OSAMA GLA S ILO D E LAVCE V TOSAME Izhaja od meseca ok-i tobra 1965 j List, ki ga 1 člani kolek-I tiva dobijo tbrezplačno, ■ izhaja en-Ikrat meseč- ■Leto izhajanja: XIII St. 12 december 1977 Obiskal nas je general armije Ljubičič 11. novembra smo v naši sredi sprejeli visokega gosta, s sprems-tvom, generala armije — Nikola Ljubičiča. Goste so pred upravno stavbo počakali in jim zaželeli dobrodošlico: generalni direktor Slavko Bajec, predsednik SDS, sekretar 00-ZK in predsednika sindikalne in mladinske konference Tosame. Pogovor se je nadaljeval v jedilnici, kjer so jih počakali še člani odbora za LO in DS, predsedniki samoupravnih organov, delegacij cij združenega dela. V pozdravnem govoru je gene-ralni direktor Slavko Bajec dejal: »Zelo se čutimo počaščene, da ste prišli ravno v našo delovno organizacijo. Povedali vam bomo, kako delamo, kako se razvijamo, kakšne imamo uspehe in težave ter kako se pripravljamo za ludsko obrambo in drubžbeno samozaščito.« V nadaljevanju je tov. Bajec Predstavil razvoj Tosame in poudaril tri večje prelomnice kot so leto 1959, 1970 in 1977/78 ko bodo zaključene vse glavne investicije v našem srednjeročnem planu razvoja. Predstavil je samoupravno organiziranost delovne organizacije, zaposlenost, obseg proizvodnje, proizvodni program in prodajno usmeritev, kooperacijo in sodelovanje rezultate poslovanja o planiranju in o izvajanju Zakona o združenem delu. Največ besed je bilo namenjenih krepitvi varnosti, družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. V letošnjem letu smo pristopili k organizaciji družbene samozaščite po določilih Zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. V pogovoru so nam, kot general Ljubičič in drugi, zastavljali raz- na vprašanja, največ pa o družbeni samozaščiti. Nato si ogledali proizvodni proces v naši delovni organizaciji. Tako visokega obiska smo delavci v Tosami zelo veseli in nanj ponosni. Želimo, da bi nas še obiskovali, kar nam bo vzpodbuda za še večje in boljše dosežke v našem družbeno ekonomskem razvoju ter boljši organiziranosti Ljuske obrambe in družbene samozaščite. **************************************************************************** Obrnili bomo list na koledarju in si rekli: »Spet je leto naokrog in pred nami je novo leto.« Stisnili bomo roko svojemu najbližjemu, prijatelju, sodelavcu, sosedu in si izrekli najboljše želje. Naj bo leto 1978, leto sreče, zadovoljstva in prijateljstva. Uredništvo »Tosame« **************************************************************************** Predlog prvega v javni razpravi Z namenom, da se javna razprava konča pred novembrskimi prazniki, je bilo 10. novembra predloženo v široko javno razpravo (pripravljenih je bilo preko 100 izvodov!) gradivo, ki zajema tkim. prvi del predloga gospodarskega načrta za prihodnje leto. Z gradivom so bili dani v javno razpravo naslednji predlogi: delovni koledar in razporeditev dnevnega delovnega fonda po mesecih, celotni količinski in vrednostni proizvodni plan po oddelkih, s f>/0 odpadkov, sestavo tkanin in surovin za mikalnico, narejen je bil predračun izdelavnih ur in zaposlenih po oddelkih za planirane proizvodne količine, predložen prav tako prodajni plan, obenem z izvoznim planom, materialna bilanca uvoženega materiala ter planska devizna bilanca, slednjič pa so bile prikazane tudi proste kapacitete, kot tudi ozka grla. Ta, prvi del je torej predvsem zajemal izhodiščne predloge planov, na katerih naj bi se gradili drugi, stroškovni in dohodkovni del gospodarskega načrta, za katerega imamo ambicijo, da bi bil pripravljen v decembru. Glede na to, da v ekonomsko planskem sektorju, kot strokovni službi, ki zbira, ureja in pripravlja planske podatke menimo, da je bil predlog izdan v taki kvaliteti, da javna razprava ne bo bistveno spremenila njegovih postavk, smo med časom javne razprave že nadaljevali s pripravo drugega dela gospodarskega načrta, saj drugače ne moremo pričakovati njegove pravočasne celotne izdaje. Sama izdelava gospodarskega načrta temelji na določilih samoupravnega sporazuma o osnovah gospodarskega načrta 1978, ki je bil — po javni razpravi — sprejet na skupnem delavskem svetu dne 27. 9. 1977. Ob tem pa se izdelovalci planskih izhodišč srečujemo z vrsto notranjih in zunanjih nerazrešenih vpraišanj, ki nas, na škodo popolnosti planov, sili tudi v določene improvizacije. Ce nakažemo najprej nekatere notranje neprilike, ugotavljamo lahko vsi, da smo prav v tem obdobju planiranja za prihodnje leto v veliki organizacijski, kadrovski, prostorski in investicijski dinamiki, ki vleče za samo vrsto nedefiniranih izhodišč za planiranje. Z montažo opreme v novem vlaknovinskem oddelku, se pripravljajo pogoji za lastno proizvodnjo netkanega blaga (vlaknovine), vendar za vrsto stroškov, ki bodo v tem oddelku nastajali, nimamo nobenih pravih temeljev. Nimamo ni- dela gospodarskega načrta 1978 ti cen za nekatere osnovne materiale. Konfekcija naj bi se z letom 1978 razdelila na dva dela, na sanitetno in na pomožno (ostalo otroško) ali na kratko: konfekcijo I in II. Težko je v tem trenutku pravilno razporediti nekatere stroške na oba oddelka. Tkalnica ovojev že drugo leto nima še urejenih delovnih norm. Kombinacija starih statev, Miiller-jevih strojev in igelnih avtomatov v proizvodnji z vsemi specifičnostmi poedine opreme se je šele s preselitvijo v nove prostore, ki se je končala šele ob koncu novembra prostorsko konsolidirala in šele z letom 1978 lahko pričakujemo urejen in dokončen pristop ter razrešitev kadrovskih potreb, normiranje in sploh normalen potek dela v tem oddelku. V avtomatski tkalnici še ni razčiščeno vprašanje ali bomo uspeli v letu 1978 razširiti njene kapacitete ali ne. Trpimo na takorekoč kroničnem pomanjkanju tkanin, mislimo na zamenjavo starih statev znamke Kovo z novimi brez-čolničnimi avtomati, vendar ni še končne odločitve (tudi zaradi zakonskih vzrokov) in v planu zamenjave nismo mogli zajeti. Tako tudi ne moremo reči v tem trenutku, ali je smiseln generalni remont teh statev ali ne. Vprašanje izkoriščanja kapacitet v TOZD Filtri je še slej ko prej odprto. V proizvodno-prodajnem planu je sicer vključena proizvodnja in prodaja ene milijarde kosov filtrov, namenjene izvozu, vendar ta izvoz ni zagarantiran. Ce ta izvoz ne bi bil realiziran, bi to pomenilo, da bi za preostalo prodajo — na domačem trgu — bilo izkoriščenih le dve tretjini proizvodnih zmogljivosti te TOZD. Po drugi strani pa se prav zdaj začenja akcija za spremembo prodajnih cen, kar bo zopet terjalo popravke, rebalansiranja. Dohodkovni odnosi z našim kooperantom, TT Senožeče, ki jih z novim letom, po zakonski nujnosti, moramo vpeljati, v tem trenutku niso še dogovorjeni. Naš predlog je bil predložen, odgovora še ni in kaže, da bo treba v plan vključiti le zamišljena, nikakor pa ne sprejeta izhodišča bodoče poslovne povezave. Prepočasi in s premajhnim upoštevanjem zakonskih predpisov, ki so tudi rokovno določeni, smo se v Tosami pripravljali tudi na dohodkovne povezave s trgovino. Šele proti koncu novembra je prišlo do spoznanja, da se uvedbi teh povezav ne moremo izogniti, oziroma da prolongirati sedanjega stanja ni mogoče. Vključevanje dohodkovnih odnosov v planska izhodišča pa lahko v mnogočem zamota in zavleče pripravo celotnega gospodarskega načrta. Prav v času javne razprave o tem, prvem delu predloga gospodarskega načrta se je tudi zaključevala zakasnela akcija za organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v skladu s konstituiranjem Tosame v dve TOZD. Pri planiranju osebnih dohodkov za drugo leto smo se bili tako prisiljeni posluževati še nepotrjenih predlogov strokovne službe in komisije za nova in prerazporejena delovna mesta, pa tudi sistem nagrajevanja za prihodnje leto je določen le osnovnih principih (ki naj bi bili enaki letošnjim), pa je vprašanje če bo res tako. Še bi lahko naštevali kamne, ob katere se spotikamo v želji za čimbolj kvalitetnim gospodarskim načrtom, ki so nam nametani iz uvodoma omenjene vesstranske dinamičnosti v Tosami. Pa se obrnimo raje še k zunanjim za normalno planiranje potrebnim, pa še ne do konca razrešenim izhodiščem. Predvsem nam mora biti jasno, da bo zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, na katerem bi morala vsa gradnja planiranega poslovnega uspeha sloneti, bo sprejet šele ob koncu leta. Znan nam je sicer predlog in zgolj na njegovem upoštevanju bomo lahko postavljali bilanco uspeha. Za samo tehniko postavljanja pa so na razpolago le navodila, ki so bila predložena za sestavo letošnjih periodičnih obra; čunov in zagotovo je to le delni pripomoček. Po drugi strani smo lahko zadovoljni, da je republiška skupščina predložila osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1978 že koncem oktobra in da vsaj preko osnutka lahko uokvirimo naša planska izhodišča. Običajno so namreč objave teh dokumentov močno kasnile. Poglejmo sedaj nekoliko glavne posebnosti predloženega prvega dela gospodarskega načrta. Glede razporedbe delovnega koledarja naj povem le toliko, da se je poskrbelo za enako število delovnih sobot za obe izmeni, obenem pa tudi za enak razpored popoldanskega sobotnega dela na obe izmeni. Solidarnostno soboto bomo opravili v februarju, ko je primernejše delovno obdobje, kot dopustniškega julija, vendar bomo, v skladu z zakonom izplačali v solidarnostni sklad enodnevni julijski o-sebni dohodek. S predračunavanjem potrebne (Nadaljevanje na 4. strani) &&& ^ ^ ^ *' *T» yj\ yjv yi\ yj\ vjv yjs vlv vjv si\ /is /is /is /is /is /is /is /Jv /Jv /is /is /is /Jv /is /is /is /is ZJv /js /is /is /is /jv /is /is /jv /jv /S /p* /IS /I> /is /is /is /is /is /is /r- /is /is /is /is /is /iv /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /is /IS - Ob zaključku leta - Ob zaključku leta - **************************************************************************** Generalni direktor Slavko Bajec, oec. je ob vstopu v novo leto 1978 — za kolektiv TOSAME povedal: »Letošnje leto ocenjujem kot eno najbolj intenzivnih, saj je celotna delovna organizacija v rekonstrukciji. Letošnje leto je tudi prelomnica prehoda v srednje veliko delovno organizacijo. Povezano je z no-yimi preureditvami in preseljevanjem proizvodnih oddelkov in skladišč, ker smo se odločili za tehnološke zaokroženosti proizvodnih procesov. Pri tem se je pokazala velika delovna zavest naših delavcev, saj smo to delali tako, da je proizvodnja ves čas redno obratovala. Naredili smo novo skladišče surovin in pomožnega materiala, adaptirali in preselili skladišče gotovih izdelkov. Naredili lastno menzo m dokončno rešili problem toplega obroka in družbene prehrane. Na željo urednika glasila »To-sama« bom osvežil spomine na dogajanja v letošnjem pestrem letu in skušal nakazati v katero smer se obračajo poslovni dogodki za 'eto, ki je pred nami. .. Leto, ki se izteka, je bilo v svojih dogajanjih raznoliko, polno nepričakovanih dogodkov, ki se odvijajo v zunanjem svetu, odmev pa imajo tudi pri nas, pa naj bo pozitiven ali negativen. Na zborih sprejet gospodarski načrt za leto 1977 je obetal normalno poslovanje, delo v dveh izmenah in tudi primeren ostanek čistega dohodka. Pozitivni rezultati, doseženi v prvem polletju, so v naslednjih mesecih pričeli kopneti, ker so se pojavile težave z izvozom, na katere ni bilo mogoče vplivati. Nedoseganje postavljenih planskih rezultatov prodaje in proizvodnje je narekovalo rebalans gospodarskega načrta za zadnje štiri mesece leta. Težave z izplačilom zaostalega dolgovanja bodo znižale dosežene rezultate do meje rentabilnosti. Predvidevanja za leto, ki je pred nami, so optimistična, izgledi za Zgradili novo tkalnico tkanin in ovojev, na katero smo zares ponosni. V teku je montaža strojev za novo proizvodnjo netkanega blaga in preureditev izpraznjenih prostorov za razširitev sanitetne konfekcije. Nismo pa mogli doseči še boljših finančnih rezultatov, ker smo kasno prejeli soglasje za povečanje cen. Zato upamo, da bo leto 1978 uspešnejše, ker bodo proizvajale vse nove kapacitete. Pričakujemo boljše poslovne in finančne rezultate. Prisotno bo samoupravno povezovanje v združitvi dela in sredstev ter dohodkovnih odnosov z vsemi našimi poslovnimi partnerji. Prav tako bomo morali v sami delovni organizaciji skrbeti za nadaljnjo samoupravno organiziranost. Ob slovesu starega leta se zahvaljujem vsem članom kolektiva, družbeno političnim organizacijam in samoupravnim organom za uspešno in prijetno sodelovanje. Vsem želim srečno in uspešno 1978! Generalni direktor Slavko Bajec oec. normalno poslovanje pri izvoznih poslih z garancijo banke so na najboljši poti, da se uredijo in omogočijo potrebni izvoz. Prodaja na domačem tržišču je pod pritiskom velike proizvodnje in ponudbe pogojena z raznimi poslovnimi obveznostmi. Sklenitev samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev in delo z našimi kupci in s kvaliteto proizvodov, ki bo nad nivojem konkurenčne, lahko upamo na uspešne poslovne odnose. Vsem zaposlenim v Tosami želim uspešno leto 1978 ter zdravje in zadovoljstvo. Direktor TOZD Saniteta Janez Leskovec, oec. Prvo leto samostojnega ugotavljanja poslovnih rezultatov je odvrnilo vse bojazni okrog uspešnega ali neuspešnega starta obeh TOZD. Pokazalo se je, da sta TOZD dosegli lepe rezultate in da ni posebnih motenj, ki bi izhajale iz procesa konstituiranja. TOZD Saniteta je zabeležila dobre rezultate pri povečanju proizvodnje, ki je za 161% večja kot prelomno leto in na področju produk-tevnosti, katera je višja za 12!% do 13%. Doseženi dohodek, ki ga ocenjujemo v višini 93 milijonov dinarjev, bo sicer komaj zadostoval za kritje osebne, skupne in splošne porabe, vendar moramo biti relativno zadovoljni, ker smp cene povišali šele s 1. 6., povrhu tega smo imeli povečane izdatke vsled zaključne faze izgradnje nove hale in preselitve. Ogromno delo je bilo opravljeno na področju investicij in investicijskega vzdrževanja ter ob preseljevanju proizvodnje v nove prostore. Razen uspešnega dela v zvezi z preselitvijo in montažo novih statev, je potrebno ponovno poudariti veliko zavest, ki so jo dokazali naši delavci ter strokovnjaki, kar kaže, da so cilji TOSAME tudi cilj naših delovnih ljudi. To je pa tudi tisto, kar nas dela močne in uspešne in kar zasluži vso pohvalo. Leto, ki prihaja, lahko pričakujemo z zmernim optimizmom. To moramo trditi, ker nam bodo novi stroji prigospodarili dodatni dohodek, pa tudi vpliv višjih cen bo še precejšen. Tudi naloge, kot so: izboljšanje organizacije, urejanje novih proizvodov in ne nazadnje izvajanje določil Zakona o združenem delu, se bodo izrazile v večjem dohodku. Seveda pa brez večjega tudi nas vseh ne bo šlo, o čemer pa ni dvomiti, saj smo že večkrat dokazali, da znamo »zavihati rokave«. Čutimo tudi dolžnost, da ob tej priliki čestitam vsem delavcem in sodelavcem za dosežene uspehe v letu 1977 ter da jim zaželim še uspešneje leto 1978! Direktor TOZD Filtri Franc ing. Cerar Plan dela društva inženirjev in tehnikov Jarše za leto 1978 Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev Jarše, ki ga sestavlja tudi 47 članov iz našega podjetja, je na enem od zadnjih sestankov razpravljalo o planu dela za leto 1978. V prihodnjem letu bo društvo delovalo predvsem na področju izobraževanja, reševanja družbeno-po-litičnih akcij in na področju reševanja strokovnih vprašanj v neposredni proizvodnji. Člani društva iz posameznih delovnih organizacij, ki delujejo v sklopu društva, so dolžni sodelovati kot strokovni potencial pri reševanju vprašanj, pri pospeševanju inventivne dejavnosti ter uvajanju novitet in izboljšav v svoji delovni organizaciji. V okviru izobraževanja članov nameravamo v letu 1978 organizirati šest predavanj, predvsem v pomladanskem in jesenskem času. Vsa predavanja bodo izven delovnega časa, t. j. popoldan ali zvečer. Skušali bomo organizirati taka predavanja, da bodo zanimiva za širši krog poslušalcev. Ena od rednih dejavnosti društva je tudi organiziranje ekskurzij v tekstilna podjetja ali pa tudi podjetja ostalih panog gospodarstva. Na ekskurzijah se seznanjamo predvsem s problemi, ki tarejo delovne organizacije, istočasno pa si izmenjavamo izkušnje pridobljene na svojem področju. Pri ogledu tovarne pa se seznanjamo s tehnologijo, ki jo le te uporabljajo. Predvidevamo, da bomo obiskali štiri podjetja tekstilne stroke in tri podjetja iz ostalih panog industrije in sicer v popoldanskem času in v prostih sobotah, v kolikor bo le to možno. V sodelovanju s kadrovskim oddelkom smo pripravljeni organizirati strokovne tečaje za delavce in mojstre. V planu imamo tudi organiziranje športnih srečanj z ostalimi društvi v Sloveniji. V okviru naše tovarne bi morali na vsak način organizirati sestanke ali razgovore, na kateirh bi se člani društva lahko podrobneje seznanili s problemi v okviru podjetja in seveda skušali probleme tudi čim uspešneje rešiti. Društvo bi moralo s svojo strokovnostjo reševati naloge, za katere nam v okviru rednega dela primankuje časa oziroma jih rešujemo le površinsko. Če se bo vsak član skušal aktivno vključiti v delo društva, uspeh ne more izostati. Jože Podpeskar dipl. ing. ZAHVALA Ob smrti mojega brata se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v oddelku filtrov za izrečena sožalja, denarno pomoč in cvetje. Vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, hvala. Kati Keršič ZAHVALA Vsem delavkam in delavcem iz mikalnice se prav lepo zahvaljujem za vso pozornost, katero ste mi izkazali ob mojem odhodu v pokoj. Tovarišu generalnemu direktorju se zahvaljujem za lepo knjižno darilo. Sindikalni organizaciji To-same se najlepše zahvaljujem za darilo in obisk med mojo bolezni- Žmavc Anica (Nadaljevanje z 2. strani) PREDLOG PRVEGA DELA GOSPODARSKEGA NAČRTA 1978 V JAVNI RAZPRAVI zaposlenosti za izpolnitev postavljenega proizvodnega plana smo prišli do sklepa, da bo potrebno močno povečati zaposlenost — zlasti v mikalnici in konfekciji, kajti proizvodni plan za leto 1978 ni ravno majhen. Prve ocene namreč kažejo, da bi utegnil biti — nasproti pričakovanju v letu 1977 — vrednostno višji za okoli 17 %. Glede na to, da ni bilo v letu 1976 izvedenih kakšnih pomembnejših modernizacij skih ukrepov, je tudi rast proizvodnih kadrov podobna. Po drugi strani pa je bila dalj časa zadrževana namestitev nekaterih režijskih kadrov katerih zaposlitev se omogoča šele s pravkar sprejeto sistemizacijo. Tako se tudi na račun teh kadrov zaposlenost relativno povečuje. Jasno pa je, da bomo morali ob tem nivo osebnih dohodkov postaviti na principe, ki jih postavlja resolucija, ki terja, da naj sredstva za osebne dohodke naraščajo za 10 % počasneje od pričakovane rasti dohodka. Zaposliti bo torej potrebno režijo, ki bo imela pozitiven vpliv na dohodek. S planiranim izvozom krijemo približno v enakem razmerju kot letos potrebna sredstva za uvozni reprodukcijski material. Omenili pa smo še, da je poglavitni del — izvoz cigaretnih filtrov — še vprašljiv. Za pridobivanje deviz in sploh za ekonomske odnose s tujino z ustanavljanjem ustreznih SIS popravljajo postopek pridobivanja deviz. Ne glede na to, da ugotavljamo visoko rast planirane proizvodnje in prodaje, pa bomo vendarle lahko zadostili prodajne možnosti le z nadurnim delom v nekaterih oddelkih in pri nekaterih delih. Sugerirano je bilo v predlogu za javno razpravo, da se na delovnih mestih, kjer je ozkro grlo vpelje nadurno delo ob 32 prostih sobotah v eni izmeni. Taki primeri so: avtomatska tkalnica, izdelovanje kompres, izdelovanje tosamaplast strip, Molny hlačke, vata cik-cak, 100 gr, bebi palčke; kljub dopolnilnemu delu pa bomo z doseženo proizvodnjo še vedno zaostali za prodajnimi možnostmi. Glede na to, da poslovni uspehi zavise od uspešnosti prodaje, od doseženega dohodka, je bilo pričakovati, da bodo delovni ljudje v javni razpravi sprejeli to dodatno delovno obveznost — kot zavestni samoupravi jalci. K temu naj doda- mo ,da so v predlog investicijskega plana vključene predvsem naložbe v opremo, ki predstavlja ozko grlo. Ce bo le mogoče uvoziti opremo, ki je pretežno iz zahoda, bomo v prihodnjem poslovnem obdobju lahko zadovoljili tržne potrebe brez uvajanja posebnega delovnega režima. Glavna zavora, da bi se odločili za nadurno delo je pri posameznikih bojazen, da bi se presegel nivo osebnih dohodkov, ki jim jemlje pravico do prejema otroškega dodatka. Vendar se da s primerno prerazporedityijo ljudi tudi ta bojazen odstraniti. Po drugi strani je tudi nekaj prostih kapacitet. V tkalnici ovojev npr. za yirfix in nekatere ovoje v konfekciji, za bebi hlačke, virplast, mikropor m gipsono. Dana je pobuda, da bi se te kapacitete usmerile v izvoz. Javna razprava je trajala praktično ves mesec. Šele v tednu med 12. do 16. decembrom so predvideni sklici delavskih svetov, ki naj bi potrdili predlog z dopolnitvami iz javne razprave. Tako ekstenzivna razprava bo imela tudi svoje časovne posledice v zaključevanju drugega . dela gospodarskega načrta. Strokovna služba se bo vsemu navkljub potrudila, da bo gospodarski načrt vendarle čimprej izdan. T. L. UPOKOJITEV Tovarišico Anico Žmavc sem dobila doma pri vezenju gobelina. Pod njenimi spretnimi rokami je nastajal motiv zimske noči. Bila je vesela obiska, saj je že dolgo odsotna zaradi bolezni, vsled katere je tudi invalidsko upokojena. V našem podjetju se je zaposlila 1952. leta kot prikrojevalka v konfekciji. Že čez dve leti pa je po Porodniškem dopustu ostala doma. Želela se je posvetiti otrokoma in Jima nuditi prijeten dom, saj je sa- ma že v prvih otroških letih izgubila mamo. »Ponovno sem se zaposlila v To-sami 24. 2. 1965. Najprej sem delala v naši menzi, nato pri filtrih in moje zadnje delovno mesto je bilo v mikalnici. Najbolj mi je bilo všeč pri filtrih, tam sem se res dobro počutila. Bilo je sicer težko delati v štirih izmenah, ker doma podnevi ni bilo pravega počitka, toda osebni dohodki so bili primerni in s tem večje zadovoljstvo. Tudi v mikalnici sem se s sodelavkami razumela, saj se še sedaj katera oglasi pri meni na kratek klepet. Mikalnica se mi zdi premajhna za toliko strojev. Klimatske naprave so mi sicer povzročale glavobol, toda, ko so jih zaradi čiščenja ustavili, se mi je zdelo še mnogo slabše«. Že na začetku sem omenila, da Anica rada veze, tudi pri kvačkanju je spretna in je za svojo vnučko naredila že marsikaj lepega. Tako ji bo čas minil, čeprav pravi, da ji je včasih dolgčas, a bolezen pa č priklene človeka na dom. Sodelavkam in sodelavcem je ob koncu zaželela še mnogo delovnih uspehov in veliko razumevanja. Tudi mi želimo Anici, da^ bi se ji zdravje izboljšalo in bi še dolgo let uživala ob svojem ročnem delu in ob vsem kar jo veseli in zadovolji. Obiskali smo bolnico dr. FRANJA ]t. Prejeli smo vabila in se zbrali 15. oktobra pred vratarnico tovarne. Gruča skoraj 40 mladih iz To-saine (mladinci in štipendisti), smo Posedli v belo-rdeči Mercedes Alpe-tura in okoli sedme ure odšli z Vira. Najprej nas je po zvočniku pozdravil Arnuš Franc in nam zaže-,e* Prijetno vožnjo ter dobro počutje na izletu. Prebili smo se skozi gost Ijub-Ijanski promet in kmalu prišli na Vrhniko, kjer je bil nekaj minutni Postanek, za jutranjo kavico — seveda. Očitno nas je kava poživela, tako, da je bilo do Idrije v avtobusu zelo živahno in veselo. Posebno zadnji del avtobusa je s petjem pridno nadomeščal avto-radio. Po oz-"i ovinkasti cesti smo prispeli v Idrijo ob pol devetih. Ker je bilo še prezgodaj, da bi odšli do bolnice Franja, smo si na hitro ogledali del mesta. Nato smo odšli iz Idrije in kilometri poti do Cerknega so bili res zanimivi. Uživali smo ob pogledih na kristalno čisto reko Idrijco, levo pod nami, ki je tekla zdaj mirno, zdaj deroče in peneče. Mi smo »pasli oči« na lepotah te doline, voznik pa je imel dovolj dela s sukanjem volana, zakaj cesta je tu nevarna in je potrebno obilo previdnosti pri vožnji. Že v Cerknem so nas opozarjali obcestni napisi, da je bila v bližini partizanska bolnica. Še nekaj kilometrov naprej do Cerknega in bili smo na parkirnem prostoru. Izstopili smo in skupaj peš nadaljevali pot do bolnice, ki je zelo ozka in nevarna. Nekaj časa smo hodili ob potoku, kar naenkrat pa se je cesta začela vzpenjati. Šli smo tik ob skalah, po posebnih mostovih, pod nami pa se je penila voda. Na nekem zelo ozkem, nevarnem mostu smo opazili na skali pri vodi vzidano ploščo, ki sporoča, da se je na tem mestu ubil in utonil nek partizan. Nič čudnega saj je pot do bolnice sedaj za nas, ki živimo v miru, brez bojazni in preganjanja, res prava avantura, med vojno, pa je bilo vse prej kot to. Bolnica je v soteski Pasice pri vasici Novaki. Stisnjena je med dve visoki steni ter drevjem in je bila tako naravno zavarovana. Zato jo okupator tudi dolgo časa ni odkril in jo kljub številnim napadom ni mogel uničiti. Bolnico so zgradili za potrebe IX. korpusa, ki se je boril proti mnogo močnejšemu sovražniku na tem ozemlju. Dograjena je bila 23. 12. 1943, januarja 1944 pa je upravo bolnice prevzela dr. Franja Bojc-Bidovec, po kateri je objekt dobil ime. Štela je 12 barak in je bila za tiste čase moderno opremljena in organizirana: lastna elektrarna, rentgen, telefon, številni bunkerji za ranjence in odlična obramba v strmih stenah in v okolici. Po ogledu tega znamenitega objekta iz 2. svetovne vojne smo se (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) kar malo zagrenjeni vrnili do avtobusa. Vendar se je razpoloženje hitro vrnilo, ker je bila okrepčevalnica pri parkirišču odprta. Tu smo napisali tudi razglednice in se odpeljali proti Cerknem, kjer smo imeli nekaj minut odmora. Ob 12. uri smo odšli dalje proti Škofji Loki. Vzpenjali smo se po makadamski cesti, vendar nas ni niti najmanj motilo, ker smo zapeli in se smejali ob šaljivih pripombah. Kmalu je bilo konec počasne vožnje po gozdu in prišli smo na glavno cesto, ki pelje po vsej poljanski dolini. Opazovali smo stare hiše, vijugasto reko Poljanščico in številne vikende po bližnjih hribih. Peljali smo se tudi mimo Poljan. Tu je bil rojen znani slovenski pisatelj Ivan Tavčar. Kdo ne pozna njegovih del kot so: Visoška kronika, roman Vita vitae meae ali pa povest, Cvetje v jeseni. Prispeli smo v Škofjo Loko — to lepo srednjeveško mesto, ki je še danes ohranjeno skoraj v vsej svoji prvotnosti in je mogoče dobesedno na njenih ulicah spremljati skoraj tisočletni razvoj mesta. Škofja Loka je bila v srednjem veku pomembno trgovsko-obrtniško mesto. Njena zgodovina se začenja približno z letom 973, ko je bila obdana z debelim mestnim obzidjem, v notranjosti pa ozke ulice, ki so se ohranile še vse do danes. Danes je del starega mesta zaprt za ves promet, vstop imajo le pešci. Odšli smo peš do loškega trga — Mestnega trga na kosilo, v restavracijo Krona. Po kosilu se nam je prilegel ogled škofjeloškega gradu, katerega prvi lastniki so bili freisinški škofje in je bil zgrajen že v 13. st. V njem je muzej, ki je kompleksnega značaja in obravnava loško ozemlje iz najrazličnejših vidikov, od najstarejših časov do sedanjih dni. V gradu je zbirka o cehih, o razvoju najrazličnejše obrti, o rezbarski umetnosti, muzej NOB, itd. Ta muzej je res pravi zaklad za obiskovalca. Škofjo Loko smo zapustili o-koli 16. ure in se odpeljali do Draž- goš. Tudi Dražgoše so znane iz 2. svetovne vojne, ko se je tam boril Cankarjev bataljon. Le-ta je Nemcem že od vsega začetka odpora na Gorenjskem povzročal veliko izgub, zato so začeli proti njem veliko o-fenzivo in so šele 11. 1. 1942, po tridnevni hudi bitki iztrgali partizanom osvobojeno ozemlje. Dražgoše so požgali in zminirali, pobili vse moške, ostale pa odgnali v taborišča. V spomin na tiste grozne dogodke stoji danes v Dražgošah lep spomenik. Z ogledom spomenika v Dražgošah je bil naš program ogledov zaključen. Pozno popoldan smo se odpeljali proti Domžalam. Med potjo smo se ustavili še v prijetni gostilnici ob Zbiljskem jezeru. Ob zaključku izleta je spet spregovoril Franc Arnuš — zahvalil se je vsem za odziv in dodal, da se bomo na takih in na podobnih akcijah še dobili, še v večjem številu. Nazadnje se je v imenu vseh zahvalil še našemu vozniku Viliju, ki nas je srečno vozil in bil do nas zelo pozoren, nezahteven in družaben: in nam zaželel lahko noč. Zvečer smo prispeli pred Tosa-mo in se poslovili z željo, da se še dobimo. T. C. Letos mineva 30. let od kar je izšlo prvo tovarniško glasilo. To je bil časopis delavcev »Borovo« iz Borova, kateremu se je iz leta v leto pridruževalo vse več glasil delavcev. Slovesnost na kateri so počastili ta jubilej je bila v Borovu, katere pa se žal mi nismo udeležili. Tovariš Tito je vsem, ki izdajajo svoje glasilo pozdrave na fotografiji. Sklepi samoupravnih organov v mesecu novembru Skupni delavski svet 1- V organizaciji združenega dela TOSAMA se ustanovi narodna zaščita, za načelnika narodne zaščite se imenuje tov. Feliksa ing. Vodlana. 2. Imenuje se komisija za odpis in ocenitev osnovnih sredstev med letom (DSSS) v sestavi: — Gornik Franc — predsednik — Zupančič Miran — član — Jamšek Franc — član V 15-dnevno javno razpravo se daje Pravilnik o amortizaciji in Pravilnik o inventuri. Pripombe m predlogi se dostavljajo finančnemu sektorju. 4. Sklenejo se samoupravni sporazumi s sledečimi organizacijami: Kemoformacija delegat — Bajec Slavko oec. Vetprom Beograd — Bajec Slavko oec. Dobrina Celje — Pižmoht Janez Kokra Kranj — Pižmoht Janez Nišpromet Niš — Drolc Ivan Tekstil Zrenjanin — Miculinič Dušan Nama Ljubljana - Babnik Janez Tima Maribor — Babnik Janez 5. Spremeni se provizija tov. Bajram Mushici od dosedanje 1,5% na novo l,lP/„ s 1. novembrom 1977. 6. Skupni delavski svet je sklepal o nabavi kamiona 640 D, nakup elektronske telefonske centrale, nakup 4 transport, vozičkov, na-nakup pisarniške opreme za potrebe EPS, poslovodja obrata družbene prehrane, sejne sobe, raziskava trga in prodaje. 7. Odobri se nakup sekalnega noža pri tovarni Utok Kamnik, v končni vrednosti 700.000.— din. 8- Priporoča se zborom delovnih ljudi DO Tosama, da ob zaključnem računu za leto 1977 in delitvi dohodka in formiranje sklada skupne porabe, nameni za izplačilo nagrad vsem tistim delavcem celotne delovne organizacije, ki so si izredno prizadevali ob vsej rekonstrukciji — preselitvi, montaži, demontaži strojev, in da se posebno vzame v obzir preselitev škrobilnega stroja. 9- Komisija za nagrajevanje je obravnavala politiko delitve osebnih dohodkov in sprejela sklep, da se poveča vrednost ocenitvenih kategorij za 70/0. Povečanje začne veljati sl. 11. 1977. Predlagan sklep je sprejel tudi skupni delegatski svet. 10- Firmi Austrohahn Salzburg se odpove pogodba o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju s 23. 12. 1978, ko bo tudi pretek- lo 10-letno pogodbeno sodelovanje. S firmo se prizadeva skleniti novo pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju po predpisih novega zakona o prometu in blagovnih storitvah s tujino. Za realizacijo navedenih sklepov se pooblašča generalnega direktorja tov. Slavka Bajca oec. ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE L Glede na obrazložitev komisije za izume in tehnične izboljšave se sklep zadnje seje odbora za splošne zadeve o zavrnitvi predloga št. 29 — stroj za rolanje ovojev, razveljavi in ostane še naprej v veljavi. V zvezi z registriranimi sklepi naj strokovne službe upoštevajo določde komisije in roke za izvrševanje po poslovniku o pospeševanju iznajditelj-stva. 2. Razpisane štipendije se razdelijo: Ekonomska fakulteta: Bolhar Tatjana, Rode Valerija Kemijska fakulteta: Habjan Milica Višja šola za socialne delavce: Pančur Marjana Ker je tovarna brezalkoholnih pijač Presad iz Gabrovke eden izmed glavnih dobaviteljev teh vrst osvežilnih napitkov, smo se odločili, da si jo ogledamo. Kaj kmalu je bila naša želja izpolnjena, saj so bili naše pozornosti zelo veseli. Obiskali smo jih v soboto, 19. 11. 1977. Škoda je le, da ta dan tovarna ni obratovala, saj bi lahko videli še mnogo več kot smo sicer. Vseeno je bilo zanimivo pogledati njihove proizvodne prostore, kot tudi celotni proizvodni trak. Ker tovarna Presad poleg naravnih sokov izdeluje tudi nekatere žgane alkoholne pijače, smo tudi njim z majhno degustacijo posvetili pozornost, kar nam je še kako prav prišlo, da smo lažje premagovali hladno, toda lepo sobotno popoldne. Tovariš skladiščnik nam je ob ogledu povedal mnogo zanimivosti iz tega podjetja, zelo rad je odgovarjal na naša radovedna vprašanja. Višja šola za medicinske sestre: Vrenjak Nuša Ker na razpisano Tekstilno fakulteto ni bilo prosilcev, se dodeli štipendija tov. Prelovšek Mariji na višji upravni šoli: tov. Prelov-škova je bila naša štipendijstka na Ekonomski srednji šoli. 3. Povrnejo se stroški šolanja na Administrativni šoli tov. Breceljnik Nuši. 4. Za šolsko leto 1977/78 se v enkratnem znesku 1500,— din nameni pomoč učencu Preskar Franciju za šolsko prehano, s tem, da se znesek namensko nakaže na učenca — za šolsko prehrano in z direktnim nakazilom OŠ Martin Koželj — Dob. 5. ZZB NOV Domžale se iz sklada skupne porabe nakaže denarna pomoč v znesku din 1.500.— na žiro račun, za pododbor 12. brigade. 6. Realizira naj se sklep 13. redne seje z dne 8. 9. 1977 o popravilu avtomata za napitke ter se ga us-postavi za delo in postavi kot je bilo prvotno sklepano. Čas za ogled je kmalu potekel. Za slovo smo si še izmenjali skom-na darila in drug drugemu zaželeli nadaljnega poslovnega sodelovanja. Odpeljali smo se v Trebnje, kjer smo kosili in nato odšli domov. Prepričani smo, da to ni bila naša zadnja strokovna ekskurzija, kajti še veliko imamo poslovnih prijateljev, ki jih bomo skušali v prihodnje obiskati. Š. M. Naš izlet v PRESAD Fotografski zapis važnejših dogodkov v letu 1977 Obenem, ko smo bili gostitelji generala Nikole Ljubičiča, so našo osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Slovenije obiskali mladi iz obljubljanske regije. Ta dan je v naši občini potekalo tekmovanje mladih pod geslom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«. Tekmovanje poteka v okviru tekmovanja za Odličje 22. december. Sodelovali so mladi iz občinskih konferenc Kamnik, Litija, Kočevje, Bežigrad, Moste-Polje in Domžale. Ekipo so sestavljali 3 mladinci iz treh občinskih konferenc in po trije pripadniki jugoslovanske ljudske armade iz kasarn, s katerimi posamezne občinske konference sodelujejo. Po dopoldanskem polfinalnem delu tekmovanja so vse ekipe prispele pred našo organizacijo združenega dela. Tu so goste sprejeli predstavniki naše OO ZSMS in tehnologi ter jih Srečali smo se na Čebinah Obiskalo nas je več delegacij — posebno pomembni med njimi general armije Nikola Ljubičič in predsednik skupščine SRS Marjan Brecelj s sodelavci Obiskali so nas (Nadaljevanje z 8. strani) seznanili z našo tehnologijo in širokim asortimanom naših izdelkov. Po tem teoretičnem delu so jim razkazali proizvodne prostore. Mladi so se najdlje zadržali v proizvodnih prostorih. Pri ogledu tovarne smo se srečali tudi z delegacijo generala Nikole Ljubičiča in to srečanje je bilo prijetno predvsem za vojake in se jim je vtisnilo globoko v spomin. Po ogledu delovne organizacije smo se zbrali v jedilnici. Prisotne sta pozdravila predsednik 00 ZSMS Janez Kerč in generalni direktor Slavko Bajec. Po kosilu se je razvil živahen razgovor o delu mladinske organizacije v naši tovarni. Mlade je zanimalo predvsem kako dela mladinska organizacija, kako sodelujemo z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, vloga mladih pri uresničevanju zakona o združenem delu ter sploh pri samoupravni preobrazbi naše delovne organizacije. Lahko smo se pohvalili, da je naša mladinska organizacija resnično enakovredna družbeno političnia organizacija, da vse bolj postajamo subjektivna sila, ki je aktivno vključena v naš samoupravni socialistični sistem. Kljub mnogim pozitivnim spremembam pa z delom še ne moremo biti čisto zadovoljni, saj je proti številu mladih v delovni organizaciji še vse premalo članov ZSMS, veliko premalo je med mladimi aktivnih članov Zveze komunistov, še premalo mladih je vključeno v delo naših samoupravnih organov. Področja, s katerimi nismo zadovoljni so jasen smerokaz, v katere naloge in akcije bomo morali vložiti še več dela in truda. Razgovor smo zaključili s sklepno mislijo in željo, da bi zastavljene naloge uspeli realizirati in nadaljevati delo čimbolj uspešno. Po obisku v Tosami so si mladi in vojaki z vojaškim avtobusom ogledali okolico Domžal. Na koncu naj povem še to, da so se v večernem finalnem delu tekmovanja pomerile ekipe iz Bežigrada in Domžal. Domžalčani smo na tem regijskem tekmovanju zmagali in 16. decembra se bomo v Kranju pomerili v republiškem merilu. Mladi iz Tosame želimo našim tekmovalkam in vojakom čim več sreče in seveda prvo mesto. Arnuš Kako živimo in delamo v Senožečah Do sedaj smo se delavcem To-same v glasilu predstavili le v besedi, to pot pa se želimo predstaviti tudi s številkami ter tako dati kratek pregled poslovanja in dela kolektiva v Senožečah. Do 30. 9. 1977 smo izdelali: za TOSAMO: 1. Gaza surova 80 cm 2. Gaza surova 72 cm 3. Gaza surova 100 cm 4. Tatra surov 80 cm za druge poslovne partnerje: 1. Surove tkanine Naš poslovni uspeh 30. 9. 1977 Celotni prihranek DOHODEK — skupni Od tega: Obresti za kredite Razni prispevki in davki iz dohodka Čisti dohodek Od tega: Za osebne dohodke V skupno porabo za stanovanjsko izgradnjo V sklad skupne porabe V poslovni sklad V poslovni sklad — posojilo skladu federacije Rezervni sklad Iz podanega poročila lahko razberemo, da v Senožečah nekoliko odstopamo od predvidenih količin po planu. Eden od vzrokov je zmanjšanje izdelave gaze 72 zaradi težav pri beljenju in rentabilnosti. Tako je bilo dogovorjeno, da se količinsko ta artikel zmanjša, oziroma, da Senožeče postopoma prenehajo z izdelavo te gaze. Pri drugih izdelkih pa so vzrok nerešeni problemi, kateri se rešujejo, že celo leto 1977. Dokončni dogovor je bil le o količinah vendar o cenah nismo prišli do zaključka. V Senožečah kljub temu še vedno vztrajamo, čeprav z velikimi napori. Saj so se vse cene, pa naj go- V predvidenem planu za leto 1977 je bilo napisano, da bodo Senožeče izdelale za Tosamo: 1. Gaza surova 80 cm 3.600.000 m 2. Gaza surova 72 cm 1.00.000 m 3. Tetra surov 80 cm 1.300.000 m 2.643.141.70 m 642.798.30 m 90.389.50 m 862.380.50 m 772.897.50 m v 1000 din 1976 1977 Indeks 13.411 14.742 1.09 6.634 8.180 1.23 450 410 0.91 898 1.327 1.48 5.286 6.443 1.21 4.483 5.493 1.22 191 255 1.33 100 90 0.90 46 5 0.10 302 401 1.32 163 198 1.21 vorimo o premogu, elektriki ter vsem drugem režijskem materialu, do leta 1975 dvignile za več odstotkov. Končno pa ne smemo pozabiti tudi na porast življenskih stroškov delavcev. S tem v zvezi je bilo potrebno leto za letom vsklajati osebne dohodke zaposlenih. Toda kljub temu so ti ostali na precej nizki ravni. Zaupamo v kolektiv Tosame, samoupravne organe in vodilne, saj smo še vedno uspešno rešili vse pro bleme, ki so se pojavili v dvanajstih letih sodelovanja. Rešili smo jih v korist kolektiva Tosame in Senožeč in v korist naše celotne družbene skupnosti. Meden Rado Tehniko mladim Tako bi lahko rekel vsak, ki se In pohvale vredno — teh ni bilo je ogledal razstavo tehničnih klubov malo. mladih v delovnem domu na Viru. Mladi kot starejši se radi nav- dušijo za najrazličnejše hobije in »konjičke, pa naj si bo to zbiranje značk, radioamaterstvo ali katerakoli druga dejavnost. Prosti čas izkoristimo, če je le možno za razna opravila, ki jih zahteva dom, družina, ali pa sla po novem, želja po izpopolnjevanju in pridobivanju znanja in spoznavanja okolja. Pohvale vredno je spoznanje, da je vse več in več mladih navdušencev, ki se navdušujejo nad raznovrstnimi dejavnostmi. Prenekateri svoj prosti čas izkoristijo, da iščejo razne kamenčke, ki jih drugi brcajo stran ter jeh poučujejo. Spet drugi ure, dneve in mesece skrbno in s polno mero potrpežljivo sestavljajo model ladje, aviona zavedajoč se, da uspeh ni vnaprej zagotovljen. Pa vseeno poskušajo še in še, končni uspeh pa je toliko več vreden. Posebne pozornosti so bili na razstavi vredni radioamaterji, ki so svojo dejavnost demonstrirali na kraju samem C-9, C-9 kliče YU 3CAB. Mlade glavice, razširjene oči, zvezdavi pogledi ob množici skrbno izdelanih modelov, letal, plovil in raznih prevznih sredstev so bile le-dejavnosti, ki jih ni bilo malo. Lepa nagrada je bil velik obisk in zanimanje tudi za našo Tosamo, ki Jp bila pokrovitelj te prireditve na Viru. Ob prisotnosti in spremnih besedah predstavnikov najvišjih občinskih organov je razstavo otvonl predsednik Tosame tov. Leskovec, ki je med drugim tako kot večina govornikov poudaril ne samo izobraževalno dejavnost vseh tovrstnih klubov in krožkov temveč tudi izredno pomemben delež, ki ga lahko imajo ti mladi ustvarjalci tako v miru, še bolj pa ko bi bilo treba hkrati našo svobodo, našo domovino. Takih prireditev si lahko zaželimo čim več in na mnogo krajih, saj bomo tako lahko za razvojno ustvarjalno dejavnost pridobili še veliko članov, od katerih bo vsak od njih lahko nekoč postal nekdo, na katerega bomo lahko ponosni mi ali oni, ki bodo človeški živelj živeli jutri, v prihodnosti. Tone Stare ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT V počastitev dneva republike, smo tudi športniki Tosame pomeri-b svoje moči. Tekmovalo se je v štirih disciplinah; streljanju, šahu, namiznem tenisu in keglanju. 1ri_?trelci so tekmovali 5. novembra 1 , .na strelišču v Jaršah. Sodelovalo je 25 članov in 1 članica. Borba Je bila velika in se do zadnjega met-ka ni vedelo kdo bo zmagovalec, b-ončni vrstni red pa je bil tak: 1- Kos Ivan 2. Kerč Janez 3- Klopčič Slavko 1- Klopčič Nada V šahu se je pomerilo osem tekmovalcev, v naši jedilnici. 1- Hafner Marjan 2- Križman Zoran 3. Vidovič Ivan Namizni tenis se je odigral v osnovni šoli Dob. Nastopilo je osem tekmovalcev. 2. Hafner Marjan 3. Štrukelj Marjan Kegljači so pomerili svoje moči nakegljišču v Kamniku. Sodelovalo je 15 moških in 7 žensk. Moški 200 lučajev: 1. Stare Janez 1. Hafner Marjan 2. Štrukelj Zdravko 3. Limoni Janez Ženske 100 lučajev: 1. Hafner Mojca 2. Drčar Marta 3. Prosenc Darinka Nastopajočim se zahvaljujem za sodelovanje in želim, da se še večkrat in v še večjem številu srečamo na takih prireditvah! TRIM! TRIM! TRIM! TRIM! TRIM! S. K. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 12. do H. 1. ing tozd saniteta Konfekcija 1- Ustar Magda, 16. 12. Bolhar Majda, 19. 12. Bervar Ani, 18. 12. Lvetkovič Stanka, 7. 1. Habjan Ma-aj 16. 12. Kaplja Zofka, 28. 12. Lenček Štefka — Op., 18. 12. Lenček Štefka, 3. L Lončar Tatjana, 2. 1. v^.bpivšek Marjeta, 27. 12. Prelesnik mci, 10. l. Rakovec Vera, 5. L Ra-Tinca, 9. 1. Urbanija Veri, 12. Debevc Silva, 22. 12. Križnar istjana, 24. 12. Kosmač Vojka, 10. Grkman Vida, 2. 1. Gaberšek Ju-bjana, 16. 12. žužek Matilda, 29. 12. Armeni Ani. Tkalnica ovojev 12. 12. Cerar Bernarda, 26. 12. Cerar Ivan, L L Govekar Verona, 11. 1. Kovič Janez, 25. 12. Križman Šte fka, 17. 12. Ogorevc Ivanka, 19. 12. Pevec Ivanka, L L Pojbič Marija, 15. 12. Štrukelj Silva, Pripravljalnica 18. 12. Brodar Nežka, 7. 1. Lipovšek Miro, 4. L Trdin Joži, Avtomatska tkalnica 22. 12. Kerč Janez, 4. 1. Lenček Pavla, 17. 12. Povirk Francka, 23. 12. Tekavc Tončka, 20. 12. Teran Anton, 12. 12. Vesel Albin, TOZD FILTRI Mlkalnlca jv’- 12. štrukelj Stane, 25. 12. Capuder Ivanka, 2. 1. Grilj Tončka, 2. 1. Gaberšek Francka, 3. 1. Gaberšek Mihela, 31. 12. Jemec Dragica, 31. 2- Kovič Ivanka, 10. 1. Lavrič Ve- 13. 12. Urankar Štefka, 21. 12. Novak Lada, 31. 12. Prelovšek Ani, 1- 12. Pele Ivanka, 26. 12. Urankar IvEinka, 28. 12. Žabovec Olga, 20. 12. Kralj Zvonka, 18. 12. Cerar Ivanka, 22. 12. Ficko Anton, 12. 12. Kerč Štefka, 20. 12. Klopčič Ivanka, 16. 12. Merkužič Cvetka, 29. 12. Ocvirk Tončka, 28. 12. Sitar Marija, 7. 1. Stopar Marija, 21. 12. Tratnik Majda, D S S S Uprava 13. 12. Florjančič Olga, 9. 1. Kovač Marinka, 8. 1. Sušnik Jože, 8. 1. Pa-štebar Marija Komerciala Relilnica 31- 12. Prenar Silvo, 2. 1. Rode Neli, z. 1. Planinc Nadja, 2. L Rovanšek Rudi, 12. 12. Sedelj-šak Franc, 9. 1. Zečič Ranko, 18. 12. Žigrai Jovan, Pomožni obrati 2. 1. Banko Janez, 10. L Hribar Ivan, 23. 12. Hribar Jože, 18. 12. Svetlin Janez, 24. 12. Šorn Janez, 3. 1. Pernuš Srečko, 8. 1. Peterka Anton, POROČILI SO SE Prašnikar Jana — Novak Vrtar Marija — Lončar Tatjana — Birk Rodili so se: Ivanu Drolcu — dvojčici Valentinu Staretu — hči Vidi Kveder — hči Francki Cerar — hči Odšli iz podjetja: Prelovšek Vera — sporazumno Žmavc Ani — upokojena Miš Janko — upokojen Strmšek T. Tekstilna tovarna Senožeče Rojstni dan praznujejo: od 16. 12. do 15. 1. 78 Petrovčič Marija 16. 12. tkalka, Ger-želj Nada 18. 12. tkalka, Grzetič Vida 20. 12. tkalka, Gostiša Nela 20. 12. snovalka, Škerjanc Zdenka 23. 12. tkalka, čotar Štefka 24. 12. čistilka cevk, Marinšek Mira 25. 12. tkalka, Ferfila Nada 25. 12. natakarica, Perhavc Jože 6. 1. ključavničar, Škerjanc Magda 7. 1. tkalka, Premrl Nada 14. 1. kuharica, Poč-kar Silva 14. L tkalka, Ivančič Marija 15. L vdevalka, Prišla v podjetje: Tukač Cvetka Odšli iz podjetja: Čuk Ema Cerkvenik Lidija Poročila se je: Hreščak Lidija Izdaja: TOSAMA Domžale Urejuje uredniški odbor: Janez Drolc — KOOS sindikat, Franc Juhant — OOZK TOSAMA, Francka Kerč — blagajnik, Maruša Murn, Jože Podpeskar dipl. ing., Marija Presekar, Marjan Štrukelj, Majda Križmanič, Tone Stare — fotograf Odgovorni urednik: Vladka Berlec Naklada: 1200 izvodov Tisk: Papirkonfekcija Krško Nagradna križanka .vSSEt UPRISOČ. ŽENSKA GLASBENO DELO ŽIVALSKI ORGAN TV NflPOV. MLflKRR PBEBIvni. LE TONSKE MNOŽIČNI POJAVI NALEZLJIV. BOLEZNI ENflvcn LlKV-fiSNI« TRNIKOLfl TIZISTPN. flMgniMh Z.0LIVU rt i •»<- 1 vfiu' ) bOtJSJSlEN EOLNIL MESTO V ivici SKUPINA l:ud« v pfriki izguba reŽ£ ITflLIJ. 1 DENHRUn ENOTft Pe£VflJAN]£ TEK5TR MNSKI DS KJELD ESTSVETIJ hOnitz KAREL NEMECiLEN eRBT KB lesena PIPA rOOJANSlU JUNAK MESTO V ITOLUI OKENCE KR STREHI SOMHFR O&ČUTCK PRED nastopom SESTAVA v. v. KnRTFM SLOV. SKLADATI: K MAJHNA ve7a SELEM (^LOV/Ml ilEVNIK Zvi?RNR C»l.RS. NOT R ŽIVA ODVODNICI POVRŠIN- MERA ANTON DERMOTA MB. MOfcC IME TESNO Bl«Q0 LETNI ČAS NAOJ.AVMO POKRIVRlO 0JM ReDKft KOVINR ODVOD.ZA IZCEDKE OKENSKA NAVO]NICft Toma ROSAND^ rušiti vludaruj NASLOV Mn. umil. ue.su REDITVE ODDAJTE nrbirauiik ŠSLft MtlTVUtUft 5TB03 za PRAH butan. rastlina 3EN0iT OD6 3A HRV.TILM. K|5bl£C ftNTUN prhrnjc: VERNIK. Sil?*' fllOZVOLE H STRPI NiEktCN PROSTOR V ^LEDRUtČU MIT. REowtnilu OSlfeMI ZBIMCtC OGNOJEK SLUŠNI ORGiAN KCM.EIMB. SREEiRO ZRtLCiCC KCM .SiMfc TBMTAL KOŽNA &OLEZN toSčlLO WeRBftL]CN nvmm o6i-ik A V %TAVTKU ILOVICA OMIK« SRCOiIČC VKTCMJA pocMau JA^NKO NCUMtN ReilTVC ODDAJTE DO 5 V MESIČU primorska ŽIVAL MEDMlT bolečine Sladko» 5MCDN04T VR%A. IGRALNA