Poštnina pavsaiirana. Št. 29. v Ljubljani, dne 15. julija 1920. • Leto IL Iz »v«)« vse k &«-trt«*. mmammi ....... -»«■ .............................................| ln»oratV: Nalroen|nll. Kmot, pomagaj si sam, taseratae«* stolpi«* Btane trn •eMatec KW— ^ SVOj« staJJftče V državf otfzat........KI — fO*m ' • I*- uravnavaj si sami nfrm......» i 50 Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 9 (nasproti dvorca). Skrveniio11. Strankine vesti. Odborova seja vseh krajevnih odborov, spadajofcih pod delokrog celjskega tajništva SKS., bo dne 22. julija ob pol devetih dopoldne v Celju v hotelu „pri Kroni". Ker se bodo obravnavale na tej skupni seji zelo važne strankine zadeve, zato prosimo vse krajevne odbore celjskega okrožja, da pošljejo na sejo vsaj po enega odposlanca. Tajništvo SKS. v Celju. Naša prva obletnica. Ditct-17. junija 1919. je izšla prva številka ^Kmetijskega lista" kot glasila najmočnejšega, a do takrat preziranega in pozabljenega stanu. Široko so zazijali naši zatiralci, zazijali tako, kakor pred 500 leti graščaki, ko je Matija Gubec dvignil svojo kmetsko vojsko. Vse vprek se je slišalo: „Kaj, kmetavzarji hočejo imeti svoj list, hočejo stopiti aktivno v politiko?" Drugi so se pomilovalno posmehovali, češ, list jo le muha enodnevnica, blesteč mehurček, ki se bo takoj razpočil. Kje bodo pa dobili denar v današnjih dragih časih? Saj kmetje ne poznajo idealizma in požrtvovalnosti, se bodo kmalu naveličali plačevanja! Talke in podobne govorice je bilo slišati iz obeh do takrat vladajočih strank. Čudili so se klerikalci in liberalci, kako da kmetje niso pri njih zadovoljni, saj jih puste mirno spati in sami kot varuhi spe lepo z njimi. Voditelji obeh strank so bili nad nepričakovano nepokorščino kmetov tako začudeni in prestrašeni, kakor je začudena prestrašena koklja, ki je izvalila račice, a ji naenkrat zbeže v vodo, kamor sama ne more za njimi. Žalostno čivka in kliče na bregu. Samostojni kmetje pa se nismo brigali za čivkanje in klicanje drugih, ampak veseli mo bili, da smo že enkrat ušli jerobstvu.'S krepko voljo in navdušenjem smo se oklenili rešilne svoje stranke in svojega glasila. Začetne ovire so bile res velike, ker razen dobre volje nismo imeli ne vladne pomoči, ne svojih fondov. In šlo je ter gre vedno' bolje. Danes ima naš list nad 15.000 naročnikov. Takega števila naročnikov še n.i dosegel noben slovenski list prvo leto. Res je, da imamo z izdajanjem lista še vedno težave. Papir se je neznosno podražil in podražilo se je -vse delo v tiskarnah. S težkim srcem se je stranka pred meseci odločila za to, da je skrčila list od osmih zopet le na štiri strani. Toda naši somišljeniki in naročniki dobro razumejo položaj ter tudi zaupajo' obljubi, da se bo list takoj zopet razširil, kakor hitro bodo nastale ugodnejše razmere. List čakajo velike naloge, ker pomagati bo moral izvojevati popolno našo osvoboditev, posebno ob priliki volitev. Somišljeniki i ni prijatelji kmetskega stanu! Ne odnehajte s Svojo pomočjo pri širjenju in podpiranju našega lista! Po številu naročnikov sodijo našo moč. Na delo, da dosežemo čim več naročnikov! Zavedajte se, da je naša rešitev le v samopomoči, v lastnem delu in v lastni energiji. Pomnite, da ne tiskamo našega lista zaradi dobička, ampak i'z krvave potrebe, ker je že prav zadnji čas, da smo začeli boj za našo Staro Pravdo! Po preteku enega leta smo že močni, a to še ni dovolj. Vsi kmetje moramo biti združeni v enem taboru, v eni, in sicer v svoji lastni sta>-novski stranki. Budite povsod to zavest in pridobivajte naročnike našemu listu. Povsod, kamor, kmet zahaja in kjer .daje .zaslužka, mara biti naročen naš list. Nabirajte pa tudi povsod in ob vsaki priliki prispevke za tiskovni sklad in tudi sami posezite v žep ter dajte lep zgled drugim! Dopovejte vsem kmetom, da dado, kar dado v ta namen, le sebi, dado za uspešno izvojevanje naše Stare Pravde! Kmet, pomagaj si sam! Gospoda ti ne bo pomagala drugače kot v sužnost! „Rmetska zveza", njeni ministri in kmet. Koncem mesecaJ svečana 1.1. so zasedli voditelji SLS. in „Kmetske zveze" kar tri ministrske stolčke v Beogradu in vso deželno vladOi v Ljubljani, Vsa usoda Slovenije, slovenskega ljudstva, torej tudi kmeta-trpina, je ležala v rovkah teh ljudi. Ker smo vedno in vedno čitali v „Domoljubu", „Slovenskem gofspodarju" in drugih klerikalnih listih, kako veliki dobrotniki kmeta in branitelji njegovih pravic, koristi in blagostanja so ti ljudje, se je nam, nekaterim kmetom, ki smo bili zvesti pristaši „Kmetske zveze", da zadnjega trenutka srce radovalo sreče V dobri veri, da je šele sedaj prišla v prave roke vlada, ki bo storila vse mogoče za prospeh tistega sloja, ki ga zastopa. Tem bolj smo bili veseli, ko' smo izvedeli, da je postal minister za kmetijstva človek iz naših vrst, kmet Roškar, katerega smo smatrali za izborno moč, ki dela po svojem prepričanju in svoji volji. A kako kruto razočaranje! Prišlo je spoznanje, ki nam je pokazalo hinavska izrabljanje ljudske nezavednosti v politične svrhe teh ljudi, ki nam je pokazalo nesramno lažnivost SLS. in KZ., s katera slepe ti lažnivi kmetski prijatelji nas uboge kmete. Tri mesece so ti častilakomneži vladali in pasli lenobo v ministrskih frakih. Ko so se vrnili iz Beograda, so prinesli nam vinorejcem, sadjarjem, živinorejcem in sploh kmetovalcem, radostno^ vest, da se nam ne bo treba več dolgo mučiti z napornim delom, ker so oni oskrbeli naredbo, na podstavi katere bomo lahko v kratkem rešeni trpljenja, ker bomo revščine poginili. Sedaj se nam hinavci ne izvijete več iz roik, sedaj nam ne boste več metali peska v oči in nam natvezavali, da so drugi in ne vii krivi. Samo vi ste bili na vladi izmed nas, samo vi trije ministri — Korošec, Jankovič, Roškar — ste zastopali vso Slovenijo in samo v vaših, pa v nikogar drugega rokah, je ležala vsa naša usoda. In vi, „kmetski prijatelji", vi, ki ste se vrinili, da zastopate nas kmete, ste nas obsodili na smrt in nam z nezaslišano: carino zabranili fzvoz vina, sadja, živine in vseh naših pridelkov. Tol ste storili v vaši ministrski seji dne 16. aprila 1920., ko ste samo vi trije imeli odločevati za Slovenijo in ni bilo nobenih drugih Slovencev poleg. Kaj ne, strašno? Sedaj se ne more obdolžiti nikogar drug'ega in tudi krivde se ne more zvaliti na druge. Ne na te prok' . . . demokrate, socije, komuniste, samostojneže! No, pa morda se bo našel kdo — saj res! — Srbi so bili zraven. Da, ti in noben drug — samo Srbi so krivi. Pa imate izgovor — vi nesramneži, ki ste mojstri samo v kovanju laži in zatiranju ljudstva. Ali se vi, ga-spod je, ki tako izborno poznate položaj nas kmetov in ki ste tako izborni kmetski zastopniki, zavedate, da ste dne 16. aprila 1920. z naredbo o izvozni carini podpisali smrtno obsodba našega kmeta? Ali se zavedate, da je padla cena živini že samo zaradi te naredbe za 50 odstotkov, da sadja sploh ne bo mogoče prodati in da pada cena živini kar skokoma? Vsemu onemu blagu pa, ki ga mora kmet kupiti, se dvigajo cene dnevno kljub vsem časniškim poročilom o znižanju cen, ki so le pesek v oči kmetu. Ali se zavedate, kam mora taka pot privesti naše kmetijstvo v nekaj letih? Na boben! Pa kaj vam to mari! Bolj ko se bo kmetu slabo godilo, bolj bo ponižen in raje podložen in lažje mu boste navijali ušesa. Četudi sem bil do> zadnjih dni pristaš KZ., nisem sladkohinavskim besedam drja. Korošca nikdar pripisoval poštenosti in zmožnosti za zastopanje kmeta. Dr. Jankovič, ki je izgubil s svojimi praški vse zaupanje v Kozjem in se moral preseliti, se sploh ne more smatrati za resnega kmetskega zastopnika. Da pa je bil kmet Roškar zmožen doprinesti tako budalost, bi rre mogel verjeti, če bi ne bila tako kruta resnica. Povejte nam odkrito, gospod Roškar, ali ste storili to> iz hudobije in nevednosti, ali ste pa bili morda samo po obleki minister, v drugem pa sluga ostalih dveh in ste morali storiti tisto, kar sta vam ukazala ta dva! Govorite, operite se sramote, ki ste jo nakopali našemu stanu pred vsem svetom s svojo nezmožnostjo! Tovariši kmetje, to ni igrača! Tu gre za biti ali ne biti. Gre za naš obstanek, za naš kruh! Zakleli so se sovragi nas kmetov vseh barv, pre-oblekli so se v naše zastopnike pod raznimi imeni in sedaj se skušajo med seboj, kdo nam bo zadal hujši udarec. Eni so se nadeli krinkol naprednosti (demlokrati), drugi vere (zvezarji), tretji razlastitve (komunisti in sociji) itd. Vsi pa hočejo samo oslepariti kmetsko ljudstvo, obdržati ga v temi in bedi ter ga še vnaprej vladati Kmetje, vpoštevajte veliko važnost, ki jo ima za vas »Ekonom"! Prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad „Kmetijskega lista"! z bičem. Tovariši, odprite oči! Sam si pomagaj in potem ti bo tudi Bog pomagal! Ce si nočeš sam pomagati, ti tudi nihče drugi ne bo pomagal! Ako tiščiš prostovoljno svojo.glavo v mesnico — kako lahko bijejo potem po tebi! Ne pustimo se več slepiti po tujih, nam sovražnih taborih, ampak zberimo se vsi v naši stanovski, lastni in samo naši organizaciji, oziroma pod nar šim zelenim kmetskim praporom! Tu si izberimo svoje zastopnike, ki nam ne bodo nikdar do-našali iz Beograda tako nesramnih in za kmeta tako izdajalskih naredb, kakor so nam jih prinesli zastopniki SLS. in KZ. Rešitev je le še v samopomoči — drugače pa smo izgubljeni. Kmet s Štajerske, prej pristaš „Kmetske zveze". Opombi uredništva. Z ozirom na predstoječi članek s Štajerskega sporočamo, da smo dobili iz Beograda zelol ob-širna poročila o| »vzglednem" delovanju ministra Roškarja, ki ni smel podpisati nobenega spisa brez dovoljenja drja. Korošca, ki je kazal svoje posebno sovraštvo proti kmetskemu, napredku, preganjal kmetijske strokovnjake, na čuden način reševal njih prošnje itd. Podrobne zanimive slučaje bomo priobčili, kakor hitro nam bo to, pripuščal odmerjeni prostor. * * * Glede carine na vino in sadje smo dobili poročilo, da je sedanja vlada na pritisk mnogih de-putacij iz vseh pokrajin države znižala carino za malenkostno vsoto. Iz Slovenije sta odposlala v Beograd deputacijo naša stranka in pa vinarski odsek. Kaj pa dela SLS.? in pretiranih davkov so se poslale ministrskemu predsedništvu v Beograd in pa poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani. (Sv. Peter v Savinski dolini.) Za dan 4. julija je bil sklican k Šribarju pri Sv. Petru kmetski tabor. Zal, da je bil tabor prepozno objavljen. Vkljub temu se je zbralo na njem čez! 500 'zavednih kmetov in kmetskih delavcev. Sho|-du je predsedoval tovariš Plaskan. Kjoti prvi je govoril tovariš Mermolja, ki je razlagal potrebo strokovne politične organizacije slovenskega kmeta in razpravljal o kvarljivosti, ker se damo kmetje vleči kot cigani na liberalno, klerikalno in celo socialnodemokratsko stranko. Nato je govoril tovariš Drofenik o gospodarskih vprašanjih, osobito o škodljivih posledicah carinske politike, ki so jo največ zakrivili naši poslanci, ker so vsled svoje nepoučenosti dovolili visoko carino na živino, les, hmelj, žito i. dr. Sklenile soi se oistre resolucije proti carinski politiki, izrekla se je nezaupnica dosedanjim kmetskim doktorskim poslancem in trdna volja, da se da zadnje kmetske in kmetskodelavske hišice izvede organizacijo »Samostojne kmetijske stranke". »Niaf. prej" se je prav zelo razkoračil nad našim shoj-dom in javka1 nad tem, ker se je drznil tovariš Drofenik obregniti tudi ob socialistično »Kmet-sko-delavsko zvezo"', katere prav tako ne moremo priznati kot klerikalne »Kmetske zveze" in liberalnega »Kmetskega sveta". Nikdar ne bomo pristali na to, da bi vsakdo Vlekel kmeta na svojo stran z namenom, da ga oslabi. Zatorej si bodo tudi visokoirodni gospodje socialisti morali pustiti dopasti klic govornika Drofenika: »Roke proč od slovenskega kmeta in kmetskega delavca, ker ta dva. spadata, le v ,Samostojna kmetijsko stranko'!" Naši shodi in sestanki. Vnedeljo dne 18. t. m. bodo ti-le naši shodi: v Grižah pri Celju po rani sv. maši; v Vodicah po rani sv. maši; v Št. Pavlu pri Prebolda ob treh pop. Kmetje in kmetice, udeležite se zanesljivo in polnoštevilno teh naših shodov! * m * (V Šmartnem pri Litiji) je bil v nedeljo, dne 11. julija, zjutraj shod naše strank?, ki se ga je udeležilo častno število zavednih kmetov in kmetic. Natančnejše poročilo priobčimo prihodnjič. Vsi v boj za staro, kmetsko> pravdo! (V Novem mestu) je priredda. naša stranka dne 27. junija protesten shod zoper neznosno; visoko izvozno carino na vino, žganje, živino, sadje in razne druge kmetijske pridelke, ki jo je vpeljala bivša beograjska radikalno-klerikalna vlada. Shod je bil velikega gospodarskega pomena za vse kmetsko ljudstvo, kajti če se s takimi nezmiselnimi carinskimi postavkami otež-kočuje izvoz tega, kar kmet prideluje, potem je umevno, d,a morajo cene kmetijskih pridelkov tako pasti, da kmet izhajati ne bo mogel. Ker je bil ta shod nepolitičen in samo gospodarski, je novomeški okrajni odbor naše stranke pismeno, povabil nanj vse tu obstoječe podružnice »Kmetijske družbe" in klerikalne »Kmetske zveze". Udeležil se pa ni zborovanja nihče povabljenih. S tem soi klerikalci zopet pokazali, da jim ni za kmetske koristi, temveč le za strankarstvo'. Dasi nam je bila to že itak znana, imamla vendar zopet nov dokaz za to. Zlasti se je odlikoval pri tem odbor novomeške kmetijske podružnice, ki je danes po vsej krivici še v klerikalnih rokah. Dasi šteje podružnica nad 900 udov, večinoma samih dobrih in zavednih kmetovalcev, ni smatral ta ddbor za vredno, da bi poslal na shod svojega zastopnika, ali pal da bi vsaj podpisal strogo strokovno resolucijo, sklenjeno na tem protestnem shodu. Gospodje nimajo časa z,a stanovske zadeve kmeta, ker jim je več za'razne kupčije, enkrat s sladkorjem, enkrat z galico itd. Shod je bil povoljno obiskan, dasi je bil prepozno razglašen in dasi je bilo mnogo naših najboljših kmetov v Ljubljani, kjer je prav ta dan bival naš prestolonaslednik. Njemu, potomcu kmeta-junaka Črnega Jurija (Kara-Džordža), našemu narodnemu vladarju, bivajočemu prvič na slovenskih tleh, je poslal shod brzojaven pozdrav. Sklenjene resolucije za odpravo krivične carine Pokrajinske vesti, (Rojstni dan kralja Petra) se je obhajal dne 12. t. m. po vsi državi. (Triglavski polk.) Regent je odredil ob priliki svojega bivanja v Ljubljani, da se imenuje kraljevi 40. pešpolk (prejšnji slovenski planinski polk) »Triglavski polk". (Najvišja zahvala.) Na brzojavni pozdrav Njegovega! Visočanstva prestolonaslednika Aleksandra, ki je bil odposlan dne 27. junija s protestnega shoda v Novem mestu, je došla iz dvorne pisarne v Beogradu dne 3. julija ta-le zahvala: Njegovo kraljevsko Visočanstvo prestolonaslednik srdačno zahvaljuje kmečkom zboru v Novem mestu na pozdravu. (Kongres jugoslovanskih kmetov v Beogradu) bo dne 2. avgusta. Kdor se ga namerava udeležiti, naj to pravočasno sporoči našemu tajništvu v Ljubljani, katero mu bo dalo informacij glede skupnega potovanja. (Dr. Brejc v precepu.) Pri sprejemu prestolonaslednika je igral predsednik naše pokrajinske vlade dr. Brejc prvo vlogo ter tudi od regenta prejel najvišje odlikovanje. Sedaj pa so izdali člani JDS. iz prve narodne vlade (morda nekoliko iz. zavisti zaradi, odlikovanja), da! je baš isti dr. Brejc z vso odločnostjo nastopil proti predlogu dalmatinske deželne vlade, naj bi prevzel vladarsko oblast v novi državi SHS. srbski prestolonaslednik Aleksander. To razkritje je skrajno mučno za dr. Brejca in za vso klerikalno stranko. (Dr. Koroščev Ust za višje davke.) Glasilo ministra dr. Korošca piše, da se bodo pobirali v bodoče zemljiški in hišni davki v dinarjih, t. j. štirikratno .povišani, in pristavlja, da se pa vendar ne more govoriti o povišanju davka v pravem pomenu besede, ker ni danes dinar še vedno niti od daleč to, kar je bila nekdaj krona. Take prijatelje imate torej zaslepljeni kmetje pri »Kmetski zve'zi"! (Poveljništvo nad Dravsko divizijsko oblast- jo) je prevzel general Dokič kot naslednik generala Smiljaniča. (Izplačevanje 20odstotnih priznanic.) Prizna-nice, ki so se izdale za odtegnitev 20 odstotkov pri kolkovanju bankovcev v pretečeni jeseni, se bodo izplačale v kratkem, ako se glase na manj kot 1000 kron. Prizna.nice, glaseče se nad1 1000 K, pa se bodo spremenile v državne obveznice z enoodstotnim obrestovan jem. Dan in kraj izplačevanja se bo poisebe razglasil. (Trgovsko akademijo v Ljubljani,) ki je že dovoljena, se namerava otvoriti še letošnjo jesen, ako bo mogoče preskrbeti potrebne prostore in učne moči. Istočasno dobi Zagreb visoko šolo za trgovino in promet, na kateri bodo tri leta nadaljevali študije absolvirani trgovski akademiki ter abiturienti gimnazij in realk. (Italijanski zrakoplov zajet.) Italijani vohajo smodnik iz Jugoslavije. Nedavno je krožil nad Ljubljana italijanski zrakoplov in iskal, kje se zbira naša vojska. Naši pilotje so ga prepodili, a na begu je izgubil smer in zašel v Slavonija, namesto v Reko. V Slavoniji je bil zrakoplov menda, vsled pomanjkanja bencina primoran se spustiti na tla. Naša oblastva so prijela dva italijanska častnika, ki sta bila v zrakoplovu, ter ju odvedla v Zagreb. (Za tiste, ki potujejo v Avstrijo,) je važnjo vedeti, da smejo imeti s seboj največ za 2000 K avstrijskih žigosanih bankovcev, djočim imajo lahko pri sebi neomejena vsoto jugoslovanskih kronsko-din.ai^kih bankovcev. (Ljubljanski mesarji) so znižali cene mesu za dve kroni pri kilogramu. Za kolikla pa je padla cena živini? Beogradski mesarji pa so znižali cene mesu za en dinar pri kilogramu. (Brez kart ne hodite na vlak!) Dosedaj je bilo treba doplačati le eno krono-, če se je vstopilo v vlak brez karte. V bodoče bo pa znašala globa 40 kron, a vrhutega bo treba plačati tudi še dvojno voznino. (Iz Pijave gorice.) V nedeljo dne 4. julija smo pokopali mašega mladega, in pridnega tovariša Antona Serjaka, posestnika v Pijavi gorici. Prezgodaj si nas zapustil, dragi Tone. Da bi ti bilo na onem svetu bolje, kakor ti je bilo na tem! Njegovi rodbini naše prisrčno sožalje! (Vodja okrajnega glavarstva v Brežicah) g. Rihard Koropec je imenovan za vladnega tajnika. (Na dveletni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru) se prične šolsko leto 1920./1921. dne 15. septembra. Prošnje za sprejem je treba vložiti pri podpisanem ravnateljstvu do dne 31. julija; prošnji se morajo priložiti krstni list, do-mipvnica, odpustnica, oziroma zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo, izpričevalo o nravnosti (ki ga morajo priložiti tisti prosilci, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole) in izjavo staršev, oziroma variha, s katero se le-ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Pripominja se, da se sprejemajo v to šolo le taki prosilci, ki so stari najmanj 16 let in ki so1 z dobrim uspehom dovršili ljudske šolo. Sprejemalo se boi samo, kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma. Oskrbnina je določena na mesečnih 300 kron, ki se jo more poravnati eventualno tudi s pridelki. Sinovom ubožnih posestnikov se smejo dovoliti popolnoma ali do polovice prosta mesta. V tem slučaju jc treba podpreti prošnjo z: uradna potrjenim ubožnim izpričevalo,m. Programe kakor "tudi vsa natančnejša pojasnila; daje ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. (Desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične dne 15. septembra. Stan in oskrbo imajo gojenke v zavodu čč. šolskih sester v Mariboru. Prošnje za sprejem je treba vložiti do dne 10. avgusta pri ravnateljstvu šole. Prošnji se morajo priložiti krstni list, domovnica, zdravniško iz-• :čevalo, odpustnica, oziroma zadnje šolsko izjpričevalo, izpričevalo 01 nravnosti, in izjava staršev, oziroma variha, s katero se le-ti zavezujejo plačevati stroške šolanja. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena, ljudska šola. Oskrbnina znaša: mesečno 300 kron, poleg tega pa mara vsaka gojenk'a prispevati še z določeno množino živil. Glede pogojev prehrane in drugih podrobnosti se je obračati na ravnateljstva državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oziroma na vodstvo zavoda! šolskUj^sester v Mariboru. (Čebelarski tečaj.) V ! Živel Ljenin!" S s"lo so odprli vojaške zapore ter izpustUi kaznjence. Pozivali so tudi prebivalstvo, naj pride po orožje in se upre. Govorili so tudi častniki' ter pohvali vojaštvo, naj dne 15. julija zapustf zasedeno ozemlje in se vrne domov. Zaprli so osem častnikov, ves bataljon pa je zastražen v vojašnici. (Naše vojaštvo zopet na Koroškem.) Meseca aprila je naše vojaštvo zapustilo Koroško, sedaj pa so odšli tja zopet trije bataljoni vojakov. Pazite na to, kdaj bo v ,,Kmetovalcu" objavljen občni zbor vaše podrnžnice »Kmetijske družbe"! Politične vesti. (Vpliv regentovega potovanja po Hrvatski in Sloveniji na inozemstvo) je tolik, da pišejo italijanski časopisi: „Regentovo potovanje je dokazalo, da so razprtije v Jugoslaviji mnogo manjše, kakor pa se govori v inozemstvu in da je velik pogrešek, zanašati se na nje v političnih računih". (Zopet ministrska kriza?) Protič-Koroščeva vlada še vedno ni izpolnila obljube glede pre-osnove pokrajinskih vlad po istem razmerju, kakor je sestavljeno ministrstvo. Zaradi tega in vsled nekaterih drugih težkoč grozi kriza v ministrstvu. .v G.Kancelparagraf" padel.) Narodno predstavništvo je sprejelo ves volilni red brez takozva-1 j nega „kancelparagrafa". Baje so se demokratje vdali, da bi se volitve ne zavlekle, vendar napovedujejo!, da podajo samostojen zakonski predlog proti zlorabi cerkve pri Volitvah. (Vojna odškodnina naši državi,) oziroma Srbiji, se je določila le na pet odstotkov celotne Odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija. Naš ministrski svet je odgovoril zaveznikom, da sprejme tako skrčeno odškodnino samo pod pogojem, če se odškodnina izplača najprej naši državi, če se nam dovolijo razne olajšave glede naših državnih dolgov in če se za nas povoljno ' reši vprašanje ladij na Jadranskem morju: (Umrl je) general Božo Jankovič, ki mu pripada glavna zasluga glede rešitve koroških Slovencev. Bodi mu ohranjen hvaležen spomin! (Razprava proti Stjepanu Radiču,) voditelju (pravzaprav zapeljivcu) hrvatskih kmetov, se vrši v Zagrebu in bo trajala osem dni. Radič je obtožen veleizdaje proti naši edinstveni državi. Branijo ga štirje odvetniki, pol imenih sodSt-i menda sami židje. (Obračun z Nemčijo.) Zavezniška konferenca v Spaji je ukazala Nemčiji, da mora do novega leta 1921. izročiti ves vojni material, svojo stalna vojsko pa skrčiti na 100.000 mož. Ako bi Nemčija teh ptagojev ne izpolnila, bodo zavezniki zasedli industrijske dele Nemčije. (Na Bolgarskem mobilizirajo tudi žčhske.) Bolgarska vlada je predložila sobranju (parlamentu) zakonski predlog, po katerem naj se v slučaju vojske mobilizira vse moško 'in žensko prebivalstvo od 20. do 45. leta. Moški bodo morali delati za državo 12, ženske pa 8 mesecev. (Madžari ne dajo Avstriji žita.) Maldžarska bo imela letos 2 do 3 milijone metrskih stototv pšenice za izvOz, toda poljedelski minister je izjavil, ida! od tega ne dobi Avstrija niti enega stota, ker je kršila madžarske meje. (Italijanske žrtve za Albanijo.) Sedaj, koi je Italija primoirana odreči se Albaniji, razglaša, da je v zadnjih dveh letih žrtvovala za1 deželo 7 milijard lir in nad 25.000 vojakov. (Poljska v stiskah.) Poljska vlada je prosila antanto za pomoč, ker je popolnoma onemogla v bojih z ruskimi boljševiki. Zavezniki, ki so baje nahujskali Poljake v to nepremišljeno vojsko, so jim odrekli sedaj vsako pomot. Poljska prosi boljševike za mir, a ti prodirajo dalje in bodo kmalu zasedli skoraj vso Galicijo. (Albanci izumirajo.) Zdravniki so dognali, da je 80 odstotkov vsega, albanskega prebivalstva bolnega za jetiko. (Ruski časopisi) so doseglil strahovito ceno. Tako velja boljševiški dnevnik „Velikaja Rusija" mesečno 1500 rubljev, posamezna številka pa stane 75 rubljev. (Predsednik francoske republike Deschanel odstopi) baje v najkrajšem času, ker si ne more popraviti zdravje izza znane nesreče. Volitefv naslednika naj bi bila že v začetku meseca avgusta. Najresnejša kandidata bosta Millerand in Poincare. Vinogradniki, žveplajte brez odloga - svoje trsje! Poleg peronospore je pričela napadati grozdje tudi grozdna plesnoba, in sicer tako, da so ponekod celi grozdi popolnoma sivi kot bi bili s pepelom potreseni. Ker gorko vreme z menjajočim se dežjem to bolezen močno pospešuje, je neobhodno potrebno-, da se jo čim prej z žveplanjem uniči in tako vse grozdje hitrega pogina reši. Kjer ta bolezen močno nastopi, je v nekaj tednih lahko- vse grozdje popolnoma uničeno — posušeno). Grozdna plesnoba napada sicer vso trto, toda največjo škodo napravi na grozdju, katerega zadrži v razvoju, vsled česar posamezne jagode popokajo kot bi bile od toče zadete. Sedaj, ko-je grozdje še zeleno, t. j. le napol razvito, mu ta bolezen najbolj škoduje, dočim ni grozdje pozneje, ko prične zoreti, tej bolezni več tako podvrženo in tudi bolezen; ne nastopa takrat več tako močno kot prej. Grozdna plesnoba se najuspešneje prežene,, če se žvepla s fino zmletim žveplom, ki se ga puha ob tihih in vročih urah med trsje, zlasti na grozdje. Pri tem delu naj se ne trosi žveplo na debelo na posamezne napadene grozdičke, marveč i puha naj se žveplo s finim mehom, da pada v podobi prahu ali dima na trte, zlasti na napadene grozdičke. Sedanje žveplanje učinkuje takoj, kakor hitro se žveplo vsled solnčnega pripekanja segreje in se prične razvijati žveplena sokislina, ki se por ! tem v nevidnem dimu po vsem vinogradu razširi, kar se spozna po žgočem duhu. Zatoi pride ob jako vročih dneh tudi ono žveplo, ki pade nai suha tla, v tem oziru za pokončevanje v poštev. Cim bolj pripeka solnce, tem hitrejši je uspeh. Navadno zadostuje že pol dne pekočega solnca, da se doseže zaželjeni uspeh. Kdor natrosi v tem času preveč žvepla na grozdje, mu več škoduje kot koristi, ker debelejša plast žvepla, jagode tako zažge, da postanejo skorja ve. Ce kmalu po žveplan ju močno dežuje ali če močan veter vse spiha, se mora žveplanje ob lepem, suhem vremenu ponoviti. Žveplo mešati med druge tekočine ali suhe tvarine, n. pr. med zmletoi apno, pepel, pesek*, mavec (gips) itd., je nespametno. Fr. Gombač. Gospodarstvo in gospodinjstvo. (O bodoči vinski letini.) V Severni Italiji je: bilo mnogo dežja, vsled česar se je pojavila peronospora, ki je provzročila dokaj škode. Računa se pa navzlic temu na dobro letino. V. Siciliji kaže vinska trta, dobro kljub temu, da je napravila škodo močna suša. Cene niso popustile, ampak kažejo še tendenco navzgor. V A p u-1 i j i, zlasti v bližini mesta Bari, se je močno pojavila filoksera. Pričakuje se obilen pridelek zlasti v vinogradih, ki imajo- amerikansko trsje. V Španiji se vzdržujejo lepe nade glede bodoče trgatve. Trg je miren, toda cene se drže, ker Francija veliko kupuje. V Franciji se nadejajo bogate letine. Bali so se slane; v tistih kritičnih dneh se je cena močno dvigala. Ostalo je pri strahu. Ko je odcvetela trta, so padle cene. Posestniki velikih zalog zelo ponujajo blago, ali odjem je slab, ker se pričakuje nadaljnje popuščanje cen. Transportne prilike so boljše. Bordo-vina v steklenicah se močno podražujejo. Lepi in bogati so obeti v A1 ž i r u in v T u n i s u, ker ni bilo doslej v teh deželah ne neurja, ne trtnih bolezni. Tudi na Ogrskem se nadejajo dobre letine. Manj ugoden je položaj ob Blatnem je-zieru, srednje dobro kaže trta v okrajih Debre-cinu in Tokajhegyalji. Na trgu je tišina in cene se znižujejo. V Nemčiji cene popuščajo tako za lansko vino kakor za starino. V S vi c i je stanje vinogradov doslej ugodnejše nego- lani. Vlaga meseca junija je učinkovala slabo; dobro letino pa si obetajo navzlic temu zlasti v kantonih Zii-richu, Graubiindnu, Wallisu, Waadtu. Vegetacija je letos za dva do tri tedne naprej; trgatev bo rana. Cene 'za staro vino popuščajo, zlasti za letnik 1918:, dočim se boljši pridelek leta 1919. drži v ceni navzlic lepim in bližnjim obetom. (Naša država ima največ živine.) V naši državi imamo 0V2 milijona govedi, skoraj pet milijonov svinj in skoraj 10 milijonov ovac. V vsi Evropi je le Dansko v tem: oziru pred nami. (Poljedelsko orodje.) Naša osrednja llvladia je dobila iz Amerike več vagonov poljedelskega orodja (motik, kois, srpov itd.), ki se pred vsem v takih krajih, ki so vsled vojne najbolj trpeli. (Kuhanje špirita prosto.) Dosedaj je imela Srbija monopol za proizvajanje alkohola, sedaj pa ie kuhanje špirita prosto. Obenem je dovoljeno, da se otvori v državi 20 novih tovarn za špirit. (Prepoved klanja in izvoza mlade živine.) Prepovedano je klanje goved in ovac ženskega spola pod poldrugim letom in moških tetet pod dvema mesecema. Prav tako je1 prepovedano klanje brejih krav, telic, ovac, koz in svinj. Nadalje je prepovedano izvažati govejo živino obojega spola, ovce ženskega spola pod dvema letoma in svinje pod enim- letom! starosti. Mršave svinje se ne smejo izvažati, konji pa le taki, ki so določeni za klanje. (Sladkorja bo dosti?) Poljedelsko ministrstvo razglaša, da kaže letos: sladkorna pesa v naši državi prav dobro. Pese je nasajene letos!Jtudi dosti več kot1 lansko leto'. Lani smo pridelali Ustanovite v vsaki občini krajevni odbor SKS.! \ 4 Obrtniki, dopisujte pridno „Kmetijskemu listu"! okoli 15 milijonov kilogramov sladkorja, a letos, računijo, da. se ga bo pridelalo- nad 54 milijonov kilogramov, kar skoraj popolnoma zadošča za domače naše potrebe. Seveda bo vsled tega cena sladkorju močno padla, ako! se verižnikom1 ne posreči izvažanje. (Novi trgovski zakoni) delijo trgovinsko obrt na tri skupine, in sicer: 1.) na prosto obrt, 2.) na koncesionirario obrt in 3.) na tako- trgovino-, za katero je potrebna posebna usposobljenost, t. j. dokaz, da je bil dotičnik, ki hoče' izvrševati trgovino, zaposlen vsaj pet let v kak'i trgovini. Med koncesionirane obrti se štejejo sedaj tudi poprej proste trgovine z mlekom, jajci in živino, potem agenturne in komisijske trgovine, vse trgovine na debelo z mešanim, špecerijskim in manufakturnim blagom ter trgovine z deželnimi pridelki. (Konjerejci!) Poverjeništvoi za kmetijstvo namerava ob priliki premovanja k'onj v mesecih juliju, avgustu in septembru nakupiti 30 do- 40 prvovrstnih žrebčkov, da si samo i zredi potrebne žrebce-plemenjake. Na tO se opozarjajo lastniki tistih žrebet, ki obetajo postati dobri plemenjaki, da jih pred navedenim1 časom ne odprodajo in da jih zanesljivo pripeljejo k premovanju. (Preveč blaga) imajo sarajevski trgovci, ki so si kupičili zaloge v špekulativne namene. Sedaj ponujajo sladkotr in kavo po 50 kron, a ljudstvo obeh predmetov ne mara kupovati, ker je prepričano, da se morajo cene še bolj znižati. (Naše žito za Avstrijo.) Poljedelsko- mini-strstvoi je odstopilo Centralni upravi za trgovinski promet 1500 vagonov pšenice po- 160 |do 180 dinarjev in 4000 vagonov koruze po 95 do 120 dinarjev za 100 kilogramov, da joi I izvozi v Avstrijo. Istočasno se je odobrila pogodba z Avstrijo, vsled katere dobi le-ta od nas 4000 vagonov koru'ze. (Naše žito za Češkoslovaško.) Med našo državo in Češkoslovaško se je sklenil dogovor glede izvoza 1000 vagonov žita. (Izvoz opeke) je naša vlada dovolila za dinarsko valuto. Sedaj šele bo drago zidanje doma! (Cena hmelju se dvigne,) ker je ameriški senat dovolil točenje piva. (Železna industrija na Štajerskem) skoraj popolnoma počiva, ker tovarne ne dobivajo potrebnega premoga (koksa) iz Češke. Cene železu se bodo vsled tega gotovo dvignile. (Steklo bo cenejše,) ker je češka vlada zelo-znižala carino na izvoz steklenih izdelkov. (Nova bolezen na krompirju) se je pojavila pO vsem Češkem. Bati se je, da bo uničen velik del letošnjega pridelka. Vzrok bolezni je baje pretopla zima. (Razstava sadja) bo v dneh od 10. do 30. septembra letos v mestu Taboru na Češkem. (Suša v Rusiji) je uničila velik del letošnje žetve. V nedeljo dne 25. t. m. bosta v Ribnici in v Velikih L&šS&b shoda obrtnikov. Več bo razvidno z lepakov. Obrtniki brez razlike strankarskega misij enja, vsi na ta dva shoda. Samostojni kmetje in obrtniki. Ogromna množica! nižjih slojev ljudstva je končno vendar prišla do spoznanja, da so jo dosedanje politične stranke kot neoboroženo silo izrabljale v svoje sebične namene. Da se enakega izrabljanja enkrat za vselej obrani, se je organizirala v: stanovski politični organizaciji z imenom „Samostojna kmetijska stranka" enako tudi obrtna stranka. Ker je bil znaten del obrtnikov v SLS., a se je osamosvojil, zato- simpa-tizira JDS. z njim iz političnih razlogov, da se SLS. oslabi. Brezdvomno pa bo! JDS. v dogled-nem času nastopila proti SKS., ker se politični in verski nazori SKS. ne strinjajo z nazori JDS. Ce bi bila SLS. pravicoljubna v političnih zadevah, bi morala političnoi samostojnost posameznih stanov pozdravljati, kajti vsak stan more zaupati le samemu sebi, ker le sam ve, kje ga .čevelj žuli. „Samostojni" naj svoje pravice branijo, drugim stanovom pa naj isto privoščijo' Priznati se mora, da obstoji SKS. iz bivših privržencev vseh treh strank, največji del pa je izšel iz SLS. Ravno zaradi tega bi SLS. ne smela svojih bivših ppstasev' sumničita brezverstva. To ni lepo, še manj pa pošteno. Ostanek kmet-skega stanu, ki si ga lasti SLS. in ki ga ima organiziranega v „Kmetskih zvezah", bo prišel prej ali slej gotovo do prepričanja, da najde samo v kmetski samostojnosti pravo zaslombo in prave Zagovornike svojih upravičenih teženj. Ali bodo postali brezverci tudi tisti, ki so danes še odvisni od vodstva SLS., če zapuste „Kmetske zveze"? Vsak pameten in1 razsoden človek bo pri poznal, da niti: člani ene družine niso v verskih zadevah enega mišljenja, ker je eden bolj goreč, drugi bolj mlačen. Isto je v strankah. Tudi v SLS. bi bilo bolj prav, ko bi ne bilo toliko- verske hinavščine med gotovimi pristaši, ki se hlinijo le iz egoističnih namenov. Priznajmo pa, da je vsak človek podvržen slabostim, k'i pridejo same od sebe, za čednosti se je pa treba boriti in biti na straži, da se jih ne izgubi. S ponosom se prištevam med pristaše SKS. Stranki bom- zavest, dokler se bo svojega programa držala, pa najsi bo v političnem, gospodarskem ali verskem oziru. Ta stranka stoji na stališču, da se ohrani svetost zakona, ker se zaveda, kakšna rakrana bi bila civilni zakon in raz-poroka za naš narod. Branila, bol vsekdar vero očetov, pred vsem pa skrbela, da se naša mladina v šoli tudi versko vzgojuje, in naj bi bilo to komu tudi neljubo. Kmetski in obrtni stan tvorita v naši državi nad 30 odstotkov prebivalstva. In gotovoj je, da obdrži ta množica v državi odločilno moč, če se bo vedno politično zavedala. Zatorej potrebujemo mi pomočnikov, ne pa razdiralcev. jKomur je na srcu dobrobit našega naroda, naj stopi v naš delokrog. Prostora je za vse dotvolj, dela pa tudi. Spoštovali in ljubili bomo vse tiste, ki nam gredo na roko. Srečen pa bo naš narod in zadovoljni bodo vsi stanovi, ko se izpolni zapoved našega Od-rešenika: „Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe" in „Kar ne želiš slabega samemu sebi, tega ne privošči tudi drugemu!" To bodi naše vodilo, ki ga lahko- uporabljamo v boju za svoj obstanek v samostojnosti. Na ta način se bo ublažil boj, ki nas je uničeval nadi šest stoletjj, posebno pa zadnja desetletja. S tistimi pa, ki bi se pre- drznili netiti sovraštvo med narodom, obraču-najmo s preziranjem ! Malovič. Obrtniške vesti. (Načelstva bivših krajevnih odborov SGOS.) pozivljemo, da se odzovejo- navodilom „Obrtne organizacije za Slovenijo" ter da načelništvu »Obrtne organizacije" v Novem mestu nemudoma; vpošljejo, kar so obvezani poslati vsled dogovora s SKS. Načelništvo daje tudi vsa nadaljnja pojasnila. Vsi na, delo za „ObrtnO organizacijo"! (Glej št. 25 in 26 ..Kmetijskega lista"!) (Obrtniki,) zavedajte se, da vas kličejo koroški tovariši; zatorej v nedeljo dne 18. t. ml vsi v Borovlje. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob petih. (Obrtna banka) se je ustanovila v Ljubljani pod okriljem »Ljubljanske kreditne banke". (Špirit za obrtnike.) Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani (Dunajska cesta št. 22) narne-j rava nabaviti večjo množino denaturiranega špi-| rita liter po 26 kron. Prijave naj se pošljejo ime-| novanemu uradu do dne 20. julija. (Nakupovalna in produktivna zadruga kovinskih in sorodnih obrtov v Sloveniji) se je ustanovila v Ljubljani (Cankarjevo nabrežje št. 5). Novi člani morajo plačati en delež po 500 kron in vpisnino* 50 kron. Prostovoljna javna dražba. Vsled sklepa okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 1. julija 1920., A 238/19/11, se bo na prošnjo dedičev po Jožetu Gorcu iz Knežje vasi prodalo na prostovoljni javni dražbi zapuščinsko posestvo v Knežji vasi št. 11 na drobno ali skupaj. Posestvo obstoji iz hiše št. 11 t Knežji vasi ob okrajni cesti z gospodarskimi poslopji, iz njiv s površino 5 ha 91 a 47 ma, pašnikov s površino 3 ha 68 a 76 m" in gozdov s površino 3 ha 79 8. 19 m®. Dražba se prične na licu mesta v Knežji vasi dne 30. julija 1920. ob osmih in se nadaljuje dne 31. Julija 1920. ob osmib. Prodaja obvelja takoj z zaključitvijo dražbe. Četrtino kupnine je plačati takoj, ostanek čez pol leta. Vknjiženim upnikom ostanejo njih zastavne pravice no glede na visokost najvišjega ponudka. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodnem komisarju. V Trebnjem, dne 8. julija 1920. Dr. Ivan Stojan, notar kot sodni komisar. © Proda se mlin m štiri tečejo, © v2/ h kateremu spadajo tudi hlevi, svinjaki, 1 oral, fc) njiv, 2 orala travnikov, 4 orali gozda, na Raduli fjA fZJft (Statenberg), občina Trebeino. Cena po dogovoru. W JS* Anton Krnc v Velikem Cirnlku, p. Št. Rupert fej) iT!? (Dolenjsko). (5f) SNSSS) BUSSS ifcfiS ^aaa ■fcSJB »