in vladno' krizo', ki je trajala nad šest tednov. Razen tega je Francija zabredla v gospodarske in finančne težave, iz katerih trenutno' še ni videti izhoda!.
Ob tretji obletnici boja v Alžiru so različni časopisi objavili statistične podatke o človeških in materialnih izgubah. Računajo, da celotno število žrtev — civilnih in vojaških, alžirskih in francoskih — ni manjše od 75.000. Med temi je 44.000 Alžircev, ki so padli v boju; 4200 padlih in 750 pogrešanih francoskih vojakov; 7000 Alžircev, padlih med terorističnimi akcijami, 2700 pa pogrešanih; 1100 Francozov, ubitih pri različnih atentatih, 180 pa pogrešanih; približno' 12.000 vojakov in civilistov, ki so1 bili hudoi ranjeni v bojih in med atentati. Zatrjujejo, da so Francozi zajeli okoli 25.000 Alžircev.
Pa tudi materialne izgube so velikanske!. Med sabotažnimi akcijami in požigi je bilo! uničenih približno 1900 kmetij, 4 milijone stotov žita, 70.000 hektarov trtnih nasadov, pobitih 80.000 glav živine, posekanih 570.000 sadnih dreves in uničenih 4000 kmetijskih strojev ter sabotaže pri železnicah in drugih prometnih napravah. Skupno cenijo* materialno škodo na 200 milijard frankov.
Računajo', da stanejo Francijo vojaške operacije' v Alžiru dnevno' okoli 2. milijardi frankov, tlotej okoli 700 milijard letno*.
Polet na Luno praktično mogoč
S tem da krožita okoli Zemlje že dva sovjetska umetna satelita, prvi 83 in drugi 508 kg težak, se je možnost za polet na Luno močno povečala. Rusi napovedujejo, da boi V kratkem raketa brez posadke poskušala prodreti dOi Lune* in na njej tudi pristati. Sovjetski znanstveniki so že pred1 izstrelitvijo' prvega umetnega satelita precej samozavestno napovedovali, da je blizu čas medplanetarnih potovanj. Precejšen korak naprej pa pomeni izstrelitev drugega umetnega satelita, ki tehta pol tone in ima za posadko* eskimsko psico ter je opremljen z najrazličnejšimi merilnimi pripravami in oddajnimi postajami, ki pošiljajo na Zemljo zanimive podatke o kozmičnem žarčenju in drugih pogojih v višini 1700 kilometrov, kjer kroži drugi umetni satelit.
Po Vsej Sovjetski zvezi zdaj predvajajo radovednemu občinstvu film o' prvem potovanju na Luno* — trenutno še brez človeške posadke. Ta film so odkupili tudi Američani in ga že nekaj tednov predvajajo* po ZDA. Film prikazuje uporabo majčkenega tanka brez posadke, ki pa je natrpan z znanstvenimi instrumenti. Ta mali tank bo služil za raziskovanje Lunine površine.
Tank bodo prepeljali na Luno v trofaz-ni »kozmični« raketi, ki jot bo izstrelila izven Zemljine atmosfere krilata vsemir-ska ladja na raketni pogon. Ko se bo> raketa znašla na Sputnikovi poti, bo' prejela gorivo od druge! dirigirane rakete. Nato bo dobila dovolj močan pospešek, da se bo iztrgala Zemljini teži in jo ubrala proti Limi.
Ko bo raketa pristala na Luni, se bo* pojavil iz nje tank, ki se bo po< radijskih navodilih gibal po Lunini površini, televizijsko snemal pokrajino in pošiljal podatke znanstvenikom, ki bodo poslušali in gledali na Zemlji.
Morda bi še pred kratkim odpravili tak film kot golo domišljijo. Toda odkar so
Še vedno ugodno stanje zaposlenosti
Konec meseca: oktobra je bilo v Avstriji pri delovnih uradih javljenih 69.832 brezposelnih. Od tega je bilo 25.816 ali 37 odstotkov moških in 44.016 ali 63 odstotkov žensk. Na Koroškem je bilo v tem času javljenih 4670 brezposelnih. V primerjavi s stanjem koncem septembra se je stanje brezposelnosti po* vsej Avstriji dvignilo za 5259 oseb ali 8,1 odstotka. Naraščanje brezposelnosti je pripisati izključno samo pojemanju tujskega prometa, ki pa je sezonsko pogojen.
Po vsej Avstriji pa je še vedno 2,254.000 zaposlenih. Po objavi Glavne zveze avstrijskih socialnih zavarovalnic je ostalo število prijavljenih in zaposlenih v oktobru praktično nespremenjeno. Tako je letos ob koncu oktobra bilo zaposlenih 41.765 delavcev in nameščencev več kot lani ob istem času. Stanje zaposlenosti v posameznih zveznih deželah je različno: dočim je v zahodnih deželah brezposelnost narasla, se je v vzhodnih deželah, predvsem na Dunaju in v Nižji Avstriji, število zaDoslenih še dvicmilo.
Rusi uspešno izstrelili oba satelita, je postalo zelo verjetna tudi to*, kar prikazuje film. Ce se že ne bo zgodilo prav tako, kot je prikazano v filmu, pa le drži, da je ta film morda od Vseh doslej še najbolj zvesto pokazal, kako bo takrat, ko bo šlo zares.
Spet leteči krožniki?
Pretekli teden so v zračnem prostoru nad Johannesburgom dvakrat opazili neznane valjaste leteče objekte. Ti objekti so se pojavili v velikih višinah, nekaj časa stali na mestu in se nato zopet hitro premikali naprej. Lovci na reakcijski pogon južnoafriškega letalstva soi se dvignili, da bi prepoznali leteče objekte in jih zasledovali. Vendar je bil njihov podvig brezuspešen, ker so leteči objekti s fantastično brano* izginili.
Na cestah še vedno preži smrt
ČeraVnO je tujskoprometna' sezona že končana ter soi minile tudi poletne veselice, ko se Več pije ali ko so ljudje drveli z motornimi Vozili na jezera, smrt še vedno* preži na cestah. Minuli teden sO se na Koroškem pripetile 104 prometne nesreče, pri katerih je pet oseb zgubilo življenje, 83 pa jih je bilo Več ali manj poškodovanih. V Vsej državi je bilo* 1188 prometnih nezgod s! skupno 36 mrtvimi in 929 poškodovanimi osebami.
Meseca oktobra so uradniki tehniškega prometnega oddelka V Krivi Vrbi na področju koroškega orožniškega poveljstva nastopili proti Voznikom motornih Vozil V 36 primerih s posvarili, v 313 s kaznimi v lastnem območju ter s 112 prijavami. Proti drugim udeležencem prometa so nastopili s 13 posvarili, 124 kaznimi in 27 prijavami.
Sejem za simodolsko govedo v Št. Vidu ob Glini
V četrtek, dne 21. novembra 1957 s pričetkom ob 10. uri dopoldne bo v Št. Vidu ob Glini plemenski sejem za bike in breje* telice simodolske pasme. Na sejem bo prignanih 30 bikov in 140 telic, ki so preiskane na tbc in bac. bang.
Velika	izbira sadnih drevesc,
posebno	sort, kakršnim slana
ne škoduje ob času cvetenja.	
Ing.	Marko POLZER
St. Vid	v Podjuni — St. Veit
	im Jauntal.
I |RrA('DjljOl :IP|R|0!GIRiA!Mj
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! — 6.05 Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 9. november:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Igra veliki dunajski orkester — 17.10 Odlični izbor — 18.10 Giuseppe Verdi (slov.) — 20.30 Kabaret.
II.	program: 9.00 Skrivnost rek — 14.1C Mladinski koncert — 16.00 Oddaja za žene — 19.35 Iz Puccinijevih oper -— 20.15 Atomi pomenijo svet.
Nedelja, 10. november:
I.	program:	6.10 Vesele melodije —
7.20	S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.00 Veselo petje
—	veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate —
17.45	Glasbeno srečanje dežel — 19.00 Šport
—	20.15 Za Paumgartnerjevo 70-letnico.
II.	program: 8.15 Kaj je novega —
10.00	Zaupne melodije — 14.45 Pevska ura
—	16.00 Plesna godba — 20.00 Želje, ki jih radi izpolnimo.
Ponedeljek, 11. november:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. En galžek vinca
rumeni... (slov.) —	15.30 Dunajsko —
16.45	Znanje za vse — 18.45 Za našo vas (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje pri Donauland — 21.45 Vesela sed-morica.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 18.15 Pester venček melodij — 20.05 Bronner: Če me vprašate — 20.35 Orkestralni koncert. ,
Torek, 12. november :
I.	program: 8.45 Sodobne raziskovalne metode — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež (slov.) — 15.45 Glasba iz filmov
—	16.45 Otroci, mi pojemo — 19.05 Veseli leksikon — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 „Falsatff“, lirična komedija.
II.	program: 13.30 Pomembni orkestri
—	14.45 Avstrijska lirika — 15.30 Perspektive in horiconti — 18.00 Kar vas bi zanimalo — 20.35 Revija dobre volje.
Sreda, 13. november:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Voščila (slov.) —
15.30	Muzikalične družinske zgodbe — 16.00 Oddaja za žene — 16.45 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 18.15 Pesmi in melodije iz Koroške — 18.45 Za dom in družino (slov.)
—	20.16 V tričetrtinskem taktu.
II.	program: 9.00 Koncert — 18.10 Pisan venček melodij — 19.20 Nazaj v šolsko klop — 19.35 Lepe pesmi — lepi običaji —
20.20	„Pas.tirji za enega volka", slušna igra.
Četrtek, 14. november:
I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Z nobenim purgarjem ne grem jaz tavšat... (slov.) —
18.45	Oddaja za kmete — 19.00 Prilcesinja dneva — 20.16 Alpskogorska lovska ura —
21.00	Zveneča alpska dežela.
i
II. program: 9.00 Iz oper —	16.30
Koncertna ura — 18.40 Mladina v poklicu —
20.20	„Vroče železo", opera.
Petek, 15. november:
I.	program: 8.45 Koroška vas — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! (slov.)
—	16.00 Lepa pesem — 16.45 Znanje za vse
—	18.15 Oddaja za*mladino — 18.45 Poje centralni zbor SPZ (slov.) — 19.05 Zgrabi srečo — 20.20 „V Rim 50 km", slušna igra.
II.	program: 9.00 Moderni roman —
18.10	Venček melodij — 19.35 Za prijatelje gora — 20.30 Veselje z glasbo.
RADIO LJUBLJANA
Sobota, 9. november:
5.00	Pisan glasbeni spord — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Lepe melodije — znani napevi
—	9.30 Operetne melodije v ritmu — 9.45 Vesele citre — 12.00 Operni spored — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Ritmična harmo-n:ka — 13.15 Vrsta zabavnih melodij —
14.20	Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Glasbene uganke — 17.30 Prijetno zabavo
—	18.00 Okno v svet — 18.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Vesele melodije.
Nedelja, 10. november:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Valčki Johanna Straussa — 8.15 vedri zvoki — 9.25 Kar radi poslušate — 10.00 Ivanka Mežnar: „Bila sem na smrt obsojena" —
10.30	Ponovitev četrtkovega večera — 12.10 Zabavna revija — 13.30 Za našo vas —
14.00	Voščila — 16.00 Vojvodinske slike —
16.30	Glasbeni mozaik — 17.30 „Kapitan
balona"; darijska igra —	20.00 Zabavna
glasba.
Ponedeljek, 11. november:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Filmska glasba — 11.35 Narodne in domače za veselo dopoldne
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ritem svinga in in cha-cha — Umetne pesmi po-
je zbor „Francc Prešern" — 14.35 Voščila
—	15.40 Istrske narodne pesmi — 16.00 Portreti slavnih pevcev — 17.35 Melodije potujejo — 18.00 Mladinska oddaja — 20.00 S festivala v Salzburgu.
Torek, 12. november :
5.00	Dobro jutro — 8.05 Za ljubitelje domačih pesmi in napevov — 10.10 Z zabavnim orkestrom Milano — Pariz — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Andaluzija v pesna* in ritmu — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Madžarski plesi — 13.30 Operne melodije —; 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini
—	17.30 Zveneča godala — 18.00 Športni tednik — 20.00 Matija Tomc: Trije stavki iz Aškerčeve „Stare pravde".
Sreda, 13. november:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Pisana paleta —
9.00	Jezikovni pogovori — 11.00 S popevkami iz dežele v deželo — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih
—	20.00 Verdi: Odlomek iz opere; „Othello"
—	21.30 „Luči velemesta".
Četrtek, 14. november:
5.00	Pisan spored glasbe — 6.40 Naš je-dilnik — 8.05 Hrvatske narodne in umetne pesmi — 9.00 V glasbi po svetu — 10.10 Prelistajmo naš zabavni album — 11.00 Odlom' ki iz Wagnerjevih oper — 12.30 Kmečka univerza —	13.30 Popularne melodije —
14.20	Zanimivosti — 14.35 Voščila — 17.30. To in ono za vas — 20.05 Javni četrtkov večer narodnih pesmi.
Petek, 15. november:
5.00	Za dobro jutro — 8.05 Jutranji di' vertimento — 9.20 Srečanje ob Eifflovem stolpu — 11.00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Stare tržaške slovenske narodne pesmi — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti: Biser ljubezni — 17.25 Zaigrajmo in zapojmo — 18.30 N®' rodne pesmi — 20.00 Igrata zabavna orkestra Mantovani in Melachrino.