Per 1015/2006 A a Leto XI. št. 3 ♦ december 2006 S^uetoaoriha j/ • ^/Kraljica (j(asilo prijateljev Svete (jor Izdaja: Frančiškanski samostan Sveta Gora, 5250 Solkan v sodelovanju dtTSk. z založbo ‘Brat ‘Jrančišefy Ureja: p. Bernard Goličnik p. Stane Zore p. Pavel Krajnik Odgovorni urednik: p. Bernard Goličnik Oblikovanje: br. Dragan Vampola Tisk: Tiskarna Pleško, Ljubljana Izhaja s cerkvenim dovoljenjem v 6.000 izvodih tč/' ite priče a novincev Fotografije so prispevali: p. Bernard: 4, 5, 6, 7, 20, 21, 22, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 36, 37, 46,47 Zavadlav: 3, 24, 32, 52 Noviciat: 1, 8, 28, 34, 42, 43, 44 Frančiškov tabor: 10, 12, 13, 14, 15, 16,17 ISSN 1581-7342 7 Štirideset let gibanja Pot 7 Adaptacija fasade 8 Ljubezen na prvi pogled ali iskanje prostora za Frančiškov tabor 10 Tabor je dar ... 19 Preprosto srce 22 Prve redovne zaobljube 23 Koncert sakralne glasbe 24 p. Aleksander Vavpotič 26 Ob Slomškovi planinski poti 31 Strune prostora 32 Kraljica v nebesa vzeta 35 Vsefrančiškansko romanje 37 Dejavnosti v domu Tau 38 Betlehemski volk 39 Svetogorski dnevnik 42 Svetogorska romarska pot 45 Sveta noč 46 jezimo se nanje... 48 Prošnje in zahvale 49 Prišli so k svetogorski Božji Materi 51 Dobro je vedeti (P\d 4. stoletja dalje praz-V#nuje Cerkev 28. decembra spomin na otroke, ki jih je zaradi Jezusa v slepem besu umoril Herod (prim. Mt 2,16-17). Liturgično izročilo jih imenuje »sveti nedolžni otroci« in jih časti kot mučence. V teku stoletij so umetnost, poezija in ljudska pobožnost obdali ta »nežni rod nedolžnih jagnjet« z znamenji nežnosti in priljubljenosti. Tem občutkom nežnosti so se pridruževali tudi izrazi zgražanja zaradi nasilja, s katerim so bili iztrgani iz naročja svojih mater in izročeni smrti. Otroci so še vedno žrtve mnogih oblik nasilja, ki ogrožajo njihovo življenje, dostojanstvo in pravico do vzgoje. Poročilo Združenih narodov o nasilju in zlorabah otrok pravi, da je dobrih šest milijonov otrok na prikrit, ponekod celo na družbeno sprejemljiv način izpostavljenih psihično- fizični zlorabi: kot delovna splavljenih otrok: tlači jih sila brez možnosti šolanja, mora, občutek krivde, ne-kot žrtve spolne industrije, nebna misel na nerojenega milijon otrok pa je po ne- otroka, praznina, odpor do dolžnem zaprtih. spolnosti in samomorilne Če nas umor nedolžnih misli. Kako lahko pogle-betlehemskih otrok pre- dajo otrokom v obraz tisti, trese, pa preseneča brez- ki k splavu pripomorejo ali brižnost ob množičnem sodelujejo, pomoru nerojenih otrok V čas, v katerem je vse težje pod pretvezo zakonov, ki postati in biti otrok, vstopa dopuščajo splav, kar je ne- božič, ki je po starem izro-pojmljiv zločin. V Sloveniji Čilu praznik otrok. Rojstvo se 29% nosečnosti konča deteta Jezusa je razodetje s splavom (spontani spia- ljubečega Boga. Rojene vi niso všteti), kar pome- božje Ljubezni si nismo za-ni, da se vsako leto okrog služili, ampak smo jo pre- 7000 spočetih otrok ne jeli v dar, da bi se »znova rodi. Toda človek ni »divja rodili« (Jn 3, T21), izbrali in hudobna žival«, ki lah- Življenje, ustavili morijo, ko grize in žre po mili vo- To bo najbolj dišeče kadilo, Iji in je prav tako tudi sam najčistejše zlato in najdra-ogrizen ali požrt, ampak je gocenejša mira, ki jo bomo »obraz in podoba božja«, za letošnji božič položili v ki bo drago plačal svojo jaslice, samopašnost. Da je kazen neizbežna in kakor zločin Pa srečno 2007. neizprosna, razkriva ame- ^ t [j / riška raziskava, ki ugotavlja p. Idernara Ljoličnih hude posledice za matere £ n v i g. - VvW ;• -V V' p. Stane Zore Jia . brubjica 31 iiLea, u neLeSci uzetu Nizko nad Furlanijo se je blisk prižigal ob blisku in grom je odgovarjal gromu. Okoli Svete Gore pa so bile postavljene bakle, ki so s svojo šibko svetlobo osvetljevale pot procesiji romarjev, ki so 14. avgusta, na predvečer njenega največjega praznika, Marijinega vnebovzetja, prišli k svoji Materi. Procesija se je počasi vila okoli vrha gore. Bili so kot v nekem drugem svetu. Niso se ozirali na silovitost, ki jo je z zahodne strani izkazovala narava. V njihovih srcih je bila zavest o neki drugi moči: o moči, ki prihaja od zgoraj in jo Bog po Mariji že slabih petsto let deli tistim, ki Marijino povabilo ob prikazanju vzamejo zares in prihajajo prosit milosti. Vf ato je iz procesije od-4Limevalo litanijsko ponavljanje prošenj k Materi: Sveta Marija - prosi za nas, Sveta Mati Božja - prosi za nas, Pomoč kristjanov - prosi za nas, Pribežališče grešnikov - prosi za nas, Kraljica v nebesa vzeta - prosi za nas. Vzklike so prekinjale pesmi, v katere so romarji položili vso svojo vero in ljubezen. In morda za glasbeno izobraženo uho petje ob spremljavi vetra in grmenja ni bilo najbolj ubrano, vendar je bilo nenavadno lepo, ker je iz vsakega zloga zvenelo neizmerno zaupanje in predanost, ker je bilo v pesmih čutiti tisto varnost, ki prevzame otroka, ko ga Mati prime za roko in ga dvigne v svoje naročje. Procesija se je končala v praznično okrašeni in razsvetljeni baziliki, kjer smo sklonili glave in srca pred evharističnim Gospodom, ki nas je vse blagoslovil. Skoraj v istem trenutku, ko je zadnji romar v procesiji stopil v zavetje Marijine hiše, oblaki niso več zdržali in se je ulilo. Tudi v tem smo začutili, da Gospod po Mariji ostaja z nami in je dober do nas. Nekaj toplega me je obšlo ob tem, za koga morda naključnem znamenju njegove naklonjenosti. Po blagoslovu so romarji odšli domov, bazilika s samostanom pa je v vsem svojem razkošju žarela na vrhu gore in oznanjala: jutri bo praznik. Naslednje jutro je Gospod Sveto Goro odel v praznično lep dan, Marijini častilci pa so na Gospodovo povabilo odgovorili tako, da so že od ranega jutra prihajali na Goro, da bi se priporočili Mariji in se pod njenim vodstvom srečali s svojim odrešenikom in bratom Jezusom Kristusom v najsvetejši daritvi. Glavno romarsko mašo je vodil naš škof msgr. Metod Pirih. V pridigi je spodbujal ljudi, naj ne služijo nikomur, razen Bogu samemu: “Marije ni strah, da bi bil Bog tekmec v našem življenju, da bi nam karkoli odvzel od naše svobode in od našega življenjskega prostora. Marija ve, da če je Bog velik, smo veliki tudi mi... Naša prastarša sta mislila nasprotno in v tem je srž, bistvo izvirnega greha. Bala sta se, da bi Bog, če bi ga postavila na prvo mesto, kaj odvzel od njunega življenja. Mislila sta, da morata Boga potisniti na stranski tir, da bi imela več prostora zase. To je tudi velika skušnjava ljudi in človeštva. Nekateri mislijo in govorijo: ‘Ta Bog nam ne dopušča svobode, s svojimi zapovedmi nas utesnjuje. Bog mora torej izginiti iz našega življenja, mi hočemo biti neodvisni, svobodni in samostojni. Brez Boga bomo bogovi mi sami in S)i/eto> ogata božična zakladnica JJ doživetij in lepih sporočil še vedno ni izčrpala svojih dobrih misli. Ena takih je tudi zgodba o betlehemskem volku. Betlehemski volk je bil hud sovražnik betlehemskih čred in tudi pastirjev. Dogodki v Betlehemu in pastirsko veselje ob njih so tudi volku dali misliti: Kaj pa, če bi tudi jaz videl to čudo? Potuhnil se je zvečer v votlini svete Družine in čakal. Marija je nahranila Dete in ga položila k počitku. Jožef je primaknil na ogenj in počasi so zaspali, vendar ne vsi. Dete je s svojimi bistrimi očmi ujelo volkovo hudobno namero. Volk se Detetu neslišno približuje in si misli: »To je torej ta veličastni Kralj, kamor pastirji drvijo. Lahko delo bom imel, samo zinem in ga snem!« Še korak, pa še eden in ustavi se tik ob stajici. Tedaj pa se dete Jezus hipoma vzravna in z dvignjenim prstom reče: »Brat volk betlehemski, rad te imam!« Kdo bi si mislil! Kosmata mrcina je obstala, kot bi trenil, zrla v otroka in krvoločni zobje so obstali. Kosmatin je v hipu izginil in pred Detetom je stala podoba preprostega pastirja. Zgodba pove, da je božje Dete izreklo le besedo: »Brat volk betlehemski, rad te imam! » - in hudobna žival se je spremenila v človeka. Boste rekli, to pa je še nekaj za lahko noč, otroci! Da, lahko tudi! Ali ni bil namen praznovanja božičnih skrivnosti tudi v tem, da bi vsi na zemlji postali kakor otroci? Otroci z novim, dobrim srcem, z blago dušo brez kančka hudobije in zlobe. Sicer pa, ali ne bi bilo močno smešno, če bi kakšnemu torbičarju ali nepridipravu, ki izsiljuje denar od otrok, za njim klicali: »Brat torbičar, brat nepridiprav, rad te imam, pa dokumente in denar mi vrni«! Ali pa, da bi hodili po ulici in vsakemu s poklonom izrekli: »Prijatelj, rad te imam!« Tudi dobrohoten pogled srca na hudobije, ki so se nam zgodile ali pa smo jih morda mi drugim storili, se morejo tako spremeniti, kakor se je spremenila hudobna narava betlehemskega volka. »Brat volk, rad te imam«! Prepričan sem, da potrebujemo samo tega poguma. Poguma, ki bo daleč proč od strahu ali jeze in globoko zakoreninjen v prepričanju, da dobro zmaguje na dolgi rok. Povabim vas, da poskusite tudi vi! Ponavljajte ta poskus in znova se boste prepoznali kot graditelji miru in pravičnosti na svetu. Svetogorski dnevnik brata Paolina Bassettija 18. 1. - 28. 2. 1946 18. januar 1946 o sem vstal, je zunaj snežilo. Burja se AVje razbesnela. Nb. Dne 18. januarja sem dobil v svojem pisemskem nabiralniku samostansko blagajniško knjigo. Odprl sem jo in našel v njej list, popisan po p. Teofilu. Napisano je bilo: v blagajniški knjigi manjkajo naslednji vpisi dohodkov in izdatkov: 1. slamoreznica, prodana za pet tisoč lir 2. prodano pohištvo: mahagonijeve mizice, rabljene žimnice, stoli, naslanjači, skupaj 18 tisoč lir 3. Kuljat iz Grgarja z mojim dovoljenjem in po dogovoru z menoj seka drva v gozdu in prejme plačilo 18 tisoč lir 4. petsto štirideset lir je za tobak prejel Mario Gomišček proti koncu no- vembra, a to ni bilo vpisano, kot je razvidno iz potrdila, ki je bilo v škatlici. Zvečer okoli 17.30 sem šel k predstojniku, da bi mi to zadevo natančno razložil. Nb. Prav do danes, 14. marca., mi na moje vprašanje ni bilo odgovorjeno, zato sem napisal pismo prečastitemu patru provincialu. 20. januar 1946 Prišla sta samo dva romarja iz Solkana. Je zatišje, primerno letnemu času. 21. januar 1946 Šel sem v Gorico nakupovat potrebne stvari za prihodnje dni. Z menoj je prišel na Sveto Goro p. Severin. Vleče močna burja. Zaklali smo še drugega prašiča, ki so nam ga pustili Nemci pri svojem odhodu. Tedaj je bil zelo majhen. Zaradi pomanjkanja krme se ni mogel dosti zrediti, celo hujšal je. Niti sto kilogramov ni imel. Od njega smo dobili okoli 20 kg zabele. 23. januar 1946 Sneg in burja. Za ogrevanje sobe mora vsak nacepiti drv. Drva pa so še sveža in slabo gorijo, v sobi se kadi. 27. januar 1946 Prišlo je v cerkev okoli deset ljudi. Ob 10.00 je bila kratka pridiga. (Pridigal sem jaz.) 30. januar 1946 Danes je srebrna maša našega predstojnika. Ob 8.00 je bila peta maša (S. Lucia de Battezzo). Brat Rudolf je odličen basist. Pela sva dvoglasno Mitte-rerjevo Ave Maria, pri obhajilu dvoglasno Ego sum skladatelja Angela de Go-ria. Na koncu maše je bil blagoslov in Te Deum in nato še Schubertova Ave Maria, tenor solo. Kosilo je bilo odlično in obilno. Okoli 40 ljudi. Ob 10.00 sem pridigal, blagoslovil (sveče). Blagoslov, petje, procesija, vse sem sam opravil v zakristiji. 3. februar 1946 Megla. Prav malo ljudi. Brez pridige. 4. februar 1946 Iz Gorice so pripeljali okoli 30 zabojev svetogorskih stvari. Bilo je veliko dela z raztovarjanjem in prenašanjem v drugo nadstropje (razglednice, pohištvo, posteljnina i.dr.) Ura iz obednice je prišla na svoje mesto. Kljub vsemu gre dobro. 6. februar 1946 P. Damiano je prišel z menoj na Sveto Goro. Prepevala sva v sobi in hitro nama je tekel čas. 10. februar 1946 Nedelja. Lepo. Malo ljudi. Pridiga. 14. februar 1946 Postavili so kipe na njihova mesta: sv. Anton, Srce Jezusovo. Bili so v zvoniku v prvem nadstropju. Nedelja. Okoli 60 romarjev. Pridigal je p. predstojnik. Padlo je okoli 20 cm snega. Nb. V teh dveh tednih sem moral prepisati račune: izdatki - dohodki v sveto-gorsko računsko knjigo, ki so jo pripeljali med stvarmi v zabojih. Prepisal sem od 20. maja 1945 do konca januarja 1946. 24. februar 1946 Nedelja. Malo ljudi. Ob 10.00 samo nekaj besed za pridigo. 27. februar 1946 Prvo romanje bogoslovcev iz Velikega semenišča, 3. letnik teologije. V cerkev so prišli skozi okna v apsidi. Bili so v veliki obe-dnici, da so zaužili svojo hrano. Ves teden megla in dež. 28. februar 1946 Na Kapeli. Do polnoči v kuhinji za pusta. Prepevali smo, pili in se šalili. Iz italijanščine prevedel ^)('eto(joriha _kraljica 4 / 'OjniM. MMM Moje večkratne poti na Sveto Goro v otroških in mladostnih letih so mi ostale za vedno v lepem spominu Svetogorska romarska pot Mladostni spomini oje večkratne poti na Sveto Goro v otroških in mladostnih letih so mi ostale za vedno v lepem spominu, tudi zato, ker so mi vsakokrat odkrivale kaj novega, vsakokrat sem zvedel ali spoznal kaj takega, česar še nisem vedel ali videl. Skalnica, Sveta Gora, prečudovita gora. Tako rad se vedno ozrem nanjo, ki tam v sredini med sosedoma tako prijazno vabi. Sabotin mi je vedno deloval bolj mrko, tak je njegov pusti, kamniti obraz. Škabrijel na desni, veliko prijetnejši na pogled, pa mi je vzbujal posebno žalostno spoštovanje, saj velja za najbolj okrvavljeno goro v času bojev na soški fronti med prvo svetovno vojno. Tudi Skalnica in Vodice sta bila prebičana in krvava, zato pa še toliko bolj sveta. Na severnem koncu Solkana, kjer se začne pot na Sveto Goro, nas najprej pozdravi kapelica z lepim, nežnim mozaikom - Marijo z Jezusom. Izdelal ga je moj nekdanji profesor risanja g. Rafael Nemec. Mladi danes ne vedo, da je bila na pokopališču v drugi svetovni vojni zbombardirana cerkvica sv. Roka, znana še iz časov tolminskih puntarjev, ki so se pri njej zbirali pred odhodom v punt nad goriške plemiče, kakor piše Pregelj. V današnji stavbi koprske Škofijske karitas je bila včasih znana gostilna Terpin s trikotnim vrtom med takratnima cestama. (jorsha J\ra(jica 42 Sveto, • - r r •.-■ »v '-V.; " ■m «i Soča se tu, med Skalnico in Sabotinom, poslavlja iz svoje dolge soteske. Ko se začnemo vzpenjati mimo zadnje hiše v Solkanu, takoj na desni opazimo zelo star vodovodni zbiralnik, sezidan iz klesanega kamna. Nekaj korakov više, tik ob cesti v navpični steni opazimo plitvo, morda komaj začeto kaverno, nad njo pa sledove nekdaj vzidane spominske plošče, na kateri so bili vklesani podatki o Josefu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka, ki je svojčas služboval tudi na Primorskem kot gozdarski strokovnjak in je tra- siral ceste v Trnovskem gozdu. Mimo apnenice se cesta vzpenja kar naravnost do večjega desnega ovinka, kjer pa je v skali večja kaverna. Prav pred tem ovinkom se ponuja eden najlepših pogledov na Sveto Goro, na Vodice s spomenikom in na Sočo, ki se tu, med Skalnico in Sabotinom, poslavlja iz svoje dolge soteske. Pri Gorici se razliva v furlansko ravnino, »kjer jo živa radost mine«, kot je zapel v pesmi Soči Simon Gregorčič. Na tem delu je Soča včasih tekla živo, ker ni bila zajezena, kot je danes zaradi hidrocentrale. V naslednjem ovinku je hiša Pri kmetu in ob cesti je majhna kapelica z Marijino svetogorsko podobo. Nekoliko naprej, v ovinku pred gostilno Oddih, je zaraščena struga hudourniškega potoka, ki priteče izpod pobočja Škabrijela, najboj napadanega in krvavega hriba na vsej soški fronti. Oče mi je povedal: »Po tej grapi so se italijanski vojaki podajali v boje pod Skabrijel in skoraj vsi Sabotin mi je vedno deloval bolj mrko, tak je njegov pusti, kamniti obraz. šli v smrt, zato so to dolinico imenovali La valle della morte, kar pomeni Dolina smrti«. Na Prevalu smo stopili z asfalta na mirnejšo pot, ki se vzpenja mimo prvega križa sedanjega križevega pota in ga v moji mladosti ni bilo. Tu sem dobil občutek pravega romanja. Objel nas je sveti mir in na poti po pobočju Skal-nice, poraščeni z borovci, je naraščalo romarsko veselje. Čeprav od tu dalje cerkve dolgo ni videti, so bili koraki drugačni, bolj umirjeni, a radostni, srca pa sta navdajala pričakovanje in sreča, zavedajoč se, da se vzpenjamo k Materi, ki nas vedno znova ljubeznivo vabi in pričakuje. Nedaleč naprej, prav ob cesti, v skale romarji radi polagajo lesene križce. Tudi jaz sem ga naredil z otroškimi rokami, preprostega, z ljubeznijo do Marije in ga z molitvijo položil med množico drugih. V veliki ljubezni do Marije je pobožno ljudstvo tukaj na Skalnici našlo preprosto mesto, kjer naj bi tudi Marija romarica počivala. To mi je še majhnemu otroku prvič povedala moja verna nona. »Boš videl,« je rekla, »v skali se pozna odtis Marijinega telesa.« Na to spominjajo oblike v kamnitih škrapljah, ki jih je izlizala deževnica. Tudi ti spomini iz otroštva so nadvse dragoceni, prelepi in srečni. Nekoč sem od starejših zvedel, da je bila v prvem, ostrem levem ovinku včasih obokana hišica, kjer so sedeli berači, ki so romarje prosili miloščine. 4-4 S)i'eto