281
Dopisi.
V 3uda-Peštu 30. julija. V. B. (Konec.) — In kaj se je „vse" zgodilo za narodno enakopravnost? — Nasvet pododbora se je skoval. Ali kdo pa je porok temu, da ta pododborov nasvet tudi odbor prejme? — In če ga odbor prejme, kdo stoji dober za to, da ga zbor prejme? — Naposled,   če  ga tudi  zbor prejme,
kdo stoji dober za to, kedaj se to zgodi?-------Vsa
ta vprašanja so kaj zmerna, kaj naravna, ali kdo more trditi, da niso upravičena? — Od tega, kedaj in kako se ta vprašanja izpolnijo,  je cena omenjenega nasveta tudi v njegovem sedanjem znenju (glašenju) odvisna. — In oziroma na obseg tega nasveta — kaj se v njem vse nahaja? — V vvodu govori  pododbor,  daje narodno ravnopravnost v deželi bivajoČih narodov za vodilo po-važeval ter da si je prizadeval,   tak nasvet izgotoviti, po kterem,   če ga deželni zbor sprejme,   morejo vsem tem narodom njihova narodna  zahtevanja  obveljati  do te meje, ktero jim politična jednota, tedaj celota dežele in zakonodavna in državopravna edinost dežele neogibno predpisuje.   —  Ni ga na Ogerskem nemagjarskega naroda, kteri bi, za narodno ravnopravnost se poganjaje, ne  bil  priznaval  politične  edinosti  dežele,   tedaj celosti njenega okrožja, edinosti njenega zakonodajalstva in njene   državne  uprave.   Nikdo ni   skušal,   od oger-ske dežele   se odtrgati  in tudi ni zahteval druzega zakonodajalstva, razun od deželnega zbora, ter tudi nikdo ni skušal,  razun središčne   vlade sebi še posebne, neodvisne in samostojne vlade vstrojiti.   Vsi nemagjarski narodi   so   slovesno razodeli ter so  pri   opravičevanji
svojih  zahtev  vsakemu   nestranskemu  presojevalcu   v lahko razumevni obliki dokazali, da njihova zahtevanja niti celosti deželne, niti edinosti zakonodajalstva in državne vlade ne zavažujejo v nevarnost.    Pač pa so si prizadevali zlomiti neprirojeno,  iz nasilstva izvirajočo nadvlado magjarstva, zlomiti enakostavljenje magjar-stva z deželo, z njenim zakonodajalstvom, z njeno vlado, in to so si prizadevali na prid svobode, na prid občinskega, njim po deželni postavi zagotovljenega prava, na prid svojega narodnega obstanka (jestvovanja), naposled v prid obstanka dežele in še celo na prid samega magjar-skega naroda. — Al na vse to se v omenjenem nasvetu zakona ni  čisto   nič oziralo, — v njem je  ogerska dežela le = magjarska,  edinost  vlade = magjar-ska vlada,  ogerska država = magjarska  država! Ker je pa tako,  kakor je — in  drugače to ni — zakaj odbor svojega deteta ni krstil  s  pravim (lastnim) imenom?  zakaj ni imel toliko poguma in odkritosrčnosti,   kolikor je je imel enaki odbor zbrani 1861. leta, kteri je v vvodu k svojemu nasvetu pod a) rekel: „da občani   ogerske   dežele  vseh jezikov v političnem ogledu le en sam  in nerazdeljiv magjarsk narod tvorijo (delajo),   kteri vstreza historičnemu poj emu  „ma-gjarske  države?"   Ker je  dalje sedanji zborov  odbor narodno   ravnopravnost  v deželi  bivajočih  narodov  za temeljno vodilo svojega nasveta izrekel,   zakaj   ni  posnemal (nasledoval) prilike podobnega odbora od 1861. leta?  —   zakaj   ni   imenoval  teh  narodov,   kteri imajo biti v narodnem oziru ravnopravni?   Je li mislil, da tega ni treba?  Mi mislimo, da je to neobhodno potrebno ter da iz zakona izostati ne sme.   — Al ne! — sedanji odbor ni le mislil,   da se imenovanje narodov, kteri imajo ravnopravni biti,  izpustiti ne sme,  marveč je on iz svojega stališča kaj dobro prevdaril, misle, da to imenovanje izostati mora, ker, Če imenuje te narode in med njimi  tudi   magjarskega,   bi nemagjarski narodi kaj lahko mogli priti na to trapno misel, da jih zborov   odbor hoče ne le med seboj,  temveč in se samim magjarskim narodom  enakopravne narediti.    Ako pa odbor med drugimi narodi m a g j a r s k e g a ne omeni, tedaj ti že iz samega tega razvidijo,   da imajo Magjari tudi vprihodnje taki vrhovni gospodje  ostati,   kakoršni so bili do sedaj, in le ostali narodi se imajo med seboj deliti to ravnopravno „nič", ktero njim Magjari prepuščajo!   —  Ker pa odbor  1861. leta tega ni  prevdaril, ter je med narodi, ki imajo ravnopravni biti, tudi Ma-gjare imenoval, z"atoje to,sedanji odbor prenaredil, kajti od 1861. leta je minulo že 6 let, in premedenost je tako velike korake naprej   storila,   kakor   umetnost,   znano srako na kolu osladčiti ter jo bedakastim gostom dobro-
okusno narediti.....Preglejte celi obseg tega nasveta,
§. za §om, pa pri nobeni črki ničesa druzega našli ne boste, nego le perje od tiste srake na kolu! — Nečemo tukaj perja parati, ker to je vtrudljiva in nehvaležna reč, ter se je v teh novinah že tudi vse perje podobnih paralo.
Le še dve reči ste, ktere imate več važnosti. — V predposlednjem, to je, v 34. §. stoji, da se vsi, zgo-rej vvedenim sklepom protivni zakoni zničujejo! — Kteri so pa ti protivni zakoni? — Al imajo to posamezni občani razsojevati, ali ne zakonodajaistvo? Ali ima morebiti to odvisno biti od rahločutnega (ljubeznji-vega) razlaganja močnejših, to je, od silovitih ali pa od vladinih uradnikov, če tudi imajo vlada in vsi njeni kakor tudi vsi sedaj še le voljeni stolični in mestni uradniki izključljivo magjarski biti? — O kako prekanjeno! — To je kaj dostojna politiška modrost, ktera svetuje, naj se o tem glasuje, kteri jezik se ima rabiti v teh ozkih mejah, ktere so nemagjarskim narodom prepuščene,   in  ktera  eni petini županijskih  zastopnikov
282
oblast daje, tirjati, da se zapisnik v njenem jeziku spi-suje, ne pa da bi se jasno in naravnost povedalo, da bi bila uprava pri eni in isti gosposki in obravnave v enem in istem zboru v več jezikih politična in administrativna (upravna) smešnost. Zatoraj naj bi se vse stoliČne gosposke kakor tudi vsi volilni okresi deželnih poslancev po narodnostih zaokroglili, in pri vsaki gosposki naj bi se pri obČenji uradnikov z občani in na-opak pri posvetovanji, v razsodbah in v zapisnikih le jezik samo te gosposke rabil. — Komu bi na misel hodilo, o tem glasovati: ima li solnce še za naprej biti solnce, ima li svetiti ter vesoljno naravo oživljati; ima li voda navzdol ali vkreber teči; ima le drevo kviško ali navzdol rasti?! — Kako se vjema tudi ta do prevelike tančice razpredena prostomiselnost in to dozde-vano, ozkoprsno varovanje pravic nekterih oseb s to določbo koj v L in 8. §., da je občan dolžan v pismih k nesvojim občinam (gosposkam) ne svojega, ampak tuji, to je, po glasovanji vpeljani jezik tuje občine ali tuje gosposke rabiti!!! Na priliko: Banska Bistrica si vkljub vsemu temu, da vsak njen stanovnik kaj dobro slovensko (slovaško) govori, izvoli magjarski in nemški jezik za uradni. Kaj tedaj? Slovenski Radvančan ne sme podati v B. Bistrici svoje prošnje v maternem svojem^ slovenskem jeziku! — Al vzemimo drug primer: Cisto slovenska Liptovska stolica, to je, župa-nijski odbor Liptovske stolice bi si magjarski govor za uradni izvolil, in v Oravski (arva) ravno tako čisto slovenski stolici bi se slovenski jezik za uradni razglasil. Kaj tedaj? — al ne sme Dubovan (iz orav-ske stolice) pri Liptovski stolici Likovčana (iz liptovske stolice) v slovenski prošnji tožiti? — Glejte, kako narobe svet je to!!!
Naposled konečni §., to je 35. §. omenjenega na-svetovanega zakona še to-le obsega: ,,v zgorej navedenih §§. ustanovljena narodna ravnopravnost(?!) se za ustavni zakon dežele razglasuje." — To je krona vsega, le da kakorsna je glava, takošna je krona! — Magja-rom in Nemagjarom ni druzega treba, kakor ta nasvet za zakon sprejeti, kakor je na primer pragmatična sankcija, in Magjari so — dodelani gospodje, in Nemagjari „misera contribuens plebs" (borna drhal, ki je samo dobra, da davek plačuje), in to — na večne čase! — Tako si je menda zborov odbor to stvar mislil, ko je to krono koval; al k sreči ta nasvet še ni zakon, in nekoliko let smo vajeni te skušnje, da vse, kar se za ustavni zakon izdava, v tem trenutku nehava, ko se ima v življenje vpeljati.
Iz Maribora 18. avg. (Naznanilo.^ 25. dne t m. bode v novem poslopji naše čitalnice beseda z govori, s petjem in šalno glediščino igro „Strup." Po besedi ples.   Začetek ob 8. uri.                 Predsedništvo.
Iz Haloz 20. avg. R. B. — Beseda, ktera se na-pravlja na častni spomin pokojnemu Antonu Krem-pljnu, bode se obhajala 15. septembra pri Mali nedelji.
Iz Haloz. R. B. — Ptujski nemškutarji so o vo-litvi v okrajni z&stop za kmečko skupino imenovali narodno stranko črno, svojo pa belo. Blagovolite vi zoveči se^ „belci" pogledati v ^Koledarček" družbe sv. Mohorja, koliko podučnih knjig je samo letos razširjenih in razposlanih med ljudstvo s trudom in skrbjo slovenskega duhovništva le za ptujski okraj — prek 1500, reči: petnajst stotin. Dvojim pa, da je ena dobra knjiga od kakega nemškutarja dana narodu v roke. Kdo je širil, kdo širi omiko? Meščani? Poznamo vašo omiko, Bog nas je varuj! Mnogi Ptujčani meščani rabe Haložane, da si salo pitajo in mošnje polnijo, za drugo pa jim ni mar. Nemškutarstvo zagovarjate, in n&rodno gibanje psujete, da s tem prikrivate svojo go-
loto — nevednost slovenskega jezika, drugega vzroka ni. —Nemci imajo milo omiki za merilo, mi Slovenci pa knjige med narodom razširjene.
Iz Bekštajna 15. avg. fa (Novi občinski odbor. Pridelki J Kaj slovenščina pri nas na Koroškem? Za nas koroške Slovence morajo biti nemške ljudske šole, nemške kancelije, nemške šege itd.! Tako so kričali že pred ljudje, ki nimajo srca do svojega bližnjega, zdaj pa še bolj kričijo, kar jim je nemški prerok došel iz Krautheima, ki v nemščini izveličanja narodov išče Tudi naša občina je do 1864. leta imela občinsko zastopništvo, ki je tiščalo na to, naj se materinščina slovenskega našega naroda izpahne iz naših ljudskih šol. Pa že pred tremi leti smo tem ljudem pokazali, da še niso, kakor so že mislili, popolno gospodarji v naši občini, mi pa njih hlapci. Padli so takrat, padli so letos še bolj ! 29. julija se je volil novi občinski odbor, ki obstaja iz samih mož, ktere so narodnjaki volilcem priporočali. Cela občina, to je, vsi poštenjaki morejo tega veseli biti; kajti tudi prihodnja tri leta, kakor je že bilo minula tri leta, ne bode kalil plod nemške kulture drazega miru, kakor ga je pred, ko so nagajali na razne načine narodnim šolam, učiteljem in duhovnikom. Naj bi za naprej v naši občini kraljevala vedno bra-tovska sloga, ki jo vdihuje n&rodni duh! Skoda le, da županištva ni več prevzeti hotel gosp. Dermuc, s kterim je bila občina kaj zadovoljna. V s vesti pa smo si, da tudi naš novi narodni župan g. Božič France bode vstrezal občanom, kolikor namreč okoliščine pripuščajo. Slava volilcem, pa prejšnjemu in novemu županu! — V ziljski občini so zopet narodnjaka gosp. Moertl-na za župana izvolili. Zivio! Kdo more li — in kdo hoče — bolj za nas skrbeti, kakor tak, ki je & dušo in telesom naš! — Sadja je letos mestoma pri nas prav obilo; pridelek rži in pšenice pa ni bil nič kaj posebno dober.
Iz Metlike 16. avg. — Naša čitalnica je na čast cesarjevega godu hotla „Bob iz Kranja" igrati, ki ste jo LjubljanČanje v javnem gledišču pred 3 leti na korist Notranjcem igrali in so jo ponavljale potem skor vse čitalnice; al Čujte! črnomeljski okrajni predstojnik grof Chorinskv jo je — prepovedal. Tedaj si tudi ti nedolžni „Bob iz Kranja" rusk bav-bav! Grof Chorinskv jo je sicer s tem pristavkom prepovedal, da po postavi mora vsaka igra dovoljena biti po c. kr. deželnem predsedstvu. Dobro! saj je to igro že dovolilo si. deželno predsedništvo, ker se je igrala v glavnem mestu na^očitnem odru, in nobeni živi duši ni bila spo-tikljiva. Čemu tedaj take prepovedi, ktere v ljudeh le nevoljo izbujajo, in to celo zdaj v obličji — nove liberalne društvene postave? Namesti da bi bili naši ljudje veseli obhajali god Njih Veličanstva, mrmrajo , da jim gosposka tacega nedolžnega veselja ne dopušča. Bog pomozi! To ni pot, ktera srca pridobiva vladi.
v
Iz Šmartna pri Litiji  14.  avgusta.   —  Od več krajev  se  pri  nas  sliši,   da  po  občinah  stavijo  nove takse, pa mislim, da v vsaki občini (srenji) drugačne in po nekterih še prav visoke;   tako   neki  hočejo ene občine imeti, da za patent za krčmo ali za mesarijo bi se moralo plačati v občinsko blagajnico (soseskino kašo) po 5 gold.,  za sprejem  v občino  tudi 5 gold.,   za že-nitne oglasnice po 3, 4 pa tudi po 5 gold. Jez mislim, da to je preveč in da si. deželni zbor tako visocih taks ne bo potrdil,  ker revni ljudje, kterim vsega manjkay težko plačujejo. Res je, kar sem že večkrat slišal, „oštarij je že tako zadosti;   kdor jo  še hoče imeti,  naj plača; ženiti se tudi vsakemu ni  treba" itd.    Da!  to je vse res; al zavoljo 5 ali 10 gold., kdor misli krčmo napraviti, jo bo vse eno napravil;   al  bolelo ga bo,  ki jih
283
bo mogel plačati. Kdor se misli ženiti, takse se ne bo toliko vstrašil, da bi se zavoljo tega ne ženil; al težko mu bode plačati. To je vse prav, da se takse vpeljejo;   al previsoke  naj   ne   bodo;  jaz mislim,   da čez
2  gold. bi ne smela nobena biti. Zraven pa še to: takse nas ne bojo na noge postavile, če še tako visoke stavimo, ampak ena druga reč je, ki bi občinskim blagai-nicam, ktere res krvavo dohodkov potrebujejo, dala več moči, in to je, v e č e občine (srenje) osnujmo! Tako majhine, kakor so tukaj pri nas, bi se lahko po
3  ali 4 v eno zedinile. V našem prejšnjem političnem okraji je bilo 16 županij ; zdaj po novi osnovi jih je ravno toliko, tedaj spet 16, pa bi jih bili radi še več napravili! Vsak umen človek, ki naš okraj pozna, vendar previdi, da bi bilo zadosti namesti 16 samo 5 županij; saj je v eni komaj po 500 duš. „Novice" so lansko leto, ko smo županije snovali, pogostoma ljudi podučevale, naj nikar malih občin ne stavijo. V takih krajih, kjer bolj „Novice" berejo, so tudi ubogali, saj mi je znan kraj na Gorenskem, kjer so iz 4 občin le eno naredili. Pri nas sta pa v 3 farah komaj dva, zunaj duhovnov, da bi „Novice" brala. Zato je pa tudi ostalo vse pri starem! Ce se komu nasvetuje, naj bi se male občine združile, se mu precej nazaj zasoli: „kaj — kaj mi bomo unim podložni\u Prav se vam godi: če nočete združeni biti (zakaj od podložnosti ni tukaj nobenega govorjenja), boste pa plačevali, ako hočete vse zdržati, kar županija potrebuje.                                              Tone.
Iz Ljubljane. Rojstni dan Njih Veličanstva pre-svitlega našega cesarja Prane Jožefa se je v nedeljo obhajal z velikimi cerkvenimi slovesnostmi. Prvikrat letos se je v oblini zvezdnega drevoreda pod ličnim šotorom ob 8. uri služila sv. maša vojakom. Ob 10. uri je bila slovesna maša v stolni cerkvi, ktero so peli svetli knezoškof in jej pričujoče bile vse deželne in mestne oblastnije in obila množica meščanov. V spomin Veličastnega godu je visokorodni cesarski namestnik gosp. Konrad Evbesfeldski daroval 100 gold. ubogim ljubljanskim, ktere je gosp. župan dr. Gosta po maši razdelil ubogim v ubožnici in drugim revežem, ki so veselega srca klicali: Bog živi presvetlega Cesarja in blagega namestnika njegovega!
—  C. k. ministerstvo notranjih oprav je z odpisom od 29. julija t. 1. pritožbo vrhniške županije, po kteri naj bi tudi vaščanje iz Hriba z vrhniško občino skupaj volili deželnega poslanca, zavrglo. Z odpisom od 8. dne t. m. je si. deželno predsedstvo naznanilo to deželnemu odboru in mu ob enem vedeti dalo, da nova volitev deželnega poslanca za Postojno, Lož in Vrhniko bode v Postojni 9. dne prihodnjega meseca septembra. — Ker narodni volilni odbor v Ljubljani ni volilnim okrajem nikoli oktroal deželnih poslancev, bi tedaj tudi zdaj po naših mislih prava pot bila ta, da Postonjčanje, Ložanje in Vrhničanje, kterih rodoljubje je slavnoznano, se porazumejo med seboj in soglasno volijo možaka, kterega poznajo, da ima za poslanstvo potrebne vednosti in pa srce za narod naš.
—  Ker se kolera (kratelj po hrvaški) čedalje bolj pomikuje k nam (v Trstu jih je do 18. dne t. m. zbolelo 45, umrlo 17), zato je zdravstvena komisija za potrebno spoznala, da se zahodi (sekreti) cedijo z vodo železnega vitrijola, kteri jim kužni smrad jemlje, in to ne samo v gostilnicah in večih hišah, temuČ povsod. Varovati se je pa tudi treba prehlajenja, nezrelega ali sploh preobilnega sadja, kumar itd. Gosp. župan dr. Costa je prevzel skrb za to, da se v mestu z vitrijolovo vodo snažijo zahodi.
—  Slovensko-nemška knjižica: „Oblast in opravki, ktere imajo občine in župani", spisal c. kr. okrajni načelnik v Postojni g. Globočnik,   in ktero je
deželni odbor z ozirom na slovenske župane po Kranjskem in nemške po Kočevji potrdil, je ravnokar v Egerjevi tiskarnici končana in se začne v malo dneh razprodaj ati.
—  Da naročniki „Novic" dobijo najnovejšo poezijo slavnega našega Koseškega „Mazepa" celo na enkrat, jim jo bomo podali v posebni prilogi.
—  Po časnikih je iz oficijozne „Bohemie" počil glas, da se bojo želje, ki so jih naši državni poslanci razodeli dunajskemu ministerstvu zarad slovenskega jezika v šolah in kancelijah „nekoliko" brž zdaj spolniie. Nam ni o tem še nič znano. Ako se zapove zastran slovenskega jezika tudi po Slovenskem tako, kakor pri finančnih uradnijah na Hrvaškem in v Slavoniji, zadovoljni bomo. Ondi je od 1. septembra hrvaški jezik uradni jezik. Finančni uradniki, ki ga ne znajo, se iz službe izpusti. To je edina prava pot do ravnopravnosti. Vse drugo „wenn moglich", „wo thunlich" so prazne fraze.
—  Te dni se je mudil v Ljubljani slovenski skladatelj gospod France Grbec, ki je ravno kar na slavnem praškem konservatoriji z najboljšim vspehom dovršil vse nauke o petju in o skladanju. Diploma konservatorijskega vodstva, ki ga priporoča izvrstnega pevca in skladatelja glediščem in drugim godbenim zavodom, je najboljši dokaz vsemu temu, kar so kdaj „Novice" o gosp. Grbcu povedale. Poznaje njegove sposobnosti in njegovo domoljubno srce, smo si v sve-sti, da bode slovenski godbeni umetnosti pomagal na višo stopinjo. V jeseni misli gosp. Grbec v Ljubljani dati svoj prvi koncert in potem druzega v Zagrebu. Veseli nas , da slavij eni naš skladatelj stopi na domaČi zemlji prvikrat samostaino pred občinstvo, ki se bo go tovo v prav obilnem številu udeležilo domaČega koncerta in s tem pokazalo, da res ceni domačo umetnost. — V letnem sporočilu pražkega konservatorija čitamo pa še druzega slovenskega umetnika, gospoda Janeza Koširja iz Vranskega na Stajarskem. Ta gospod je še le konec julija dovršil z izvrstnim vspehom godbene nauke, in že je dobil, komaj 18 let star, v Lincu mesto gledišnega kapelnika. Upamo, da tudi on ne bo pozabil svojega slovenskega rodii.
—  Gosp. Alojzi Tušek, nekdaj pevovodja tržaške čitalnice, je 14. dne t. m. v Gradcu za pljučno jetiko umrl. 18. dne t. m. so truplo pripeljali na ljubljansko počivališče. Pevski zbor čitalnični je rajnemu na grobu pel. — V zahvalo tej ljubavi se je „Novicam" poslala sledeča zahvalnica: „Prisrčno se zahvaljujeta brat in sestra rajnega Alojza Tušeka vsem, ki so 18. t. m. pogreb prelj ubij enega brata s sprevodom svojim v tolikem številu počastili, kakor tudi gospodom slovenskega pevskega zbora, ki so sprevodu svetili in nadgrobnice peli."
—  Ako prebiramo časnike in beremo, kaj se po druzih mestih godi in primerjamo naše mesto z onimi dogodbami, se še le prav jasno vidi pretiranost ljubljanskih pisunov, ki skrunijo naše mesto. Tako ,,Ge-meinde-Zeitg." iz Celovca piše o večkratnih eksplozijah petardinih, zadnjikrat 13. dne t. m., — tako „Fremdenblatt" piše, da na Dunaj i in v okolici dunajski 3e ene dni ponavljajo tatvine, ropi, uboji itd.; te dogodbe našteva pod naslovom „Die Unsicherheit in und um Wien erreichte seit einigen Tagen eine nicht unbedeutende Hohe" — in vendar je na Dunaji cesarska policija! Ako bi se pri nas to godilo, kar naravnost bi ljubljanski korespondenti kamnjali mestno policijo. — Današnji „Telegraf" zel6 pohlevno prekli-cuje novico o suspenziji našega župana, in se togoti, da „Novice" svojim bralcem ne zamolčujejo blata, ki ga nepošteni nemškutarski dopisiini po dunajskih, gra-
ških in tržaških časnikih mečejo po narodu našem misle, da bi jim — preveč po krščansko! — pomolili še desno lice, ako nas bijejo po levem.
— Dr. T o man je došel včeraj iz Dunaja, ker je z gospodom Kazda-m naredil že v zadnjih „Novican" omenjeno pogodbo zarad trasovanja ljubljansko-belaške železnice, ktero se bo kmalu začelo.
284