ŠTEV. (No.) 79. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. xoio. AT POST OFFI CE AT CHICAGO.ILL.. UNDER THE ACT OF MARCH srd 1879. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 8. JULIJA SATURDAY, JULY 8), 1922. "ffijesloga tlači/ Velik triumf Chicaskih Slovencev. LETO (Vol.) VIK, (Nadaljevanje.) RAZNE NOYICE. Nekako ob pol dveh so se začela'' društva zbirati za popoldanjsko slavnost. V tem so prišla tudi So. Chicaška društva na posebnih auto-mobilih skupaj s svojim začasnim župnikom Rev. Benevenutom Winkler OFM. Točno ob dveh so se društva razvrstila v parado in začela korakati ob pritrkavanju zvonov in igranju štirih godb na mesto, kjer se zida šola. Vsa društva so bila razvrščena na odru. Tu se je videlo, kako velika stavbo bo. Samo del prvega stropa je bil narejen, pa so vsa društva imela prostor. V tem so prikorakali s svojo lastno godbo tudi Kolumbovi vitezi Bishop Kette-lerjevega Councila, nekako 600 mož. Slednjič množica ljudstva se je zbrala okrog poslopja, tako da je bilo na tisoče ljudstva. Za otroci so prišli strežniki, nekako 50 po številu z duhovščino, slednjič opat Rt. Rev. Valentin Kohlbeck OSB. ob azistenci Rev. Fr. Blanko OFM. in Rev. Ben-venuta Winkler OFM. in deset drugih duhovnikov. Pri ogeljnemu ka-menu so že stali vrli in izborni Jo-lietski pevke in pevci pod vodstvom svojega spretnega pevovodje Mr. M. Cvenka in so zapeli krasno pesem "To je Gospodov dan." Po pesmi je bil blagoslov ogelnega kamena, katerega je stavbenik takoj uzi-dal. V kamen smo uzidali kratko zgodovino šole, kako se je začelo, katere težave smo imeli, kako so ljudje prispevali in kedaj je bil ogel-nji kamen blagoslovljen. Celo listino je krasno naslikal in napisal Rev. Fr. Blanko,na močni pergament papir V zabojček smo deli tudi sedanji ameriški in jugoslovanski denar,kajti ako bi se tekom stoletij, ko bo stavba stala, pokvarila pisava na pergamenu, da bi se ne dalo čitati, ali ako takrat nihče slovenskega ne bo znal čitati, vedeli bodo po kovanemu denarju, katerega leta je bilo to. Uzidali smo tudi po en iztis naših listov, ki so značilni za sedanjo dobo in razmere med ameriškimi Slovenci. Takoj po blagoslovu je zapela posebno pesem naša domača "Adrija" pod vodstvom organista Mr. Ivana Račiča. Rev. Fr. Mažir je nato nastopil na ozaljšanem od-dru in nagovoril navzoče in sicer najprej v angleščini potem v slo- svoje spoštovanje in svoje prijateljstvo. Potem je pa prosil navzoče naj gredo vsi k ogeljnemu kamenu in naj vsak udari s kladivom po kamenu v znamenje, da je z nami solidaren objednem naj pa vsakdo odda svoj dar, da nam pomaga pri velikanskih stroških, katere imamo. Nato se je razvrstila lepa in veličastna parada, kakoršne ta okolica morda še ni videla 15 velikih društev s zastavami se je razvrstilo v slovesen sprevod po mestnih ulicah in so javno priznali, da verujejo v katoliško cerkev, da so prepričanja, da katoliški otroci spadajo samo v katoliško šolo. Maršali Mr. John Trselič in pomožna maršala Mr. John Žefran in Mr. Silvester Hrastar, načelnik našega "Orla" in Mr. Slana iz Wau-kegana. vsi na konjih, so urejevali parado. Najprej je šla amerikanska zastava skupaj s slovensko troboj-nico. Za njimi je šla Orlovska godba slovaškega "Orla." Potem so šli "Vitezi sv. Jurija" uniformirano društvo iz Waukegana in i'Vitezi sv. Florijana" iz So. Chicago. Nato so šli Kolumbovi vitezi s svojo godbo, za njimi društvo sv. Jožefa štev. 2. iz Jolieta, zastopano po izvanredno veliko članih, društvo "Sv. Genove-fe", žensko društvo, št. 108., KSKJ. iz Jolieta, društvo Sv. Družine, št. 1. iz Jolitta, društvo Joliet, pevsko društvo, društvo sv. Florijana štev. 44.. KSKJ. iz So. Chicago, društvo Sv. Jurija iz Waukegana. Za četrto godbo so šla naša domača društva: društvo Sv. Štefana štev. 1., KSKJ., društvo Sv. Alojzija št. 47., KSKJ., društvo Sv. Jurija št. 850., COF., društvo Zvon, štev. 70., JSKJ., društvo "Sv. Križ", Prekmursko društvo, in slednjič društvo Sv. Ivana Krstitelja, s svojo novo zastavo. Nekaj veličastnega je bila ta parada in srce nam je igralo veselja, ko smo gledali te množice naših vrlih mož in žena iti za slovensko in ameri-kansko trobojnico in za križem javno po mestnih ulicah. O, ne, ne, vi brezverski rdečkarji mesta Chica-ge, ki ste gledali izza oglov vso to parado, ne, ne videli ste lahko, da niste še veliko dosegli med slovenskim ljudstvom s svojimi pogubo-nosnimi nauki, da Slovenec ni še brezverec, da se probuja! Ste čuli IZ DELAVSKIH KROGOV. PRVI UPORNI POJAVI ŽELEZ-NIČARSKIH STAVKARJEV. Chicago, 7. julija. — Sinoči so ^e pripetili v tukajšnem mestu prvi izgredi, ki so jih povzročili delavci, ki so bili zaposljeni po kurilnicah in raznih železniških reparacijskih delavnicah. Na Woo«ilawn avenue je baje bilo zbranih nad 1000 oseb, l:i so hotele demonstrirati v prid stavke. Kakor pravi prvo poročilo, so demonstrati pobili teč šip po stanovanjih stavkokazov. Na lice mesta je bila poklicana policija, ki je razpršila demonstrate. Oblasti so prepričane, da je vse to povzročeno po radikalnih agitatorjih, ki izkoriščajo ubogo delavstvo. BOLJŠE RAZMERE V ALA-BAML Albany, Ala. — V tukajšnih železniških reparacijskih delavnicah je bilo vzetih na delo več delavcev. Gradenje ulic in deželnih cest se je pričelo, ki bo tudi potrebovalo več sto delavskih moči. V splošnem tukaj ni brezdelja. IZ JUGOSLAVIJE. ~grr< PODOBNI IZGREDI V DECATUR, ILL. Mejtem je bila poslana brzojavka tudi iz Decatur-ja v Springfield generalnemu adjutantu, da se je bati resnih izgredov tudi v tem mestu. Prvi pojavi so se pojavili v četrtek popoldne, ko je skupina "shopmen" stavkarjev razorožila dva stražnika, ki sta stražila kurilnico in reparacij-sko delavnico Wabash železnice. Demonstracija bi bila dosegla svoj višek, ako bi ne bil k sreči dospel pravočasno na lice mesta predsednik tamkajšne lokalne unije železničarjev Mercer, ki je pozival staV-karie na razid. UPOR V ZGORNJI ŠLEZIJI. Berlin, 7. julija. — Glasom poročil iz Oppelna v »Zgornji Sleziji je izbruhnil upor meti tamošniimi domačimi, med Nemci in SlovanL Demonstracije so dosegle tak višek, da je bilo potreba radi javnega reda poklicati francosko vojaštvo, ki je nastavljeno v plebiscitnem okrožju, da je stopilo vmes in naredilo mir. Francozi so oddali par salv, s katerimi so usmrtili pet Nemcev. TUDI V ARIZONI JE DELAVSKO STANJE BOLJŠE. Po Arizoni se delo počasi odpira. Rudniki zopet obratujejo in lastniki najemajo vedno več delavcev. A-ko bo izboljševanje nadaljevalo svojo pot, bo brezposelnost v kratkem izginila iz med nas. DELAVSKI POLOŽAJ V CALI-FORNIJI UGODEN. San Francisco, Cal. — Tukajšni delavski urad poroča, da je veliko povpraševanje po farmarskih delavcih, ki hi jih rabili za obiranje sadja in konserviranje istega. Šoferji so, še vedno na stavki radi znižanja njih plač s $5 na $4 na dan. Vendar, kakor kaže. bodo zmagoslavni izšli iz boja. Nov spor — nov davek. Belgrad, 30. maja. — Med ministrom dr. Ku-manudijem in finančnim odborom je nastal spor zaradi povišanja zemljiškega davka, ki ga je finančni minister zahteval, odbor pa odbil. O tem sporu je demokratski klub že ponovno razpravljal. Dr. Kumanudi zahteva, da se to povišanje uredi že letos, ker nujno potrebuje kritja državnih izdatkov. Zdi se, da bo odbor na zahtevo finančnega ministra pristal. DELAVSKI POLOŽAJ V IOWA. Des Moines, Ia. — Tukajšna Fordova tovarna kjer sestavljajo automobile je vzela na delo okoli 600 delavcev. S tem se je brezposelnost znatno znižala in v kratkem, kakor se sliši se bo zaposlilo še par sto delavcev. venščini in povedal, kako važen danite možke korake in to godbo? Ali je danes za katolike Chicaškega mesta, zlasti te okolico, pred vsem za Slovence, in potem je pojasnjeval v slovenščini veliki pomen katoliške vzgoje. Rekel je, da je ogeljni kamen blagostanja vsake države in vsakega naroda, kakor vsake družine, kakor tudi vsakega posameznika na svetu — katoliška vzgoja. Katoliška šola bo ogeljni kamen tudi vaše župnije. "Dokler tega ogelnega imela prihodnjosti, ne obstanka . Po njegovem govoru je nastopil domači gospod župnik in se zahvalil vsem sosedom, da so tako lepo o- krasili svoje hiše in nam izkazali Vam ni glasno kričala na uho — ne, ne boste nas! Da! Da bi se dalo. kaj tako veličastnega v Chieagi, v sredi rdečega gnezda, prirediti — tega nismo mislili. In vendar se je! In med gledalci ob strani smo videli veliko obrazov, ki niso več naši, ki so pa ta dan čutili, da niso na pravi poti, da ni njih tabor, v katerem so; temveč da spadajo nekam drugam— nazaj za križ, nazaj med katoliške kamena ni bilo, tudi Vaša župnija ni Slovence, nazaj med poštene ljudi! Parada se je razvrstila po 22. ul. na Wood, 23. Street, Hoy ne, 21. Pl.f Ashland in W. 18. ul. v Češko-ame- (Dalje na 3. strani.) RUSKA DELEGACIJA PONUJA KONCESIJE. Haag, 7. julija. — Ruska delegacija je ponudila evropskim državam nad pet sto koncesij njenih oljnatih vrelcev, rudnikov in drugih industrij, ako jim zavezniki dovolijo 1. milijardo in pet sto tisoč dolarjev posojila. NEMČIJA NA ROBU FINANČNEGA PROPADA. Paris, 7. julija. — Po izjavah re-paracijske komisije, ki je proučila finančno stanje današnje Nemčije, se Nemčija nahaja na robu gospodarskega propada. S tem je padla na rame zaveznikov nova skrb, kako bodo oni prejeli svojo vojno odškodnino od Nemčije. Razni vešča-ki se trudijo na vso moč, da bi rešili deželo pred popolno bankrupcijo, katera bi gotovo zadala celi Evropi strašni udarec v finančnem vprašanju. NADULIČNI ŽELEZNIČARJI BODO POMAGALI POULIČNIM ŽELEZNIČARJEM. V slučaju, da bi ne prišlo do sprave med lastniki pouličnih železnic in pouličnim železničarji in v slučaju, da nastane stavka, bodo nadulični železničarji priskočili na pomoč pouličnim železničarjem. Tako se je danes izjavil predsednik William Mylan unije naduličnih železničarjev. ŽELEZNIČARJI ŽELE SPRAVE Predsednik združenih ameriških železničarjev B. M. Jewel je danes povdaril v svoji izjavi, da je on in organizacija, katero zastopa, vedno pripravljena za pobotanje radi spora, ki je nastal vsled tako velikega znižanja plač železničarjem. Ako železniške družbe imajo dober namen, naj pridejo ž njim na dan, da se to vprašanje reši čimpreje mogoče. O PREMOGARSKI STAVKI. Konferenca ,ki jo je ^klical predsednik Harding ni rodila nikakega sadu. Premogarji so zavrgli vse predloge za manjše število okrožij. Kake korake- bo podvzela vlada v bližnji bodočnosti glede tega vprašanja, je težko prerokovati. Eni trdijo, da bo vlada najbrže zasegla premogorove in poklicala premogar-je nazaj na delo za staro plačo. O kaki definitivnosti pa nihče ne zna. "Podlaga države.'* Prejeli smo naslednji dopis: Pod naslovom "Novo vojaški, upor" je poročal "Novi Čas" po sarajevski "Večernji pošti", da se je uprl en bataljon vojakov 29, pešpolka v Baru radi zelo slabe hrane in zelo slabega stanovanja. Prav nič čudnega! Razmere pri tem polku morajo biti nekaj groznega. Slučaj je nanesel, da sem ravno tisti dan, ko ie bila priobčena gornja vest, imel priliko govoriti z možem, ki se je na lastne oči in lastna ušesa prepričal. kako se godi našim fantom pri nekem drugem bataljonu imenovanega pešpolka v T. — Dotični gospod mi je pripovedoval: Nesnaga pri tem bataljonu je taka, da se ne da popisati. Slamnjače — še z ono slamo, ki so jo pustili Avstrijci vso preperelo in gnilo, že same povzročajo vse mogoče bolezni. Vode nimajo niti za pijačo, kaj šele za umivanje i snaženje. So brez vsakega perila; uši toliko in stenic, da jim pridvigavajo odejo in obleko. Hrana se ne more imenovati hrana, kolikor je sploh prejemajo. Večinoma vsi fantje imajo tožno vnetje, takozvano "srbečico", pri kateri je koža kakor podpluta s krvjo. A proti temu ni odpomoči- Sam ma-jor-poveljnik tega bataljona (mora biti že izjema) se je zgražal, a pomagati — pravi — ne more. Torej je korupcija le na višjih mestih. Prj ravno tem bataljonu v T. je umrlYsin nekega znanega Ljubljančana. ker ni pravočasno dobil zdravniške pomoči. Ni smel biti bolan! In narednik se je celo izrazil, da naj "krepa." To so v resnici krasne razmere v naši armadi, ki žre miljarde, a oni, ki tvorijo armado (višje seveda izvzeti)) stradajo in trpe celo žejo nagi, bosi, polni golazni in umirajo brez pomoči, povrh še opsovani in zaničevani. Gospod, ki mi je pripovedoval te grozne razmere, ni poslanec, ampak oče sina, ki mora prenašati opisano gorje. Poslanci pa, ki se hočejo prepričati, kako se godi našim sinovom v naši armadi,, naj se ne dajo voditi v Potemkinove vasi z naprej napovedanim obiskom, ampak naj se potrudijo nenapovedano v kraje, odkoder prihajajo britke tožbe, pa bodo videli, da so vojaki drugih držav preskrbljeni kakor vitezi v primeri z našimi fanti. Naš vojni minister pa je dejal: Armada je podlaga dr- V 4, zave. Izhaja trikrat na teden ▼»ki torek, Četrtek in soboto. Stane n celo leto sa Ameriko (izven Chicage $3x0. Za Evropo $3.50. Za Chicago $3.50. LI ST ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO Issued three times a week every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription for U-nited States (except Chicago) per year »3-00, for Europe $3.-50. For City of Chicago $3.50. glogajati \ EDINOST GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. Izhaja trikrat na teden. Slovenian Franciscan Press 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone: Canal 98. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Three Times a Week by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand Street, Chicago, 111. Entered as second-class matter October 11. 1919, at the post office at Chicago, 111. under the Act of March 3, 1879. J M. Trunk: Cerkev in nove slovanske države. (Dalje.) Poglejmo, kako ie s cerkvijo ali bo z njo v prihodnji dob T v novih tlržavah. Kako je s katoličanstvom v Poljski? Ako sodimo bolj po zunanje, maramo pripoznati, da je cerkev z novo poljsko republiko pridobila. Poljak je bil od nekdaj cerkvi vdan. Kako bo zdaj v republiki? 'Jaz sodim tako-lcr: Oni. ki zagovarjajo državno, rekel bi oficijelno katoličanstvo, ka-korsno je cvetelo v stari Avstriji, ti krogi bodo morda razočarani in bodo 1 ■ \. >rili o škodi, ki jo cerkev trpi. ker doba državnega katolicizma je prekoračena in ga nobena država ne bo več vzdrževala, najmanj kaka repu-lika, če tudi katoliška Poljska republika. Pa je treba točiti solze, ako i^re 11» katoličanstvo rakom žvižgat? Pripoznam. da ima nekaj na sebi, i cr tudi cerkev potrebuje te podpore in dostikrat celo roke. ki jo drži m podpira. A neobgodno potrebna ta podpora ni in je dostikrat celo cer-!;v? škodljiva, ker tri državna roka ne podpira samo, temveč rada tudi gra-Jm. tepe ali vsaj ovira. Akt) je to c. kr. katoličanstvo v str^ri Avstriji šlo \ Rezijo, kakor pravimo, izginilo, srečno pot! in ako v Poljski ne b<* državnega katoličanstva, cerkvi prav nič • ne bo škodovalo. Kolikor jazi IVlisk" katoličanstvo poznam, sodim celo, da ie v interesu, v dobrobit 1 . . batoličanstvu. Malo viharja, ostrejšega viharja tudi Poljski ne bo prav j -ki"! , ne na spodaj, še manj na zgoraj. Nižji poljski sloji so stra-;:..<> katolišk: Poljak ti poljubu j «f zemljo, se t*ka na prsi . . . Do- ; -r ! 1'a. 11 i dobro! Preveč je zunanjega čustva poleg. Pride .kaka utvar, bi P<»l:aku t 11 po volji, in vsega svetega katoličanstva ie konec! Pogli ite razmere med ameriškimi Poljaki! Noben narod ne dela »tako neumnih "*trir''mv.'1 Cerkev c d mokratična in mora hiti demokratična. Sodim t raj. At 1 republikanski poljski vihar cerkvi le koristil, dasi bo •»brillmar-ik; tert obraze, ki so do zdaj bili navajeni le na mehek južni pihljaj. < > poljski gotovi krogi nis> vznemirjeni, pač jih pa bode strašno v oči Cehosl.ivaška. Pripoznam, tu bo borba huda in ne \ o brez krvavih ra-i. Tinam je, da so Cehi zelo napredni. Kadar se napredni duh spremeni v 5J« -li mate'ijali :em, -»ostane 1 rezveren. ni več napreden, ker je nemoralen -n za v>- k nan d -kodliiv. Cehi so r" a se bo '.boje\ ala na cerkveno političnem p- -' ti. V : " ' ! • mrličev iti v Cehoslovakiji jih bo mnogo,, ker glave so tam ' ' premagana pa ne bo cerkev, ki še nikoli ni bila, glas e bodo krvave :n razbite onim, ki se bodo v cerkev, in katoličanstvo zaletovali. Bi prav nič ne bilo treba, a kjer ni pameti, mora b:P krvava glava. V ti repu!.liki je treba ločiti av> iiske dele. Cešk- , Moravsko in Š'e-;:iio < "1 ogrskih, tor a j Slovaki ie. V avstrijskih delih ie bil pač avstrijski katolicizem, ki ni bil mnogo nad grošein! Tamtam je bil sijajen! Grofovski šk .fje so razpolagali z milijoni in so se lahko obdajali s silnim bliščem. Narod? Saj veste. Čeh ni Poljak, v vsakem Čehu je kos brezverca. Posebno Čehi so kljub verski mlačnosti, oziroma celo sovražnosti do katoliške vere. nravno na visoki stopnji, morda celo na višji kakor Čehi na Moravskem, ki katoličanstva niso potisnili v stran. FIusov duh ni in ne bo umrl. Vre in vre ne samo med naprednim narodom, temveč tudi med delom katoliškega češkega svečenstva. Tako je po avstrijskih delih. Na Slovaškem so bile razmere povsem drugačne. Tam je bil Madjar neomejen gospodar, toraj gospodar tudi v cerkvi", katoliški in kal vinski. Madjar in Nemec sta prebrisana, ne samo v diplomaciji, temveč tudi v »cerkvi! Slovak je od narave veren, ni kakor skeptični Ceh, toraj bolj podoben Poljaku. Madjar mu je pustil v cerkvenem oziru svobodo, scve da .ga je tembolj mogel madjarizirati. Nekaj katoliških svečenikov je bilo med Slovaki, ki so videli vse to in so dvignili svoj glas. Večina slovaških svečenikov je bila pa mažaronska črez glavo. Še kako desetletje in Slo--vakija bi bila! Da z malimi izjemami o kakem duhu'za svobodo naroda ni bilo in ne more biti govora, bo vsakdo lahko spoznal. Kako tudi. ko je vsa inteligenca zastrupljena?! Pa je prišla svoboda tudi za Slovake, sicer ne iz lastne srede temveč v podobi češkega legijonarja. Inrhvala Bogu. da je prišla, dasi kopito ni mehko, in naj le ostane trdo, dokler sef smisel za narodno1 svobodo ne bo vzbudila v slovaških glavah. Pa je s češkim kopitom prišlo tudi framazonstvo in katoliški Slovaki so v nevarnosti za svojo vero. Tako se piše po vsem katoliškem svetu in čudno bi bilo, ko bi pri tem katoliški (?!) Lah molčal, posebno od časa, ko so Čehi tega "kacelmoharja" spoznali, ker po polomu so bili vsi v njega zaljubljeni in Masarvk je menda še zdaj precej. -o- V boju za pravico. Premogarji so na stavki. Železničarji groze, da stopijo v stavko v najkrajšem času, ako se jim bodo plače znižale. Železničarji pocestne želez-" nice v Chicago so na tem, da stopijo v stavko. In zakaj? Radi znižanja delavskih plač. Bogati gospodarji so naznanili delavstvu, da jim bodo, oziroma da so jim že utrgali delavske plače. Draginja živil in drugih žive-Ijenskih potrebščin je še vedno ista, kakor je bila lani- [Tovarnarji plavijo, da ne morejo znižati cen izdelkom, dokler delavstvu ne znižajo plač. Delavstvo pa pravi, znižajte cene izdelkom preje, da bomo videli, če resno mislite, ali pa vsaj skupaj z našimi plačam*- Vendar bogataši nočejo o tem nič slišati. Delavstvo seveda ne more tega mirno trpeti in stavke se množe. Mi kot katoliki ne odobravamo sile. Mi priznavamo tudi delodajalcu njegove pravice. Toda smo pa odločno za pravičnost. Kakor, ima gospo- New Duluth, Minn. — Čital sem v Edinosti na 1. strani "Odpri srce — odpri roke" za naše slovenske trpine premogarje in njih žene in otroke. Tudi jaz opozarjam rojake in rojakinje po železnem okrožju, priskočimo kar najhitreje na pomoč, ker danes ali jutri lahko tudi na nas taka usoda zadene, pa bodo oni nam\ Nadalje sem čit;:I v New Vorškem ciganskem trol ilu kako Trček svoj dolgi nos vtika tam. kjer ga ie nai-manj treba in S!< vencem pošilja vsaki dr;n svoje gni le otrobe. Ubog; nan <1. ki trpiš, da te "zgagarji" s ta ko gnjilobo pitajo! Ubogo ljudstvo, kam drviš v svoji slepoti? Zakaj ne »brneš enkrat za vselej hrbta takim "zgagariem". "prosvetariem" in drugim sovragom svojim? V resnici smilijo se mi Vaši želodci, ki morejo tako gnjilobo prebavi jati. Vi ta rdeči modrijani in naprednjaki. večkrat sem vas že vprašal, pokažite samo trohico svoje naprednosti, koliko ste storili za ubogi narod? Ali Vam ie narod deveta briga in vam je samo za vaše rdeče korito. Kakor ie za p i sal-Molek v svoji gnjilobi, da so Ohio postavili spomenik prašiču.; Jaz mislim, da bi se najbolj spodobilo, da bi se bil ta spomenik postavil na Lawndale Ave., da bi stal poleg vašega korita. Chicaški rdečkar-ji bi morali tega "prešička" še rdeče pobarvati, tako bi imeli vsaj blizu sebe svojega "boga" malika, kateremu služijo. G. urednik, prosim Vas, pošljite tozadevno prošnjo na vlado v Washington, da se'tem rde-čkarjem to doseže. Lawndale je bolj primerno mesto na vsaki način, kakor je Ohio. S pozdravom Tohn Golobič. Pittsburg. Pa. — Ne morem si kaj. da ne bi zopet malo podregnil v Chicaško sršenovo gnezdo, zakaj ti pr< svetarii ne znajo druzega. ka-jkor o' [rati in napadati duhovne, ve-jro in cerkev. Ti koritarji so ravn 'taki, kakor tisti garjevi kužek, ki iz ,aa plota vse obgrize. kar pride mimo I njega. Taki so ti ptihloglavci. N.ijr ■ sr^čiK da bi I uničili v^e duhovnike, pcitem bi ^ jim dobro godilo! Ne bilo bj se jim treba bati. da se iim kdaj snrazv.*. ; Potem bi lahko sipah narodu pe-*-k j v oči. da bi bil še bolj slep kakor j.-. I Te rdeče reve mislijo, ako med SI -i venci vero ? -tro. da potem kat< liške m* e več i v ■ .. Pa s . p ko m» »t"ij ». zakaj vemo in stati-tiba kaže. da pri de na vsakega odj adlega S. venca jstotisoč dobrih katolikov drugih narodnosti. ki s<» zv< -ti katoličani. V~>a rdeča banea se za to lahko stokrat I na glavo postavi in piše. kar hoče, in počne, kar hoče. vee nikdar ne : 'd< j zatrli. I pomagali. Bodo rekli: "ker ste bili vi tnko <'.»bri do nas. ko smo bili tni v stiski. b< m o s.daj pa mi vam pomagali." Revež mora revežu pomagati. Bogatin mu ne bo. Zato je nas vseb dolžnost, da pomagamo. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. 7 bi predlagal .da bi se po naselbinah in po vseh slovenskih cerkvah v-p namen •» hiralo, kr* j 11 del: vee je : delu. kadar cerkve delajo in ar- e. Brez. delavca trpina ni no-' en- deb s t or jen o. Ako ni njega raven s svojimi žulii. ni nič. Joser?h Rožič. Fcrest Citv, Pa. — Nič veselega •>bnr :u sporr-čati ! tukaj. Delo še vedno počiva. Vse i'.1 mirno in ti'- >. : Vreme imam > tudi lal o. \'eliki nalivi so bili. Na bink -štno s ' < t je ' tako velik« de/ja, da je prišla velika \ « - a, ki je veHko škode nare-j ':'a t n1-; a i «tkr-'>g. Na-i hovs in girl-so .tudi prišli domov na T>očitniee civa ; iz New Y rka. 3 dekleta pa iz So.' C lucago. \"si se dobro pohvalijo. . .gnče bo kaka naših deklet vsto- i p:la v re-l in postala sestra. Vse to so poslali v šoli> t'ather Drev. Kne-! ga, ki ni imel svojih starišev. ^o ^lali -•.am; v šok . — Naj še omenim, da ie umrla 23. junija Johana Reber. D-.ma ie bila iz Unca pri Rakeku. Tukaj ie bila nad 20 let. Poprej je ■ i a v Braziliji. Stara je bila 47 let. Zapušča žalujočega moža in 10 o-trok. Bolna je bila od kar smo imeli dežen "fhi." Reva je veliko prest la hudega. \"sakemu se ie smili-. kdor jo ie videl. \'eliko ljudi jo •e ljrišlo pokrojut. Bila je članica materinskega društva. Pogreb je bil 26 dopoldne s sveto mašo. Pokopana ie blizu svojega brata, ki ga :e pred 20 leti ubil vlak. ko je šel na snrehr d. — Pozdravljam vse naročnike Kdi: ti. K. J. Waukegan, 111. — Cenjeni urednik Edinosti: — Prosim Vas malo prostora v Vašem listu, da se v imenu društva vitezov sv. Jurija prisrčno zahvalim za tako prijazen sprejem, s katerim so nas sprejeli vrli chicaški rojaki ob priliki polaganja in blagoslovljenja ogelnega kamna Slovenski katoliški šoli in Narodnemu Domu. Ne morem dobiti besed, s katerimi naj bi se primerno zahvalil za tako lep sprejem, katerega smo doživeli na ta veleslovesni in tako pomenljivi dan za chicaško katoliško naselbino. Čast Vam, chicaški katoliški rojaki, kateri ste storili ta tako pomembni in tako potrebni korak, da si boste postavili svojo lastno slovensko katoliško šolo, katerih nam je v današnjih dneh tako krvavo potreba. Ako človek je malo pomisli, kaj vse sestoii iz katoliške šole, bi bilo vse drugače, ako bi vsi ljudje bili poučeni v katoliščini in se po teh načelih ravnali. Poglejmo ^kaj se vse godi po svetu z delav- NADALJENI PRISPEVKI ZA REVNE SLOVENSKE PREMOGARJE. Na prošnjo, ki Je bila objavljena v tem listu za revne premogarje so se odzvali še sledeči dobrosrčni darovalci : Prej darovano..............$14.00 Mr. A. Gregorich, Chicago. 111. 2.00 Mrs. Mary Tomšič, Olvphant. Pa.......................3.00 Neimenovani. Olvphant, Pa. . . 2.00 Mr. Oblak, Cleveland. 0...... 100 Mr. John* Culjan. Utica, 111... 1.00 Mrs. Mary Vibek, Whiting. Ind..................... 1.00 Sedajni darovi ........r. . .$10.00 Skupaj do danes.......... 24.00 Vsem blagim darovalcem Bog plačaj! Dal Bog mnogo posnemal-cev! Darove zbira uredništvo ''Edinosti", ki bo pazilo, da bo vsak cent prišel v roke potrebnim slovenskim družinam stavkujočih premogarjev. Uredništvo Edinosti. \ *mr! e pr< me."••V Slovenec John P'aj v ne i i " letnici po dal;- " -V/ni. Imel ie raka v želodcu in je bil ot,k; par. danes dopoldne s sv-.io mr . p.'kojni Raj ie bil navdušen, i prekmurski Sb»ver.ec. On ie bil prvi, ki je pred kakimi 15 leti "iznašaP slovensko ce~ kev sv. Štefana in t -tem začel navduševati svoje rojake da so se p »časi začeli okle; ti te ce -kve. Tu«'i v dejanju ie silno veliko storil za to cerkev. Lahko rečem-, da je nabral med svoiimi rojaki tisoče za razne cerkvene potrebe. P!a-gi pokojnik naj počiva v miru. Bil je globoko veren in narodno zaveden, da ga postavljamo vsem Prek-mitrcem y Zgled. Naj počiva v miru! Naši čč. 00. Frančiškani so dobili te dni o doma uradno obvestilo, la iim je umrl v Ljubljani provinciial-ni njih predstojnik Very Rev. Au-Tnstin Campa dolgoletni župnik na Viču pri Ljubljani in sedaj že več let provincijal provinciie svetega Križa. Pdagi pokojnik ie bil že lani operiran na želodcu. Toda bolezen I se mu ie vrnila in smrt ga ie pobrala. Blagega gospoda, ki je bil zna tur«i po celi Kranjski po svojih mi-sijonih. priporočamo vsem rojakom v molitev. Chicago, 111. Poročen ie bil preteklo >redo dopoldne s sveto mašo nas organist I Mr. Ivan Račič z nevesto Miss Ema ivetiig, učiteljico publične šole. Pri-i či sta bila Mr. Leo Jurjevec in Mrs. J. Muh . Poroka se ie vršila si »-I vesno. Mr. Muha ie pripeljal svr. e i stare pevce na kor, ki so peli pri sveti maši. — Mr. Račič je že dve ileti nas or; ->ni t j>ri svetem Stefaan *i i---'r-:e vs -učili šče. kjer se pri -pra vb'a za zdra vilstv.eni d< k t« -rat. — \"< vop r čencema želimo - bi!«.> b. -r- lova božjega! S pozdravom Frank Kozina, predsednik dr. Vitezov sv. Jurija v Wauke-ganu in N. Chicagi. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. dar svoje pravice do pravičnega dobička pri svojih izdelkih, tako bi pa ti možje ne smeli pozabiti ,da ima tudi delavec svoj« svete pravice do pravičnega zaslužka. Kolik pa naj je ta zaslužek, da je pravičen ? lAmerikan-ski katoliški škofje so se pred dvemi leti izjavili glede tega vprašanja in povedali amerikanskim delodajalcem, da je pravična plača vsakega delavca toliko, da bo lahko brez skrbi preživel svojo družino in da si bo lahko še kaj na stran dal, oziroma preskrbel lasten dom za se in za svojo družino. Kakor se vidi pa delodajalci nočejo slišati tega klica in svarila. Nočejo pravice. jZato v resnici delavstvu ni kazalo druzega, kakor tia je prijelo za edino orožje, katerega ima v boju za svoje pravice — da je šlo na stavko. Strašna zaslepljenost je, ako delodajalci mislijo, da bodo na ta način, s surovo silo potlačili delavca v svojo sužnost. Strašno se motijo, ako mislijo, da bodo mase delavstva mirno dovolile, da jim bo veleposestnik naložil na njih človeški vrat suženjski jarem, v katerem jih bo imel ukle-njene in bo delal z njimi kakor in kar bo hotel. Ako to misli, potem ni več daleč čas, ko bo moral spoznati, da sila rodi vedno proti silo, da krivico delati je greh, da je v nebovpijoči greh delavcem zaslužek utrgovati, ki kriči po maščevanju proti Bogu. ki bo maščeval to krivico, ako bi je tudi j delavstvo samo morda ne moglo maščevati. Slovenski naši somišljeniki naj bodo vsikdar solidarni s svojimi sotrpini ko gre za izbojevanje človeških pravic. Boj'je pravičen \in Bog je na strani pravičnosti. Mi nočemo boja. Mi obsojamo razredni boj kot ne kaj divjaškega. Mi nikogar ne sovražimo in ne preganjamo, ker je drugega stanu, kakor smo mi, ker vemo, da so vsi stanovi potrebni na svetu. < )dločno pa zahtevamo in hočemo samo svojih človeških pravic! stvom, kako jih baroni pritiskajo oi vseh strani, tu se dela nad delavstvom tisti vnebovpijoči greh, ''delavstvu zaslužek utrgavati." In ko se to godi v današnjih dneh, kaj je temu vzrok? Temu vzrok je, ker nimajo katoliške izobrazbe in jo nočejo, nimajo srca do svojega bližnjega, nimajo vesti. Se ne zmenijo nič zato, da bi kaj storili za delavca,,ki se krvavo trudi za nje vse svoje življenje, a bogatin noče o tem nič slišati, nič o veri, nič o trpljenju delavca. Zato treba nekaj storiti med narodi na svetu, da ne bi bilo treba samo moči in orožja vporabljati do nižjega stanu pravic in to je katoliš-Ika šola. katoliška izobrazl>a že otokom v zgodnji mladosti. Torej čast chicaškim katoliškim Slovencem, ki so prišli do tega zaključka, da si bodo postavili sami svojo katoliško šolo, v kateri se bo njihova mladina učila prave katoliške izobrazile. Ravno tako pa Uidi ča.-t I vsaki naselbini, ki stori tak potrebni korak za korist svojega naroda. AMERIŠKA SLOVENKA. MESNA JEDILA. t Kako se kuha svinjsko meso. Prašičevo meso dobro omij s krpico v mlačni vodi. Deni ga vsaj za i uro v mrzlo vodo. da vse nepotrebne soli ostanejo v vodi, potem ga daj \ lonec in prilij toliko vode, da je meso pokrito. Ko je kuhano, ga postavi z ognjišča in pusti * te; juhi toliko časa, da seshladi. Shlajeno vzemi iz juhe, po potrebi lepo nareži ter kosce na krožniku obloži z nastrganim hrenom. Meso v testu pečeno. Stegno omij v gorki vodi kakor prej in ga namakaj 12 ur v mrzli vodi, da se zmehča. Nato zamesi iz i lb. najcenejše psenične moke in mlačne vode testo, ki naj bo mehko kakor vlečeno. Ko h testo ma1" spočije, ga razvaljaj za prst na debelo in položi v sredo ble-ka , ri. v sukanec, ovsene kos- j miče, ajdove žgance. opečene kruš- | ne r zine - krompirjem, rezance, n;.strgano k — », žitni zorob itd. Koštrunovo meso. Navadno ku- • h » -trr.nuvo mes. • se kuha ka-k r !,• v■ t■" e me^o z zelenjavo. Kost run v iešpreniu. Zvečer na-: .'•: l-»nec p »1 libre domačt ga ješ- • :v:k l in pest fižola, zjutraj pristavil ■c . 'i:. Korc- 1 v - .rjev list. strok drobno j v e...! č sna in čebule, nekoliko : •' • ščep popra. Nato iešpreni ku-1 h: : z mest »m r—2 uri. iPotem ' vze'-! m" ■ .., v i kots m i \7 i ešnrenj a ,ra TRIU M F CHICAŠKIH SLOVENCEV. Nadaljevanje i. strani.) <" -'•• • • i •".r >. Tu je bilo že vse '.ker . da ie vsakdo lahko, ne-- - png.-.sil svo;o žejo, kajti soln-■ • prav t i dan.pošiljajo z vso silo je žarke na zemljo, kakor bi ho- j t- : ■ ]) ikazati, -la se tudi ono veseli teiri lepega dne. Tu so bili najprej! ri in petje. Pevsko društvo "Jo-k t", je otverilo slavnost s krasno p"Sinij>.. l)a. tu smo se le čuli, ka- J kt krasno jeizvežbano to društvo in : kak- -.krasne glasove imajo pevke in i evci. TI urno ploskanje, je sledilo pesmi. Na to je-Mrl Jerich pozdra-* iVivzc.če in predstavil Zastopnika r n'' Thonips na. Mr. Sttllivana, ki ie v kratkih pa jedrnatih besedah pozdravljal navzoče v imenu župa-na in jim častital na njih vspehih. J >p-ostil je župana, da ni mogel priti, dasi bi bil tako rad sam osebno bil navzoč. Društvo "Adrija" in si-j cer i --.raščaj, je zapel pesem, na kar j je Mr. Banič povedal nekoliko o te-i zavali, katere imamo pri zidanju naše š >le in navduševal navzoče k slogi. Father Kazimir je na to pozdravi navzoče in predstavil opata Kohlbeka kot dolgoletnega prijatelja Slovencev, ki je pomagal, cla se je slovenska župnija v njegovi cerkvi Sv. Prekopa na 18. ulici začela. Opat burno pozdravljen je častital Slovencem in povdarjal potrebo ka-t -liške vzgoje. Nato. je domači gospod župnik prečital pozdravni telegram Chicaškega nadškofa Mošt Rev. Mundeleina, ki pozdravlja te-legrafično slovensko slavje: "Vam in vsem Slovencem, zbranim na današnji Vaši slavnosti, ker mi ni mogoče. biti osebno navzoč, kar. o*bža-, lujem, pošiljam svoje pozdrave in svoj blagoslov. Nadškof Munde- lein." |Z burnim ploskanjem so rrž-o •T* v? »či sprejeli ta pozdrav. Pesem prekmurskega pevskega društva je zaključila pr\i del tega programa. Na to so se vsa društva razvrstila i'i vsi so odkorakali skupno v spodnjo h .rano, kjer so nrike vrle ženske že p ipravile "kraseji in okusen banket. V nekoliko'minutah je bila prostorna dvorana, kjer je bilo/za "nekako " o »seli pogrnjeno polna. Mize so-! klh- okrašene - cvetlicami in preobložene s potvicami. peci vam in raznimi drugimi dobrimi stvarmi, kar, yse je bilo darovano od naših vrlih slovenskih gospodinj, katerim bodi j izrečena tem potem prisrčna zahvala. Naša vrla slovenska de*kleta so', kot p< »strežnice izvršile izvrstno s.vojo nalogo. Naše kuharice, kate-j rih imena itak vsi poznamo, imena vseh postrežnic. ne moremo objaviti., da bi kdteri kake krivice ne naredili.1 Vsi smo jih videli, katere, so bile in1 jim moram.o .dati priznanje, da so iz. j borno uredile vsaka svojo nalogo. Toliko ljudi pbstreči in sicer s tofiko' jedili, ni bila malenkost in vendar po vsej dvorani je šel samo en glas: izborno so pripravile! Čast jim! In res. vsi gostje so se izražali drug za drugim, da je. bilo vse • okusno pripravljeno in da so bili tako točno postreženi. kakor že dolgo ne. Čast našim Chicaškim ženam in dekle-tam ! Med banketom se je razvila živahna zabava. Mr. Fr. Banič je bil stoloravnatelj, ki je klical. Father Mažir je prvi govoril in sicer v prekmurskem narečju, kar se je posebno dopadlo našim Prekmurcem in mi smo pa tudi z veseljem poslušali govor, ker je bil za nas zanimiv. Govorili so še Rev. Dr. H. Bren O. F. M., ki je v šaljivih besedah povedal, da smo danes Sv. Štefa.na "zaročili", ker do sedaj so bili njegovi >troci sirote, ki so se potikale po tu- jna deski zreži na male kose, ješprenj pa stresi v skledo in ga po vrhu potresi z mesom. SALATE. A. Kisle. Leča kot salata. Lečo, v slani vodi kuhano, odcedi in jo zabeli z^o-ljem in kisom. Lahko jo potreseš z nasekljanimi, trdo kuhanimi jajci ali jo pa okinčaj zmotovilcem ali na-krhljano reakvijo. Daš jo lahko k pečenki kot salato ali za postno jed. Zmečkan krompir kot salata. Skuhaj olupljen krompir v slani vodi, odcedi krompirjevko in krompir dobro stlači, primešaj mu olja in kisa ter ga dobro zmešaj. Naloži ga v skledi kot kopico, okoli pa deni, če hočeš, trdo kuhana, na koščke narezana jajca : lahko tudi prideneš z oljem in kisom zabeljenega motovil-ca, pese ali osnaženih sardel, ki jih tudi zreži na koščke. Krompirjeva salata z zeleno in gorčico. Skuhaj zeleno,,jo pluui in dobr< stlači, skuhaj i jajce in kuhali • d -1 pi sesekljaj. Zmešaj eno žlico gs »rčice. prideni sesekljano jajce, zeleno, r do 2 žlici olja. i žlico lini »novega soka in soli, in stresi \ se n*; kuhani, na zrezke narezani krompir in premešaj. Daj k pečenki. Grahova salata- Skuhaj oluščeni grah v slo i vodi, kuhanega odcedi in zabeli mrzlega s kisom, »liem in drobno zrezanim česnom ali poprom. Fižolova salata. Fižol namoči v mrzli vodi. Ko zavre, odlij prvo vo-f d ». zal i i ga z gorko. nanovo osoli in kukaj z 1< vorjevim listom in čebulo, do mehkega. Kuhanega stresi v, j -1 ledt>, zabeli z oljem in kisom, jhladnega postavi samega z nareza-i*v» čebulo, česnom ali skuhanim na |tanke kosce narezanim krompirjem j s salato ali redkvij* na mizo. Repna cima kot salata. Repno ci-mo v prostornem loncu skuhaj v slani vodi. Kuhano odcedi. stresi na - ♦ - reseto in jo oplakni se z mrzlo vodo, osoli ter zabeli z oljem in kisom, potresi tudi Ščep popra. Lahko ji primešaš tudi na koščke zrezanega krompirja. jih šolah, sedaj so pa dobili "mamo", katoliško slovensko šolo, kjer bodo dobili materinsko vzgojo. Mr. A. Nemanič iz Jolieta je častital Chicaškim Slovencem na današnjim dnevu v imenu Jolietske naselbine. Mr. Branik, veliki vitez Kolumbovih vitezov Je pozdravljal Slovence v imenu katolikov Chicage, Rev. Luka Teržič OFM., hrvatski župnik iz So. Chicage, je pozdravljal Slovence v imenu bratskega naroda Hrvatov. Nato je govoril sklepni govor domači gospod župnik, ki se je najprej zahvalil Chicaškemu generalnemu konzulu Jugoslavije, ki sicer sam ni mogel priti, ker ga ni do-ma, pač pa je poslal svojega zastopnika. Naročal mu je v imenu Chi-caških katoliških Slovencev, naj sporoči domov, da ameriški Slovenci kot en mož stojimo za autonomijo Slovenske, ker le tedaj bomo tudi mi ljubili Jugoslavijo in pa da naj doma puste pri miru našo katoliško' i vero! Na to so vsi pričujoči vstali iti peli lepa naša domovina. Nato se ; je zahvalil vsem Jolietskim dru-jštvom: pevskemu "Joliet", in vsem ; podpornim, ki so prišla in jim povedal. kako so veseli Chieažani. da so se odzvali povabilu in prišli. "Bo-... dimo eno , je klical P ne poslušajm > nasprotnike, ki nas dele. \ i bodite naši. in mi bomo Vaši !" Zahvaljeval se jv- \Vaukežanom, ki so tako krepko nastopili v uniformah in 'a ko krasni* povzdignili cel<> la- n >st. ! Enako se je zahvalil So. Chicaža-1 ':< tu, 1:1 s . prišli v tolikem številu in [jih vabil, da moramo SI venci veli-' kega l hicago d« lati skupaj, ako 1 ičemo imeti vspeh. Na t<. se je za-' d vaTil še ostalim Slovencem iz raznih naselbin, da so prišli in \ sem obljubil, da bomo Chicažard radi "di, i k--dar nas 1 . kaka i.a. ak iua vai da. 4 J •1: i s"'še manjša za > top t v a i. ' a ' Sal- e. Bradley. Mi!v.ai.kee. Nato -' - nastopil m-k M: -ter ( : a. . ' k-ni., a..c. vlr i d ego v,- sestra. Žal nam j;- bilo. d , Mr-. Ne-lr inič n; mogla zapeti nekolik«« pesem. ker vemo, d ie iz! - ni t pevka. Društvo "Jt liet". je zopet zapelo več I p-.-sem. kakor tudi "Adrija." Na to | so šli gostje v vrh no dvorano, kjer | se ie med tem časom razvila že zi-\ v dma [ lesna zabava. < >be tivorani j -ta I di polni. Zabava se je vršila i šcorai d ) j i tire zvečer, ko >mo vsi ! »d -1i flomo veseli in zadovoljni, da ■ j ■ vse tako lepo izvršil" in da je bilo vse tako zadovoljne in reselo razpok »ženo. Toliko ljudi zadovoljiti ni lahko, posebno, ker te ;a r,1-smo vajeni. Iti vendar tolik red po-! v-od! I o je gotovo \ čast in o« »nos ! nam Chicažanom, kar so nam naši' g< stje z-itrjevali. "Se bomo prišli v ( hicago!" so vsi rekli! Mi smo pa od£ovariali: "Mi pa rafii:*k V'-tm!" Fako se j<5 trrraj izvršila tolika i: VELIKO POTNIKOV. V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov- Ako ste tudi Vi namenjeni tja, tedaj najbolje storite, ako potujete skozi p'odpisanb tvrdk'o; ki znana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih. ki so že potovali. - IZ STAREGA KRAJA bo prišlo per i. juliju zopet večje število novih priseljencev. A-ko želite tudi Vi dobiti kako osebo šem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri .stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth. A ve., New York City. ŠIFKARTE LINIJE! Smo zastopniki vseh praobrodnih črt za osrednji in za-pacjni del Združenih Dj*žav. Potnike odpravljamo iz*Cliicage in v New Vorku jih sprejme naš zastopnik, ki jim preskrbi u-dobna in zanesljiva prenočišča. Sedaj se lahko posije karto;. svojim domačim tudi v stari kraj. ZA NOTARSKA DELA IN 2A POTNE LISTE se vedno obrnite na nas, ako hočete biti v tem oziru dobro po-' streženi. Mi izdelujemo,-vsa notarska dela. kupne pogodbe za tli,in stari kraj, prošnje za dobavo svojjh domačih iz starega kraja, kadar potrebujete.' tolmača. na sodniji se zglasite na našem uradu in p.osJxegli vam bomo kse kar v- naši moči. Za vse^ojasnila se" obrnite osebno* ali pa'pismeno rta : k. LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22«d Street, < Chicago, III/ Telephone: Canal 4918. SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-no\e cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v PLUMBARSKO STROKO. — Pred. vse msi zapomnit?, ca jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Madrr potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, PLUMBAR 2042 W. 22nd- St., near Hoyne Ave. Chicago, 111. Tel. Canal 4108. DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 , K S. K J. V CLE VEL AN D U, OKIO. V društvo se sprejemajo člani od t' do 5r -nik. Dr. 7-lr vnik-Dr 1 -k'. tako pomembna slavnost za Chicago, ki bo ostala v trajnem spominu vsem, ki so bili navzoči in ki bo imela velikanski vpljiv na vso našo pri-j hodniest. Naj nam oproste rojaki' zunaj Chicage, da smo nekoliko obširneje opisali to slavnost. Je sicer to popolnoma lokalna slavnost, vendar pa smo prepričanja, da so vsi katoliški Slovenci po slovenskih naselbinah radovedno čakali, kako se bo stvar razvila, in sicer pri tolikem nasprotovanju rdečkarjev, kajti Chicago je veljala še do sedaj kot rdeča slovenska trdnjava. Zato ne bo ta slavnost brez vpljiva tudi na splošne naše verske razmere, kajti ta slavnost je pokazala, da tudi Chi-caga, rdeča trdnjava ni več tako rdeča .oziroma ni več rdeča, kakor je bila razupita, da tukaj živi še veliko dobrih in pravih Slovencev, ki so bi-l seri pravih katoliških žena in mož. I Vsem Chicaškim katoliškim Slo-I vencem pa kličemo: Krepko naprej! Naša naselbina rapidno raste! Ne, mine tedna, da bi se nekoliko novih družin ne priselilo v našo okolico, kajti tukaj se delo lahko dobi in tudi plače so še precej dobre živila niso' tako draga in pa stanovanja so po:j ceni. Zato krepko in neustrašeno, naprej in zelo bomo napredovali. Ta dan je pokazal našo moč! Ta dan; je pokazal, kje so Slovenci v Chieagi. Naprej za našimi duhovniki,! ki se žrtvujejo za nas! Naprej v slo-1 gi in edinosti in v nekoliko ktih b »-mo razvili tukaj družabno življenje.i da bomo vsi kakor ena družina. TO IN ONO. Neka ženska je šla v Milwaukee golih nog na cesto. Na desni nogi je imela sliko svojega ljubčka. Ameriški očetje so pač zgubili vsako ofS-last nad svojimi otroci, sicer bi take neumnosti ne bile mogoče. * * * Katoliška cerkev hoče baje vladati v Ameriki. V kongresu pa bi našteli na prste obeh rok katoličane, vsi drugi so metodisti in razni puritanci. PRODA SE! Zidana hiša s tremi nadstropji. Hiša je v najboljšem stanju in nosi $130.00 najemnine (renta) mesečno, Opremljena je z vsemi udobnostmi. Kupi se jo lahko za gotov denar, pa tudi na lahke obroke. Cena je zmerna, ako se jo proda v kratkem. Jliša je oddaljena samo en block od slovenske cerkve. >Za vsa pojasnila se obrnite na: LINCOLN REALTY CO. 1901 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 4918 and ooi, že pokazal. Pa vendarle, ali Reber nima toliko moči, da bi ga obvladal? Če je nima Kolenec, imeti bi jo vendarle moral Reber. Zdi se mj^ kakor bi ležalo neko prokletstvo nad Rožnim logom. Pa_ kdo ve, ali ni beseda mojega očeta opravičena? Ali nima tudi on svojega deleža na Rebri ? Seveda ga ima. Toda zakaj potem igra tako ulogo? Ali ne bi mogel biti pošten človek kakor Reber? Ali morda ni sposoben? In če vendarle živi tako tja v en dan, tedaj moras vendar vzrok temu biti ta. da nima dobrega imena. In če oče odklanja sebi nalogo, katero mora, kakor pravi, izvršiti, tedaj je to vendarle znamenje, da je izgrešil svoj poklic — pogreša dobrega imena. In če on meni nalaga, da izvršim njegov načrt, je to zopet znamenje njegove onemoglosti. Vse potrebne lastnosti ima, še več jih ima kakor jaz, pa vendarle se ne čuti sposobnega. Res, poštenost, to je prva stvar, da človek more izvršiti kaj velikega. In ta moj oče, ki sam prizna, da je pijanec, da jejbil nekdaj^ tudi pol babjeka, ta moj oče me je vedno tako lepo učil. Kolikokrat me je opomnil, naj se varujem žensk, kolikokrat mi je zapisal v pismo: bodi pošten! Sam pijanec, pa je tako skrbel, da se nisem poprijel pijančevanja. SJ>oznam tudi, da me .zato toliko časa ni poklical k sebi. ker se je bal, da bodem pri njem videl preveč slabih zgledov. Dober mož, poln lepih čednosti je ta moj oče, toda dostojno živeti, krščansko živeti pa noče. Kdo ve, zakaj ?" Janku so se porajale nove, vedno težje misli. "Morda pa moj oče ni prepričan v svojem srcu, da je prav tako, kakor nas uči naša sv. vera? Morda se mu zdi vse bolj zunanja stvar, le bolj -tako za parado? Morda misli, da je vera samo zato na svetu, da se ljudje lažje krotijo. Ah, skrbi me, da je moj oče mož brez vere." Janko je hodil hitreje. Pa se ni obrnil po cesti na Reber, ampak po stezi v gozd. Mučne misli so se ga lotile in ni se jih mogel iznebiti. Hotel jim je priti do dna. "Moj oče je torej izgubil vero? Meni jo pa vendarle privošči. To je torej dokaz, da želi meni to, česar sam nima. On šteje srečnega tega, ki je veren, pa on ni veren, ni srečen. Čudno to! Sebi ne privošči, drugam pa. Ali je to verjetno? V šoli so nam duhovniki pravili o indiferentistih, to je o ljudeh, ki se ne brigajo za vero, kakršno kdo ima. Pravdo, da je človek le pošten, naj bode v ti ali oni veri, to je vse eno. Ali je moj oče mdiferentist? Ne more biti, ter sam ne živi pošteno. Za me pa mu tudi ni vse eno, kako živim in verujem." In zopet ni mogel Janko raz vozi jati vozla. 2e daleč je prišel na vrh rebri. Mesec se je zibal nad glavo in nebroj zvezdic je bilo posutih po ne-besu. Prepričajte se! Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-ske slike. Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozieije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejsih cenah. Vsem se priporočam. Janko sede na smrekov štor in gleda skozi meglo, ki se je razvlekla po dolini. "Učili so nas tako in tako. Izkušnja pa dostikrat drugače pokaže. Tudi moj oče je zajemal modrost od matere in krščanskih učenikov. Pa izkušnja ga je predrugačila. Toda zakaj ne uporablja svoje izkušnje tudi pri meni?"- Janku se je zasvitalo. Zebsti ga je začelo. "Volje ni, volje! Da bi moj oče imel voljo, kakor jo imam jaz, bilo bi drugače. Preveč so ga strasti dobile pod se — in zdaj ne more drugače, pravi sam. Volje ni. Srce mu je preveč pokvarjeno, razjedeno od strasti." Janko je stopal hitrih korakov po stezi navzdol, zopet poln lepih misli, med katerimi se je svetila tudf ta. da hoče očeta spraviti na pravo pot. Mesec se je zakril za oblake. Pa le nekaj časa. Ko je Janko stopal po cesti na Reber, je bilo svetlo skoro kakor po dnevu. Pri Rebrovih so še imeli luč. t XII. "** * i Tam ob Reberci za n^ostom so napajali živino in prali. Barba Kolenčeva je pribijala s perilom na perilnik, da je odmevalo daleč na okoli. Tudi Rebrova Micika je prala cunje na široki, kameniti plošči. "Ali boste kmalu svatovali, Micek", popraša Barba mlado deklico. "Martin pravi, da še to pomlad. Oče pa pravijo, da na jesen." "Uršika bode dobila dobrega fanta." "Res dober fant. Pa črez Jankota ga ni." "Prav imaš, Micek! Veš kaj, jaz bi nikoli drugega ne Jiotela kakor kovača, ko bi bila v tvoji koži." Deklica se veselo nasmehne, pa pravi: "Res je, pa saj veš, da na to ni misliti." "Zakaj pa ne? Kaj meniš, da mora Janko ravno kovač ostati? Vaš Jožek se tako ne bo nikoli ženil. In dom boš imela ti, nihče dru^i. Oče so tudi že stari in bolehavi, mati se bodo naveličali, in mislim, da ni več daleč čas, da bodo jeli snubači hoditi okrog vaše hiše." "Barba, Barba! Ti si poredna," reče deklica. Toda besede deltline fo ji bile po volji. Barba je gledala izpod čela in opazovala Rebrovo Miciko. "Le drži se Jankota, ne bo ti žal, Micek!" "Pojdi no, pojdi! Kaj misliš, da ne vem. da me ifekušaš? To ni nobena skrivnost, da bode vaša Rezika vzela Jankota." "Kdo je to rekel?" "Saj vsi ljudje govore o tem." "Ljudje že govore, pa se motijo. Le zapomni si, dekle, da Barba več ve kakor ljudje." In dekla prestane s pranjem, se nasloni na perilnik, ter zašepeče deklici : "Micek! Jaz ti to povem, da Rezika nikoli ne bo Jankotova. Čmok vse ve in ve tudi to, kar jaz vem. Čmok ima veliko moč in vem dobro, da on hoče, da bode Janko tvoj!" ZA SMEH IN KRATEK ČAS. VSO ODPRAVO OD GLAVE DO NOG si lahko kupite pri pas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne -črevlje, klobuke »spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje Za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo ,da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! Pri dividiranju. "Otroci, imam vas za prašati nekaj vprašanj glede delenja ali divi-diranja", pravi stari vaški učitelj, ter nadaljuje: "Vzemimo, da bi imel ja* v roki kos govejega mesa in ga raz-režem na 16. delov. Kako bi Vi imenovali te kose? "Sestnajstinke!" zakliče neki deček izza klopi . Dobro! In ako bi jih razrezal te koščke še vsacega na polovico, kako bi imenovali te kosce potem, ko bi bili ti koščki razrezani na polovico?" Globoka tišina vlada v razredu. Naposled se oglasi neki deček: "Jaz bi imenoval te koščke zrezano me- __11» so ! * ♦ * To je bilo nekje. Neki prileten vdovec tesar po poklicu s petimi otroki, se je oženil z vdovo, ki je imela šestero otroka Njuni zakon je Bog zopet blagoslovil, da sta jih dobila še pet. Tako, sta jih imela skupaj 16. cele pol kom-, panije. Neki večer zašliši oče neko vpitje-na dvorišču. Stopi ven ,da bi otroke pomiril. Ko se vrne v hišo pravi ženi: "Ti stara! Tvoji in moji otro-^ ci, tepejo najine otroke!" J J. DVORAK & GO. 1®53"1®55 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. SL02B0 DOBI pošteno dekle za splošno hišno delo s pranjem. Vpraša se naj osebno ali po telefonu pri: Mrs. B. Wenstock. 1050 North Ashland Ave. Phone: Monroe 3006. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim cenjenim naročnic kom in dobrotnikom naših listov, ka^ kor tudi vsem rojakom v Cleveland du in državi Ohio, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš poUK valni zastopnik Mr. Frank Zupan--čič, ki je pooblaščen pobirati naroča nino za vse naše tri liste, oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi a našimi listi. Vsem našim naročnic kom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga najtopleje priporočamo in prosimo, da greja Mr. Frank Zupančiču na roke v vseh ozirih pri njegovem delu za katoliški tisk. Pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti ii* Glasnika P. S. J. J. KOSMACH. s#o4 W. »and sU Chscw. UL «oi»kotn «e priporočam pri aslrava rasnih BARV. VARNlftEV. ŽELEJCJA, KLJUČAVNIC IN 8TBKLA funiMM btrvtnjc Mi a«Mj m ta«^ trmf, poklftdtm stenski papir. ■aJMJA* dalo. naaift}* mm Kajaki obrnit« se vMki na rr»i««i raiakal POZOR IGRALCI HARMONIK! StCRl . odgovarjam na več pisem, da še vedno izdelujem in popravljam harmonike in to italno od L 1894. vedno v Ctevelandu, O. Medtem časom se nisem za nobeno drago delo prijel. Kupujem in prodajam tudi že rabljene harmonike ali pa jih sprejmem v za- | meno. Za nadaljna pojasnila pišite, predno oda- 1 ste drugam naročilo na: JOHN WENZEL, . 1017 B. Und Street, Cleveland, Ohio 1 + * + * * * * * * + ♦ ♦ * BREZ UČITELJA se naučite »n6ieikee» i*««" ««*« SLOVENSKO-ANGLEŠKO 'sLOYNICO katera obsega: Prv idel: Glasoslovje. Drugi del: Obliskoslovje. Tretji del: Vaj«. Četrti del: Pogovori iz vsakdajnega življenja. Peti del: Slovenski-Angleaki Besednjak. Šesti del: Vprašanja in odgovori, ki jih mora znati ko prosi za državljanski papir. V besednjaku je natančno pojasneno, kako se pišejo angleške besede in kako se jih mora pravilno izgovarjati. Iz te knjige se lahko vsak nauči angleškega jezika brez vsakega učitelja. Knjiga je trdo vezana in ima 950 strani*. Cena s poštnino samo 90c. AVE If ARIA, 1849 West sand Street, Chicago, 111. * * * ♦ + * ♦ * * ♦ * SLOVENSKI FANTJE V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno društvo "OREL" Vas uljudno vabi v svoj krog! če hočete imeti veliko zabave in telovadbe, pridružite se nami "Orel" telovadi vsaki pondelek in vsako sredo večer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Pridite nas obiskat! Silvester Hrastar, načelnik. Ant. Bogolin, podnačelnik. SLOVENSKA DEKLETA V CHICAGO* Telovadno in izobraževalno in tam-buraiko društvo "ORLICE** vas uljudno vabijo v svoj krog. Tu boste našle veliko zabave in razvedrila. Učimo se telovadbe in godbe! Pridite nas obiskat! Telovadbo imamo vsaki četrtek zvečer v cerkveni dvorani sejo vsaki prvi in tretji torek. Juttft Kocki««, predsednica; Mary Kocbffvar, podpredsednica; Cirila Koftar, tajnica; Ana Tomazin, blagajnica. NSinftčtK FOTOGRAFIST 1 145S W. lStfc St, cr. Akrt, Ckicmg., lil. \ Phone: Canal 9534.