**Ho delavcev " ^gojl, izobraževanju Znanosti Slovenije, "»liana,
oktobra 1982 -IS - letnik XXXIII
borf
: v I -jel akti'
i ilel
, rat :staH
ih p« e ho nem
Iruži la P i za Di vi zap ied talij li l! a je n se jrna1 a vd
vezc ajde
iblja L j ud
z'
ust«1 z m olui delu ji
V
om
onirjev
i. ''n pionirjev in mladine v ve 5 “tujskih Toplicah ho prostor, reif Se i-,0Ci0 srečevali slovenski du 1 St in mladina med seboj, pa iltuf 'spionirji iz drugih jugoslo-eh ^kih republik in pokrajin ter z lšlZ,1)*t in mladino iz prijateljskih sova ^uvrščenih držav. To bo šola
*	^^upravljanja mladih in hkrati W fece. kjer bomo lahko sprem-
! fSše delovne manifestacije in 0. | ^ovarija mladih na najrazlič-oZlt področjih. V domu bodo )eV. jjuvijcih tečaje in seminarje za ves Wrje, ki bodo usmerjali in ”< mlade pri n tikovem delo-jA % prj različnih interesnih de-
-utnisel za gradnjo doma je bfe v Zvezi prijateljev »dank sodelovanju s pionirsko in organizacijo nekako —'P 1H leti Zanuti zaostrenih go-j krških razmer pa se ni ure-1Jen eyaia st di t U 976, ko so idn* mveii pionirji svojimi men-
djSl hnitsio naredi so v letu 1977 Pr* \£Sno spre/elj m Z vezo prija-Pr. mladim Slovenije podpisali e.	c- svojih obveznostih.
.s. )o konca letos/:jega avgusta so 'J1'1 ynski pionirji vestno fupoi-. jWi svojo obijubo in • stevil-erj ™«kdjltmi zbrali več kot 5 mi-vl |ov dinarjev za svoj pionirski
~ ri L*'
>y tej akciji pa se odrasli niso ' vu(( zavzeli, da bi jim pomaga -ka ilU P°budo nekaterih občin l. j t ivez prijateljev mladine so st:
, e!:a prijateljev mladine Slove-3 j bi, Republiška konferenca H1 p Slovenije in koordinacijski 'r hrza te<ken otroka dogovorili °.(o '°do izvedli skupno akcijo -eJa , ° priložnostnih znamkic 'nr, . a' ho namenjen gradnji S ni.rskega doma. Akcija je po-
•	ti te 1 !ednu otroka od 4. do 10. C' ,j r<j- Če bo potrebno, jo bodo 3 afišali do konca oktobra, ko
reba zbrani denar nakazati
^'Moči račun ZPM Slovenije W°0--678-45223 z oznak ■. S' pionirjev«.
. U'K(> bodo tudi odrasli s svoje 'A : gostjo dokazali, da podpi-n j ,0 dolgoletno željo pionirjev in ,j£ rolnaJ° prisluhniti potrebam C/
'£‘ MvP-e-na aliCiia Prav gotovo * j, .cji prispevek odraslih ob
ku
^tUka1^0"1 hkT
teden
otroka
1982
Pionirski dom E tenisko Toollce
13 din
Z občutkom za stvarnost
S seje republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti
Druga seja novega republiškega odbora Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. biia je 28. septembra, je potekala v znamenju priprav na i 0. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije; zato so povabili nanjo poleg članov odbora tudi delegate, ki bodo zastopali to področje v kongresnih razpravah
' epnt' .e bilo na dnevnem redu več točk, med verni tudi obr a-. i dokumentov za oba ko .'iiiesa in poročilo o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju ki ga te pripravil Republiški komite za vzgojo m izobraževat;\v iei telesno Kuku ro\ se je že ob-obravnav* sklepov skupščine vega sindikata razvila
živahna, kritično uglašena razprava, ki je zajela številne probleme prosvetnih delavcev. Izrečena je bila marsikatera ostra beseda, opozorjeno je bilo na marsikaj, kar se ponavlja že desetlet ja. Res pa je, da take kritične pripombe opozarjajo na položaj vzgojiteljev in učiteljev v današnji družbi, kažejo pa tudi čedalje večjo odkritost in kntično presojanje. Razpravljava fn opozarjali na nepravilnosti in protislovja. ki se pojavljajo pri mesnice vanju raznih zakonov, bodisi zakona o svobodni menjavi dela, zakona ;> usmerjenem izobraževanju zakona o amortizaciji itn Člani odbora m' delegati so se zavzemali -a poglobiieno • »o-kovni.; spopoinjevaoje. za posodabljanje znanja ustrezno izo-
braževanje ob delu — tako, ki bi z uvajanjem specializacij pomagalo odpravljati nezaposlenost. Razpravljali so o premajhnem vplivu delegatov -v interesnih skupnostih in o tem, da so delavci v združenem delu še zmeraj premalo poučeni o vprašanjih s področja vzgoje in izobraževanja.
Slabo pripravljen! ns usmerjeno izobraževanje
V poseben sklop problemov, obravnavanih na te j seji bi lahko uvrstili razpravljanje o usmerjenem izobraževanju. Razvilo -e je oh poročilu Republiškega komi reja a zgojo in izobrtsževanše
Nadaljevanje na i' strani
Med drugim preberite
•	DO KOD SMEMO VARČEVATI?, str. 2
•	KAKOVOSTEN KORAK V RAZVOJU PREDŠOLSKE VZGOJE, str. 2
•	V DOKUMENTIH TAKO — V PRAKSI DRUGAČE, str. 3
•	OB UVAJANJU NOVE ŠOLE POMISLIMO TUDI NA OTROKE, str. 5
•	PO PRVEM LETU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA, str. 6, 7
•	ČAS KNJIGE, str. 8
Kritično hotenje mladih

Kako razmišljajo mladi o svojem položaju v današnji družbi, kakšno šolo si želijo, kako ocenjujejo prve korake reforme in kaj si postavljajo za cilj svojega prihodnjega delovanja?
O tem smo povprašali njihove predstavnike na Republiški konferenci ZSMS; odgovore na ta vprašanja pa smo našli tudi v predlogu programskih usmeritev, pripravljenem za l L kongres ZSMS, ki bo od 22. do 24. oktobra t.l. v Novem mestu.
Mladi, ki doraščajo, želijo biti enakovredni ustvarjalci našega družbenega razvoja. Organizirani v svoji zvezi se zavedajo protislovnosti sedanjih družbenih razmer in tega, da delijo usodo delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pri nas. Zato se zavzemajo za sprejete dolgoročne cilje družbenega razvoja — za družbo svobodnih proizvajalcev, za razvite socialistične samoupravne odnose, za svet, v katerem bo vsakdo živel in delal svoboden in srečen.
Mladi so kritični do sedanjosti, do lepih gesel, ki se ne spreminjajo v dejanja Ne nameravajo sklepati kompromisov z zgodovinskimi nasprotniki samoupravljanja in delavskega razreda — Z birokracijo, tehnokracijo in drugimi, ki si lastijo oblast nad ljudmi v tovarni, šoli, krajevni skupnosti in kjerkoli. Ne mislijo ■se sprijazniti z brezposelnostjo, ki bi v gospodarski krizi prizadela predvsem njih same Ne. morejo se sprijazniti s stan jem, da je stanovanje postalo za mladega človeka in mlado družino že skoraj nedosegljiv cilj.
Kntično ocenjujejo tudi sedanje stanje v vzgoji in izobraževanju. Brez večjih pridržkov so se opredelili za reformo in sprejeli njena načela in dolgoročne cilje. Tudi sami so dejavno sodelovali pri oblikovanju zamisli o novi šoli, o drugačnem učnem procesu in drugačnih odnosih med učiteljem in učencem. Prav iz te zavzetosti za drugačno šolo izhaja njihovo sedanje kritično nezadovoljstvo nad prvimi koraki reforme. Na katere pomanjkljivosti opozarjajo?
Ko ocenjujejo uvajanje novih programov v srednjem izobraževanju, se jim zdi, kot bi jih bili preprosto >• križali« s staro šolo in njeno organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela. Ob prenatrpanih učilnicah, pomanjkanju dobrih učbenikov in sodobnih
učnih pripomočkov, ob starih učnih metodah in oblikah novi programi ne morejo kakovostno spremeniti stare šole.
Mladi so posebno kritični do teženj, ki hočejo podrediti mlade pri odločanju za nadaljnje izobraževanje in poklic trenutnim potrebam in nizki tehnološki razvitosti našega gospodarstva. Danes je večji del kadrovskih štipendij razpisanih za dve- in triletne programe srednjega izobraževanja. Ni tragično, pravijo, če bo tehnik pa tudi inženir delal nekaj časa za strojem. Hujše bi bilo, če bi cele rodove mladih podredili trenutnim zahtevani, jih usposabljali le za ozek delokrog nalog in opravil, jim z nizko ravnijo splošne izobrazbe omejili razvojne možnosti. Izobrazbena raven mladih delavcev in strokovnjakov mora spodbujati tehnološki in splošni družbeni razvoj, zato mora biti dolgoročno usmerjena in biti s časom.
Mladi so kritični do sedanjega poklicnega usmerjanja in preusmerjanja, kadar postane sredstvo v rokah tehnokratske kratkovidnosti Sola, učitelj in šolske ocene ne smejo biti podrejeni tehnokratski miselnosti,, ki ne vidi celega človeka in se ne meni za resnične razvojne možnosti in nagnjenja mladih. Če bi samo šolske ocene odločale o življenjski poti mladih, smo bore malo naredili za odpravo socialne selekcije, ki vnaprej določa boljše razvojne možnosti otrokom iz »boljših« družin kot pa delavski in kmečki mladini. Primerjava socialne sestave učencev naravoslovno-ma-tematične usmeritve s sestavom učencev v nekaterih proizvodnih usmeritvah je v tem dovolj zgovorna. Zgovorni so tudi podatki o socialni sestavi učencev v skrajšanih programih srednjega izobraževanja. Značilna je tudi miselnost, da so ti programi namenjeni ne tistim, ki jih tako delo veseli, ampak tistim, ki zaradi slabih ocen ne morejo v druge programe srednjega izobraževanja.
Mladi se zavzemajo za drugačne odnose med učiteljem in učencem, učiteljem in študentom. Celotna organizacija današnje šole se jim zdi hierarhična. Na tej hierarhični lestvici si po ravneh
sledijo: državni in družbeni organi ...... ravnatelj — učitelji —
učenci. Tak sistem obnavlja stare odnose. Zato Se mladi zavzemajo za drugačno vlogo in položaj ne le učencev in študentov, ampak tudi učiteljev. Samo tisti učitelj, ki bo resnično samoupravno deloval, bo tudi uspešno oblikoval mlade samoupravljavce in jih vključeval v učnem procesu kot enakopravne sodelavce. čaka šola ne bo dušita samosti ■mosu in kritičnosti, pa tudi
ne revolucionarnih hotenj, ki so značilna za napredno mladino.
‘ 'ako razmišljajo mladi pred kongresom ZSMS Smo jih pripravi jeni razumeti ‘ Smo v sebi dovolj mladi da sledimo njihovemu razmišljanju t, pozornostjo tudi tedaj, ko se razlikuje od našega'mo v sebi dovolj mladi in skromni, da smo se pripravljeni zmeraj še kaj naučiti - tudi od tistih, ki jih učimo in vžga-iamo'r •
t ,*Vs>V Valentinčič'
L_______
dogodki
novosti
Z občutkom za stvarnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
ter telesno kulturo, ob informaciji o ustanovitvi sekcije pri SZDL, ki bo obravnavala vprašanja usmerjenega izobraževanja in o znanem odprtem pismu, katerega sestavljavci se zavzemajo za novo javno razpravo o reformnih izhodiščih. O tem je govoril član sekretariata Zveze sindikatov Slovenije Boris Lipu-žič, ki je poudaril da v prizadevanjih za stabilizacijo na vseh področjih ne moremo pristajati na ponovno razpravo o reformnih izhodiščih, kajti če bi se znova začeli izčrpavati v akademskih vprašanjih o izhodiščih in ciljih reforme, ki smo jih opredelili v zakonu o usmerjenem izobraževanju, bi reformo speljali ne le na stranski tir, temveč bi lahko ogrozili dosežke dosedanjih prizadevanj pri preobrazbi srednjega šolstva in zavrli začetek reformnega procesa visokega šolstva. Zato bodo sindikati odločno vztrajali pri temeljnih opredelitvah, na katerih temelji razredna zasnovanost usmerjenega izobraževanja.
V razpravi o usmerjenem izobraževanju so namenili na tej seji posebno pozornost pripravi učiteljev na reformo. Pripominjali so, da so bili učitelji premalo seznanjeni z nekaterimi temeljnimi vprašanji, premalo je bilo narejenega za njihovo usposabljanje, več pomoči bi morali imeti pri usmerjanju mladine v poklice. Učitelji menijo, da seminarji, ki so se jih udeleževali, niso bili dovolj kakovostni pa tudi trajali niso toliko časa, da bi na njih obdelali obsežno problematiko usmerjenega izobraževanja. Oblike strokovnega spopclnje-vanja pedagoških delavcev bi morale biti bolje pripravljene in ne predrage: k temu naj bi pripomogle tudi kadrovske šole, pedagoški inštitut in podobne organizacije. Vse kaže, da smo z reformo pohiteli, prepočasni pa smo bili pri vzgoji ljudi, ki naj to reformo uresničujejo, je dejala ena od razpravljavk in poudarila, da še zmeraj ne znamo presoditi, kam je vredno vlagati: zelo veliko denarja smo že porabili za velike učilnice in opremo, ljudi pa nismo pripravili za delo v njih.. Tudi vprašanje, kako je z učbeniki v usmerjenem izobraževanju, terja odgovor.
Želja po izobrazbi
Vzgojiteljice, ki si že več let prizadevajo, da bi se’ lahko ,v svoji stroki nadalje izobraževale, so odločno s avrnile trditev, da se zanimanje za izobraževanje ob delu zmanjšuje. Zahtevale so jasen odgovor na vprašanje, ali je tudi na drugih področjih dela izobrazba omejena ali pa je vzgoja in varstvo otrok izjema. Po odgovoru, da sindikat sicer ni mesto strokovnih, ampak političnih odločitev, pa smo vendarle zvedeli, da v tem srednjeročnem obdobju, do leta 1986, za izobraževanje vzgojiteljic še ne bo denarja. V naslednjem petletnem obdobju — od 1986 do 1990 —
pa bo treba pripraviti vse za prehod na višješolsko izobraževanje vzgojiteljic in na visokošolsko izobraževanje učiteljev osnovnih šol. Pravočasno, morajo biti narejeni izračuni in pripravljene strokovne podlage. Te cilje bomo torej uresničevali postopno, tako da se bosta vzgojitelj in učitelj čez nekaj let v resnici lahko usposobila za naloge, ki ju čakajo v sodobni vzgoji in izobraževanju.
Proti birokratizaciji v šolstvu
Razprava je najbolj zaživela ob tistem sklepu sindikalne skupščine, ki zatrjuje, da omejitve sredstev na področju vzgoje, izobraževanja in znanosti ne smejo vplivati na družbenoekonomski položaj in socialno varnost na tem področju. In naprej: »Porabo moramo zmanjševati z racionalizacijo programov in planov. Vztrajati moramo pri realnem vrednotenju programov in izvajati le tisto, kar zmoremo. Po načelu ,za približno enako delo enako plačilo* je treba uskladiti osebne dohodke delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, ne glede na občino, v kateri združujejo delo.« Skrajni čas je, so menili udeleženci te seje, da se vse to enkrat vendarle uresniči. Že leta in leta ponavljamo iste zahteve in načela, zadeve pa se ne premaknejo nikamor. Ali sploh dobiva katera šola denar na podlagi ovrednotenega programa? In kako so ovrednoteni ti programi? Prosvetni delavci so se dogovorili za sistem in načela, ki so opredeljena s samoupravnim sporazumom za osnovne šole. Priznavajo, da je v njem sicer veliko dobrega, moti pa jih zapleteno »administriranje«, potrebno za izračunavanje ur, ki jih morajo »zbrati« za dokaz, da so res delali. Opozarjajo, da prihaja birokratizacija tudi v šolstvo skozi glavna vrata, nanjo pa nihče v družbi ne opozarja, ker se ne zavedamo, kako zelo škoduje pedagoškemu delu. Republiški odbor je sprejel tale sklep: Tovrstna opravila je treba poenostaviti in v celoti zmanjšati birokratizacijo učiteljevega dela.
Ker pa vprašanja, povezana z gmotnim položajem prosvetnih delavcev, še zmeraj čakajo odločne akcije sindikata bodo skušali na sindikatu čimprej zbrati podatke o dejanskem gibanju osebnih dohodkov učiteljev, jih nenehno spremljati, hkrati pa si tudi prizadevati, da bi odpravili nepravilnosti na tem področju. Trdi sporazum, ki- so ga lani podpisale osnovne šole, bo treba spopolnjevati in spremeniti tisto, kar se je pokazalo v praksi, da ne ustreza.
O vsem tem, pa tudi o starostnem upokojevanju učiteljev v zdajšnjem pokojninskem sistemu, o tem, kako vpliva vrednotenje učiteljevega dela na pokojnine in še o marsičem, bodo delegati spregovorili tudi na 10. kongresu slovenskih sindikatov. MARJANA KUNEJ
USTANOVLJEN JE MESTNI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV V VZGOJI, IZOBRAŽEVANJU IN ZNANOSTI
Do kod smemo varčevati?

Pobuda, naj bi ustanovili v Ljubljani mestni odbor Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti, ni nova, uresničila pa se je šele pred nedavnim. Namen ustanovbve: boljše in bolj usklajeno delo in lažje uresničevanje nekaterih nalog. Tako je povedala predsednica iniciativnega odbora za pripravo ustanovne skupščine Metka Rečnik številnim udeležencem skupščine, ki je bila 27. septembra.
Kratko in hkrati poglobljeno poročanje iniciativnega odbora, razdeljeno na posamična vzgojna področja, je zajelo problematiko vzgojno-varstvenih organizacij, osnovnih šol, domov za učence raziskovalne dejavnosti, usmerjenega izobraževanja in preobrazbe visokega šolstva ter sodelovanje s samoupravnimi interesnimi	skupnostmi	na
mestni ravni.
Ustanovna skupščina	je
obravnavala in sprejela programsko usmeritev za delovanje mestnega odbora v mandatnem obdobju 1982—1983 in izvolila 19 članov, ki bodo zastopali vsa področja vzgoje, izobraževanja in znanosti v Ljubljani.
Da ta njihova naloga ne bo lahka v prihodnjem mandatnem obdobju, je vsakomur jasno, saj se bodo morali spopasti s številnimi nerešenimi problemi in težavami, ki jih prinaša sedanji težak gospodarski položaj. Realna stopnja rasti družbenega proizvoda in dohodka je v celotnem srednjeročnem obdobju nižja, to pa zahteva zmanjšanje vseh oblik porabe, kar pomeni hkrati tudi manj denarja za izpolnjevanje programov družbei nih dejavnosti. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, kako bomo lahko zadostili zahtevam po dobri, politehnični vzgoji učencev, kdaj bomo vendarle ustrezno vrednotili učiteljevo in vzgojiteljevo delo, kdaj bomo rešili prostorsko stisko. Še bi lahko naštevali. Vsa poročila so izzvenela v vprašanje: do kod smemo varčevati prh vzgoji in izobraževanju?
Visoko prekoračeni normativi
htevnejše delo. Menila je, da je treba najprej zagotoviti izobraževanje vzgojiteljem iz dela.
Znano je, da vzgojno-varstvene organizacije že dolga leta rešujejo prostorsko stisko tako, da visoko presegajo dovoljene normative o številu otrok. Ob tej ugotovitvi je Tatjana Prešeren dejala: »Vprašujemo se, ali tako ne škodujemo otrokom, njihovemu zdravemu telesnemu in duševnemu razvoju, pa tudi vzgojiteljicam, ki so že dolga leta preobremenjene.« Med drugim je poudarila, da že leta pričakujejo samoupravni sporazum, ki bi v naši republiki poenoti! delitev osebnih dohodkov v vzgojno-varstveni dejavnosti in odpravil sedanje razlike, in nadaljevala: »Sredstva za osebne dohodke so nam v vzgojno-varstvenih organizacijah zelo skopo odmerjena. Temu dejstvu botruje družbena skrb, da ne bi bili uporabniki — starši preveč obremenjeni. To pa ovira ustrezno vrednotenje našega dela. Treba bi bilo izločiti vzgojiteljevo delo iz stroškovne cene za starše in ga plačevati iz prispevne stopnje.« V zadnjem času so začeli združevati vrtce na ljubljanskem območju in iskati način združevanja, ki bi najbolje ustrezal, da bi hkrati ohranil kakovost vzgojnega dela. Tudi prizadetim otrokom bi morali nameniti več pozornosti, saj je še veliko nerešenih problemov na tem področju: razvojne oddelke za prizadete'otroke bi bilo t^eba odpirati sistematično, otroke pa naj bi združevali glede '■na stopnjo in vrsto prizadetosti. Zagotoviti bi morali hkrati en6tno zasnovo dela, enotno mentorstvo in urediti delovni čas delavcev v teh oddelkih.
“Tatjana Prešeren se je zavzela tudi za to. da je treba omogočiti vzgojiteljem študij na višji stopnji, saj opravljajo čedalje za-
Varčujmo tudi pri papirju in kredi
Ko je kritično ocenila položaj učiteljev v osnovnih šolah in govorila o neskladju med rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih, o revaloriziranih programih, povečani prispevni stopnji in dohodkih, je Milica Koš-trun poudarila: »Z valorizacijo programov pa še vedno niso zagotovljena sredstva za amortizacijo. ki se bo obračunavala po novih stopnjah in postopoma, saj je zagotovljenih le 760 odstotkov potrebnih sredstev. Bilanca prihodkov in odhodkov po posameznih občinskih izobraževalnih skupnostih je neusklajena, zato se bodo presežki iz nekaterih občin prelivali v druge. Obseg zagotovljenega programa se je povečal za 44 oddelkov, saj je naraslo število učencev glede na lansko leto, večji je tudi odstotek učencev v oddelkih podaljšanega bivanja in v celodnevni osnovni šoli. V Ljubljani je 156 oddelkov celodnevne osnovne šole, kar pomeni 4027 učencev od 36.440. S tem pa se ne smemo zadovoljiti, še prav posebno ne v občini Ljubljana Moste-Polje, kjer ni za zdaj še nobenega oddelka.« Ko je govorila o težavah v osnovni šoli, je med drugim povedala: »Prostorov je premalo ali pa so preskopo urejeni, da bi učenci lahko delali, se učili, igrali ali telovadili. V učilnicah so še marsikje neuporabne table, previsoki ali prenizki stoli, varčuje se tudi pri najosnovnejšem: pri papirju in kredi... O učilih za razredno stopnjo, ki jih največ ,uvažamo' iz sosednjih republik — in tvegamo, da niso vsa uporabna — raje ne govorim.« Poudarila je. da je vse preveč učencev v razredih, čeprav se normativ postopoma, in vendar prepočasi, zmanjšuje na 32 učencev, in opozorila tudi na neustrezno zasedena mesta za dela in naloge učitelja na razredni stopnji, predvsem v oddelkih podaljšanega bivanja. Spregovorila je še o težavah pri sprejemanju samoupravnega sprazuma o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovnih šolah — »marsikje delavci sporazuma še videli niso«. To velja tudi za kongresne dokumente, ki jih v marsikateri šoli še niso obravnavali. Povedala je, da so nekatere šole že začele uveljavljati nov način nagrajevanja, nekatere- pa se ga boje, ker ponekod prinaša bistvene spremembe v višini osebnih dohodkov.
valna in investicijska dela pri dotrajanih domovih in porabiti denar v korist prehrane. Lahko si predstavljamo, kakšna je prehrana v domovih, če upoštevamo, da za tri dnevne obroke namenjamo 55,40 din! Nujno potrebno bi bilo sprejeti dogovore, da bi izgube poravnali iz sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, ali pa bi bilo treba štipendistom v domovih dodajati namenski denar za dom.«
V študentskih domovih primanjkuje vzgojiteljev zaradi nizkih osebnih dohodkov in pomanjkanja stanovanj, v srednješolskih domovih pa je 6 vzgojiteljev preveč, primanjkuje pa delavcev v kuhinjah in čistilk. Ob tem je povedal:	»Za tovrstne delavce
vemo, da imajo zelo nizke osebne dohodke: čistilke prejemajo 7390 din, le malo višji so osebni dohodki kuhinjskih pomočnic. Kaže, da je prav zaradi tega veliko bolniškega staleža. * v
lil
saj prinaša večje nadom#® osebnih dohodkov kot bi bilsl osebni dohodek. ZmanjšeV^ prihodka onemogoča, da lahko stanje izboljšali, šel V; sebno ob nenehnem naraščamo stroškov. Stanovanjski protf $no niso rešeni, in-tudi sicer nerd °bji vi, sredstva skupne porabe 01 dpr njena ali pa jih sploh ni.« . ;jo, Gmotni položaj sredn)1 Uti ( usmerjenega in visokega šolj! 'ttie je podoben; vsepovsod so stabilizacijska prizadevanja.' 'onj snimo tudi z oblikovani ''■'tu vzgojno-izobraževalnih prof1 bi mov, zato bo treba čimprej of :go deliti obveznosti in naMlnji Morda bi lahko jx>iskali vzro* ;en to zamujanje v razdrobljen1 visokega šolstva in v dolgo11 Te nem usklajevanju mnenj. N£l og] šenih problemov ni malo. Še' 'le, pa bo dela, če jih bomo hoteli' et, .šiti čim bolje in v skladu z m(ijej nostmi.
TEA DOMINKO
■HO’
kiji
Kakovosten korak v razvoju predšolske vzgoje	___
>ti
'no
|v$
Det
eh,
Pogovor s svetovalko Zavoda SRS za šolstvo Ireno Levičnik
Premalo (in preveč?) ležišč, čedalje slabša prehrana
Problematiko domov za učence in študente je osvetlil Lojze Pajk. Obravnava! je zmogljivost, zasedenost, gospodarski položaj enih in drugih domov, njihovo organizacijsko povezanost, kadrovsko problematiko in življenjske razmere delavcev v domovih. Ko je govoril o zmogljivosti in zasedenosti domov, je še posebej poudaril, da manjka v študentskih domovih še vedno 120 ležišč (rešili so 600 prošenj več, kot je prostora!), vdomovih za učence pa je bilo te dni še nezasedenih 267 ležišč! Povedati je treba tudi to, da je posebna komisija pri mestni skupščini lani določila število ležišč v domovih za srednješolsko mladino, po veljavnih normativih. Po teh normativih bi pomenilo, da letos ni praznih ležišč (sedanje število bi bilo manjše)! Povedal je, da študentski domovi poslujejo z izgubo, ki jo doslej krijejo z dohodkom enote študentskega servisa. MedNdrugim je dejal: »V domovih za učence je Stanje še slabše. Zamrznjene oskrbnine in nenehno povečevanje cen živil so resna ovira za dobro prehrano, saj ni mogoče opuščati vzdrže-
\ /gojni program za vzgojo in \ arst\ o predšolskih otrok - prvi tovrstni program v zgodovini predšolske vzgoje — se že dve leti uvaja in hkrati spremlja njegovo uvajanje v vseh vzgoino-varstvenih organizacijah v naši republiki. Naj povemo, da deluje
v Sloveniji 87 vzgojno-varstvenih organizacij, ki imajo 469 dislociranih enot, pri osnovnih šolah je 140 vzgojno-varstvenih oddelkov, pri drugih organizacijah združenega dela pa je 15 vzgojno-varstvenih enot.
Zanimalo nas je, kako je potekalo uvajanje vzgojnega programa, kako so ga sprejeli vzgojitelji. Hoteli smo zvedeti, v čem so težave in pomanjkljivosti, pa tudi prednosti vzgojnega programa za vzgojo in varstvo predšolskih Oirok. Za pogovor smo zaprosili svetovalko za področje predšolske vzgoje pri Zavodu SRS za šolstvo Ireno Levičnik.
Takole nam je odgovorila:
- Vzgojni program so vzgojitelji zelo dobro sprejeli, le na začetku, ko smo ga uvajali, smo imeli nekaj težav, dokler nismo pojasnili njegovih značiinostkin vloge. Nekateri vzgojitelji so namreč pričakovali zelo podroben in določen program. Pojasnili smo jim, da bi jih tak program utesnjeval in hromil njihovo ustvarjalnost. Drugi vzgojb te! ji so na začetku menili, da še ta program »utesnjuje«. Prepričali smo jih o nasprotnem, da smo dali ustrezno mesto ustvarjalnosti.
Resnejšo težavo pa vidim v tem, da zahteva novi vzgojni program izjemno dobro poznavanje psihologije, vede, ki se je zelo.hitro razvijala, šolanje naših vzgojiteljev pa je potekalo v različnih smereh. Dogovorili smo se, da bomo v letu 1982/83 namenili v so pozornost modernizaciji znanja psihologije in osvežili znanje z individualnim študijem vzgojno-varstvenih delavcev. Ne smemo pozabiti še na druge okoliščine, ki niso bile v prid u ve-Ijavljanju vzgojnega programa: to so preštevilčni oddelki (30 otrok) in veliko nekvalificiranih varuhinj. Naj povem, da je v Sloveniji zdaj 2655 varuhinj, od tega kar 1200 nekvalificiranih. Vse vzgojiteljice pa imajo srednjo izobrazbo, nekaj jih ima tudi višjo.
Prednosti? Z vzgojnirii programom smo dosegli, da se dčjp, na vseh stopnjah načrtuje — oi vzgojnega dela v oddelku za dojenčke pa v se do male šole in celotne vzgojno-varstvene organizacije. To pa pomeni sistema-
tično in postopno delo povs*^ Pri vzgojnem delu smo doSf% ustrezno razmerje med vzgkn nimi dejavnostmi: med igro, poslitvijo in delom, in uravnč 'eji sili dejavnosti različnih vzgojeni področij tako, da nobeno ( p dračje ni zanemarjeno. Zvz&od nim programom smo sezn2*'1'' starše, pa tudi učitelje prvih eg zredov prek hospitacij. , In kakšne so ocene in I 'u pombe vzgojiteljev k program'tt Vzgojitelji so v anketi ocd da je program primeren. Prt 1'
mnili pa so, da ni pregleden i® ®r'
bi želeli hitreje najti želeno, kateri so menili, da je treba fh
katere sestavine programa do ji®’ niti (sodelovanje s starši ‘“i
i s j 11 \	i v/ > cru jv_ o	•
osnovno šolo, program intd 1,1 tualne vzgoje je treba bolj' členiti) in tehnično urediti rt?1* da bo preglednejši. Naj povl ^ da smo, pri oblikovanju P p grama upoštevali znanstveno c z vojno načelo, npr. teli ^ vzgojo smo obravnavali razvo! A — do 7 leta. To velja tudip'
druga področja. Zasnove
bomo spreminjali, progran1, bomo dopolnili tehnično 2^?'
vami tako, da bo pregledu*^
Vse pripombe so upraviči ^
upoštevali jih bomo pri prvi I dakciji vzgojnega programa- j®1 Ob koncu naj povem, d® la-' vsa pohvala vrtcem, ki so se 7.'
uvajanju vzgojnega progrt^
I ,	•	1	1	,	I -IrtMl
zelo prizadevno lotili del3 , vestno vztrajali vse dveletno16 dobje. V tem času so imeli v? . jiteljski zbori 1114 sestani^ ustanovili so strokovne akt', kjer so se srečali na 3087 sest kih. Vzgojitelji so pripravili| ^ vzornih nastopov, Zavod SR- “. šolstvo pa je pripravil 1.13 j Stankov za ravnatelje in t: ^ nevni seminar zanje v BrežiL kjer so znova vse razčlenili, s1 j >; kovni aktivi vzgojiteljev pa s' J srečali v dveh letih 228-1 l(j Lahko rečemo, da je bila ta cija edinstvena v zgodo1 ^ predšolske vzgoje. PrepriOkj sem, da bomo odpravili vse ^ žave in pomanjkljivosti, saj ^ :cj je najboljše zagotovilo to, d* lte
vsi vzgojno-varstveni del*
program sprejeli!	K,.
In vaše želje?	L
— Želim, da bi bi! kmalu sf. jet program usposabljanja v* jiteljic na višji stopnji, ki p >V dolgo željno pričakujemo. Ptjplc log je pripravila Pedagoška ^ demija v Ljubljani in kmart Ki predložen na seji strokov'111 ga sveta.	ila'
tže
Pogovarjala se je TEA DOMINKO
k.
JA2Mlš
LJANJA OB 10. KONGRESU ZSS
^ dokumentih tako Irugače
^kongresnih dokumentih be-
’4CneC
jj.
^hlfšh da smo> kar zadevh ’^J0Vne šole, v zadnjem ob-
dosegli, da so se te bolj Ale v okolje, v katerem delu-j -dasti pa povezale z združeniTo je res, vendar po-’ vjl) !n.eznev šole, ki so dosegle pri . večje uspehe, opravljajo
aflfvn
p|jn„. 'f-je uspehe, opravljajo ni lvn'rsko delo. Premalo je še de-a,;jj "^zgoje, ki bi omogočala, da r k d učenec v resnici subjekt mio a ■ *n b' sodeloval pri načrto-JU dela, pri delu samem in pri ‘'Je vari ju delovnih dosežkov.
jen(
željna naloga, zapisana v J’,,Sramu preobrazbe osnovne ^je, da šola uvaja učence v te . dela in odnosov, ki se obli-1 "Fjo ob delu. Novi program Plovne šole načrtuje politehniko vsega življenja in dela. To ^So moramo uresničevati pri k učnih predmetih, posebno f tehničnem pouku, pri druž-Ju potrebnem delu in pri teh-p1^ interesnih dejavnostih.
rsi učni predmeti bi morali p tudi politehnične vsebine. Poučni pouk je na novo zasno-
___T' Učenci bi morali ob njem
znati poleg obdelave mate-°v tudi organizacijo dela, pomiko in družbene odnose.
. jpnizirati se morajo v tehnič-P interesnih dejavnostih, v ■r°s iT'k mladih tehnikov, pri ra-v7pj eni družbenopotrebnem r0’ 'u>kot je vzdrževanje parkov, vn0 panje spomenikov itd., ter pri :goJ niiaturnem združenem delu, to 10 ( pri tistem delu, ki je proi-vp “dne narave in povezuje šolo s im 'Vzvodnimi usmeritvami šol-vh e8a okoliša.
^ Sega tega učitelji sami ne ■ran po mogli opraviti. V šoli so jed j nično usposobljeni samo uči-Pnl P tehničnega pouka, ki pa ne niflpejo voditi dovolj interesnih io. Jpnosti s tehničnega področ-ba ‘ niamo sicer veliko interesnih 1 c?° ličnosti, toda razmerje med "š' pjcnimi in drugimi intere-,lte p dejavnostmi je bilo lani ilj1 [Jjda 1:6. To se pravi, da je bilo i ia | krat več interesnih dejavno-iov(, .V kulturi, športu in na drugih 1 ^ or j'h k°t na tehničnem po-
zvoj .^a šolah pa je še veliko drugih udi av. P0Si0pja so še marsikje e a’Prostori slabo opremljeni, am “da je v Sloveniji samo ena z 11 '“na, v kateri je mogoče ku-dn< ^niatcriaie za tehnični pouk. v'ičt Se to pove, da bodo morale irvi na-
- 'VZ jJUVC, Ud UUUU IIIUI čli(
gagati šolam pri njihovih te l®*1 organizacije združenega
Razveseljivo pa je, da
’v	J_7____
: cj'0,nekateri delavci v organi-,gr« Jau združenega dela v svojem ela > dela tudi določene ure za o’ z učenci osnovne šole. Te v-'.e zglede bi morale druge or-jiil zacijg združenega dela po-, akfkati.
;est
il'!eta uspešno družbenopo-^ no delo pa je nujno povezo-' 3 Je s krajevno skupnostjo. Vse " )hV-ne skupnosti, družbeno-sžk ICne organizacije v krajevni i, d ln-0sd *u društva bi ob sestav-a d tiJU svojih načrtov morala mi-S-k d “a to, kje in kako bi lahko ta B °Vali šolarji. Svoje pred-dc’“i sporočili šoli, šola pa bi irit i^jn°sti vključila v svoj letni yse ia ' zelo težko pa je, da mora aj11;^ rned šolskim letom izvesti • 4eJ°’ Je n'ma v načrtu in na de^hišt° Se krajevna skupnost ali V° sPomni le nekaj dni pred jn, ko mora biti akcija izve-
4|V0e*»Va z združenim
a T
.viiloa'1^0 se Povezujejo delavci v u “Racijah združenega dela z J. ci v vzgoji in izobraževanju, loj0 uapr. že skupščine sa-Pfavnih 'interesnih skupno-
sti. Tam se srečujejo delavci organizacij združenega dela— delegati uporabniki in delavci v organizacijah za vzgojo in izobraževanje — delegati izvajalci. Tudi sindikati že dalj časa ugotavljajo, da z delom delegacij ne rrioremo biti zadovoljni. Seje velikokrat niso sklepčne. Ponavadi so vsi sklepi pripravljeni, tako da razpravljanja skorajda ni. Kako je torej z načelom, da se mora uveljavljati delavec kot odločilni dejavnik? Učitelji res ne moremo verjeti, da imamo kakšen poseben vpliv na odločitve. In zakaj naj bi potem delegati sploh prihajali na skupščino. Znano je, da je človek zadovoljen le tedaj, če ima v kaki skupini možnost, da zavzeto sodeluje, s svojimi stališči pripomore k premišljenim odločitvam, skratka, da sodeluje. Zanimivi bi bili podatki, če bi razčlenili dejavnost delegatov na skupščinah, koliko sklepov je bilo sprejetih in koliko izmed teh je bilo takih, da so nanje vplivali delegati in so jih izoblikovali na skupščini. Verjetno bi bil ta odstotek zelo majhen. —Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bi morale biti resnično mesto dogovarjanja med uporabniki in izvajalci.	^
Izvajalci bi morali predstaviti svoje programe in skupno z uporabniki bi morali pretehtati možnosti za njihovo uresničitev.
Osebni dohodek ni zrcalo prizadevnosti
V kongresnih dokumentih beremo tudi to, da je bila med 9. in 10. kongresom Zveze sindikatov Slovenije aktivnost sindikatov zelo velika pri uresničevanju družbeno-gospodarskih odnosov na področju delitve po delu in rezultatih dela. Prav gotovo je bilo veliko doseženega v organizacijah združenega dela proizvodne narave, v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti pa je bilo na področju delitve po delu in delovnih dosežkih narejenega premalo. Učitelji že dolgo vemo, da dobe organizacije združenega dela družbenih dejavnosti, med te spadajo tudi šole, vsako leto denar po nekih merilih, ki so za vse šole enaka. Zdaj je to merilo število oddelkov na šoli. Kolikor denarja dobimo po teh merilih, toliko ga bomo lahko porabili. Nihče nam ne bo dal prav nič več' pa če tfomo še tako pridno delali. Če so programi učiteljev na šoli bogati, bodo za ta denar morali zelo veliko delati, če pa je program revnejši, bodo dobili prav toliko, le delati jim bo treba manj (za enak denar). Kljub temu imajo učitelji še zmeraj nekaj starega navdušenja, zato jih veliko pri delu ne misli na denar. Toda, kje je tukaj spodbuda? Kje je nagrajevanje kakovosti dela? Vsi učitelji vedo’ tudi tole: Če bo zelo prizadeven učitelj dobil za svoje kakovostno delo več; bodo dobili drugi manj. Vsak ve, da šola z manjšimi uspehi ne bo dobila prav nič manj denarja'; če bo bolj malo prizadevnih in pridnih učiteljev, bodo pač vsi dobili več ali manj enako. Pa se postavimo v položaj povprečnega učitelja, ki je sicer v redu, toda posebne prizadevnosti ne kaže. Kakšen dohodek bo dobil na šoli, kjer je večina povprečnih učiteljev? Kakšen dohodek bo dobil, kjer je precej učiteljev bolj prizadevnih in bodo za svojo prizadevnost dobili več denarja? Odgovor je jasen. Ali je prav, da ima nekdo za enako delo različen dohodek samo zato, ker je na eni šoli več prizadevnih učiteljev in jim je bilo treba dati več denarja, seveda, če šola nagrajuje prizadevne učitelje.
Treba bi bilo nagrajevati izredne uspehe šole na raznih tekmovanjih, posebno pa kako-
— v praksi
vost rednega pedagoškega dela, kar je učiteljeva poglavitna naloga. Velikokrat beremo ali poslušamo, kaj vse bi bilo treba v šoli spremeniti. Tako bi bilo npr. treba pregnati iz vseh šol didaktični formalizem. To je ena izmed zelo pomembnih zahtev sodobne šole, toda vsi učitelji je še niso dojeli. Med učitelje bi morali z načrtno akcijo. Vse bi bilo treba nenehno seznanjati z novimi metodami in oblikami pouka, s tem, kako povezati teorijo s prakso, kako spremeniti delo, da pri pouku ne bi bilo didaktičnega formalizma. Učitelj, ki bi se načrtno trudil, bi uspel. To bi bila boljša kakovost dela. Ali bi bil učitelj nagrajen za trud pri načrtnem odpravljanju didaktičnega formalizma pri pouku? Spet smo pri nagrajevanju .kakovosti dela. Veliko hitreje bi uresničili reformne cilje, če bi se učitelji bolj prizadevali za sodoben frouk. To pa bi dosegli z boljšo spodobudo, s pravilnim nagrajevanjem kakovosti dela.
Razlike
Otroci še zmeraj prihajajo v šolo iz zelo različno kulturno in socialno razvitega okolja. Te razlike moramo v šoli izravnavati. Ne bomo pa jih izravnali le, če bomo dali vsem gmotne možnosti. Pri izravnavanju teh razlik spet pomagajo sodobne oblike in metode pri pouku. Vsekakor sta zelo pomembni individualizacija in diferenciacija pri pouku. Pouk je treba večkrat diferencirati in individualizirati, da pri vsakem učencu lahko kar najbolj razvijemo njegove sposobnosti. Delo z učenci, ki so prišli v prvi razred iz socialno zanemarjenega okolja, mora biti precej drugačno kot delo z 'otroki, ki so že v predšolskem obdobju zelo razvijali svoje sposobnosti. Do konca osnovne šole morajo ob individualizaciji in diferenciaciji pouka doseči enak razvoj vsi učenci, ki imajo enake sposobnosti. Če učence iz zelo različnih socialnih okolij poučujemo enako, se bo razlika še večala, ne pa manjšala, kajti vedno bo dosegel boljše uspehe tisti iz socialno in kulturno bolj razvitega okolja. Individualizacija in diferenciacija pouka pa spet zahtevata prizadevnega učitelja, ki se bo poglabljal v to delo, pripravljal različne naloge za različno
sposobne ali različno razvite učence:
Učitelj, ki bo tako delal, bo spet vložil več truda in njegovo delo bo boljše. Kdo bo učitelja ocenil, ga denarno nagradil in nadalje spodbujal.
Tudi v srednjih šolah bo treba doseči, da bodo profesorji v oddelkih usmerjenega izobraževanja upoštevali, da marsikje v prvem letniku sedita skupaj prihodnji obrtnik in inženir, da pa si želita sodelovati pri pouku in s sodelovanjem doseči uspehe. To pa bodo učitelji dosegli le z uvajanjem diferenciacije in individualizacije v pouk, ki pa se v srednjih šolah prepočasi uveljavljata.
Ena od napak naše šole je prav gotovo ta, da je preveč usmerjena le na učnostorilnostne učinke, premalo pa uresničuje druž-benovzgojno funkcijo. Učenec je premalo upoštevan kot subjekt vzgojno-izobraževalnega procesa. Premalo se uresničuje v šolah samoupravljanje kot vzgojno načelo in kot odnos med učitelji in učenci v vzgojno-izobraževal-nem procesu. Precej let je že, odkar smo prvič slišali in brali o uvajanju samoupravljanja v šole. Poznamo tudi oddelčne konference kot edini organ na šoli, kjer se srečujejo učitelji in učenci in se dogovarjajo o reševanju problemov. Ker so se skupno dogovorili za sklepe za rešitve problemov, morajo te sklepe tudi vsi upoštevati — učitelji in učenci. Tam, kjer uvajajo oddelčne konference, kjer se učenci udeležujejo učiteljskih konferenc, kjer se učitelji in učenci večkrat neposredno dogovarjajo, tam učenec prav gotov čedalje bolj postaja subjekt v vzgoji in izobraževanju. Toda razredniki in mentorji skupnosti učencev šole imajo veliko dela z uvajanjem teh oblik samoupravljanja učencev. To je spet boljša kakovost dela, ki je na nekaterih šolah že precejšnja, ponekod pa te oblike zelo počasi uvajajo. Kdo bo ocenil razlike pri posameznih šolah in kdo bo te šole ustrezno — različno nagradil?
Kakovost dela bomo v šolah lahko ocenjevali tedaj, ko bodo spremenjena merila, po katerih bodo šole dobile vsako leto denar. V naši občini smo že več-
Peter Krivec, Grafični bienale
dogodki
novosti
krat v raznih okoljih ugotavljali, zbore. Vsak bi vedel, da bo prida bi bilo treba izdelati merila za zadevno delo celotnega učitelj-ocenjevanje šol. Vsi, ki so bili na skega zbora vplivalo na višino sestankih, so se s tem zmeraj dohodka. Ponavadi pa se ustavi strinjali, toda uresničilo se ni ni-	vse pri tem, kdo bo.izdelal merila
koli. Vsem učiteljem pa je jasno, za ocenjevanje šol, kdo bo oce-da bi bilo edino pravično nagra- njeval. Verjetno bi to morali biti jevanje po kakovosti dela tedaj, tisti, ki so odgovorni za kakovost če bi bile šole za kakovost dela dela na šolah. ' različno nagrajene. To bi bila
prava spodbuda za učiteljske BOGOMILA KRVINA
Trezno ali slepo načrtovanje ?________________________________
V zadnjem času popravljamo srednjeročne načrte in jih uskla-jamo s stvarnimi možnostmi in razmerami v našem gospodarstvu, ki jih vidimo danes drugače kot pred dobrim letom dni. Tako se tudi vzgojno-izobraževalna dejavnost prilagaja stvarnosti in razmeram; delegati in delegatske skupščine upoštevajo, čeprav ne brez pomislekov, splošne smernice in pripravljene predloge strokovnih služb.
Do tod vse lepo in prav —drugače hiti.ne more. So pa primeri, ko je trezno načrtovanje zamenjalo slepo načrtovanje. O tem so nam pripovedovali prosvetni delavci v neki občini, kjer že nekaj let rastejo nova naselja in se število prebivalstva naglo povečuje. S tem pa seveda tudi število predšolskih in osnovnošolskih otrok. Pri reviziji srednjeročnega načrta so strokovne službe to spregledale
in upoštevale splošno navodilo — izdatki za vzgojo in izobraževanje se v prihodnjih letih ne smejo povečati. ..
In kaj bodo torili prihodnja leta, ko se bodo čedalje številnejši rodovi predšolskih in osnovnošolskih otrok znašli pred vrati njihovih vrtcev in osnovnih šol?
Ali bodo preprosto podvojili število otrok v skupinah in učencev v razredih, bodo dodali učilnicam še eno nadstropje? Bodo povečane izdatke za nujno izobraže vanje in vzgojo plačevali učitelji in vzgojitelji iz svojih osebnih do-hodkov?
Sedanji čas zahteva trezno načrtovanje! To pa pomeni, da moramo upoštevati tako stvarne možnosti kot tudi stvarne potrebe.
V.
Skrčen dogovor o učbenikih
Odbor za osnovno izobraževanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije je na svoji četrti seji obravnaval med drugim tudi osnutek družbenega dogovora o organizirani preskrbi osnovnih in srednjih šol z učbeniki in o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol. Ta dogovor je bil sprejet pred štirimi leti in je bil vsaj glede organiziranega razdeljevanja učbenikov kar uspešno izpeljan. »Kar uspešno« pravim zato, ker so se z razdeljevanjem učbenikov po osnovnih šolah morale 'največ ukvarjati posamezne občinske izobraževalne skupnosti in predvsem osnovne šole. Ali bodo učenci dobili učbenike, delovne zvezke in druge učne pripomočke na šoli, v šolski knjigarni ali knjižnici — ali pa bodo morali starši še naprej tekati od knjigarne do knjigarne — to je kljub dogovoru še zmeraj odvisno predvsem od denarnih zmogljivosti občinskih izobraževalnih skupnosti in vodstev osnovnih šol.
Vse več pa je osnovnih šol, so ugotavljali na odboru za osnovno izobraževanje, ki ustvarjajo sklade učbenikov. Ti nastajajo tako, da osnovna šola nameni nekaj denarja za nakup novih učbenikov, k temu doda denar občinska izobraževalna skupnost, precej učbenikov pa pustijo na šoli tudi učenci, ko jih ne potrebujejo več. Vse več takih skladov na osnovnih šolah in nekoliko bolj pravočasno izdajanje učbenikov sta spremembi, ki ju je pomagal uresničiti družbeni dogovor o organizirani preskrbi osnovnih šol z učbeniki. Prav zato skušajo dogovor razširiti še na srednje šole in k podpisnicam dogovora pritegniti 'še posebne izobraževalne skupnosti.
sničitvi pa se seveda pojavljajo različna mnenja in problemi — od denarnih pa vse do h vedbenih — ki so se pojavili že na snovnih šolah. Med temi naj omenim le vprašanje, ali je prav, ja mora učitelj pobirati denar 2;a učbenike (in seveda za malice, mladinsko periodiko, i dete,- ekskurzije) — saj je usposobljen za pedagoško, ne p;> za blagajniško delo. Vprašanje je, ali je treba poleg šolske knjižnice ustanoviti še knjižnico za izposojo učbenikov? Gre tudi za nove obremenitve učiteljev.
Vsa ta in številna druga vpr i-šanja morajo biti rešena še pred podpisom družbenega dogovor o organizirani preskrbi šol z učbeniki — iz katerega so, mimo grede, črtali tisti del, ki govori o postopnem zagotavljanju brezplačnih učbenikov za učence osnovnih šol —- da se ne bi tudi ta dogovor uvrstil v množico družbenih dogovorov, ki smo jih sicg^ sprejeli, jih pa ne uresničujemo.
vanje skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije je med drugim obravnaval tudi osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 -1982 in se seznanil z informacijo o problematiki financiranja skupnih programov občinskih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Razpravo o tej informaciji bi lahko pravzaprav povzeli le z enim stavkom — denarja je premalo za vse potrebe, zato moramo nameniti posebno pozornost financiranju zagotovljenih programov; že zanje je n§= mreč težko dobiti denar, zato si solidarnostnega prelivanja sredstev za razširjene programe ne moremo privoščiti.
Ob dogovoru in njegovi ure- JASNA TEPINA
Ustanovljen bo Jadranski zavod združenega sveta
V Devinu potekajo zadnje priprave za ustanovitev Jadranskega zavoda združenega sveta. Pobuda je prav gotovo zanimiva in vredna pozornosti. V tej šoli se bo zbralo približno dvesto srednješolcev iz evropskih in iz drugih držav. V zadnjih dveh letih srednje šole, pred vpisom na univerzo. jih bodo vzgajali skupaj in v njih krepili zavest, da je svet kljub geografskim, narodnostnim, kulturnim in ideološkim razlikam nerazdružljiva celota. Zdaj, ko oboroževalna tekma med velesilama narašča in je v svetu čedalje več nasprotij, je torej zelo pomembno, da se ustanovi zavod, posvečen kulturi in mednarodnemu sožitju.
Azije, dvajset"iz Afrike in trije iz Avstralije.
Jadranski zavod združenega sveta je na idealnem križišču treh kulturnih in etičnih območij, ki sestavljajo današnjo Evropo: latinskega, slovanskega in germanskega. Tako ugotavljajo organizatorji v ilustriranem prospektu, v katerem razlagajo pomen in organizacijo nove šole — zavoda. Postavlja pa se vprašanje, kako se bo to kazalo v delovnem programu koledža in koliko bo v njem upoštevana tudi slovenska kultura v vseh svojih razsežnostih, kultura, ki ima v Devinu, kjer živi močna slovenska manjšina, domovinsko pravico.
Predvidevajo, da bo začel delovati že prihodnji mesec. To bo koledž, oblikovan po angleškem izobraževalnem sistemu. Dijaki bedo v njem živeli in študirali, gojili šport in najrazličnejše obšolske dejavnosti od gasilskih vaj do skrbi za prizadete otroke, se vključevali v skupnost in skušali čimbolj dejaveo izrabiti vse možnosti, ki jim dh daje prostor, v katerem je njihova šola. Učni program bo prožen in prilagojen zanimanju posameznika. Načrtovali je tako, da seznani gojenca s poglavitnimi smermi znanja, pri tem pa so upoštevane predvsem tiste kulturne vrednote, ki jih vsuje prinese iz svoje dežele. Di-j:? H' bodo poslušali vsaj šest p: ev.metov, od K terih bodo trije obvezni trije-pa izbirni. Med obveznimi so na prvih mestih i- .tcrinščina in slovstvo, en tuj jezik, ki bo italijanščina, poleg poglavitnega jezika — anglešči-r Matematika, naravoslovne in h imanistične vede, umetnost in glasba nt.i bi bili jedro tega, kar bo šola i lajala svojim dijakom.
Italijanska stran je določila tri štipendije za jugoslovanske dijake, Ljudska univerza iz Trsta pa dve štipendiji za predstavnike italijanske manjšine v Istri. Poleg tega so organizatorji povabili eno vidno slovensko kulturno osebnost, ki bi delovala v upravnem svetu, in enega jugoslovanskega profesorja, ki bi poučeval kemijo. Slovence, ki žive v Trstu, zanima predvsem to, koliko bosta zastopana v tem zavodu slovenska kultura in jezik.
Dijak bodo po maturi dosegli n. dnar >dno” priznanje, imenovan-- .»ekalavrvat«, ki odpira vra,;> na vsr najpomembnejše univerze na vet .: Študij v ko-ledžu j b:ez Tacen. To pomeni, da dobi vsak 'pik štipendijo, za katero razpis atečaj v raznih državah. Mec mi sto dijaki jih bo prišlo najv. - iz Evrope, in sicer 78, šest iz St: trne Amerike, šest iz Južne A erike, pet iz Srednjega Vzhoda, osem iz
Slovenščina je sicer vključena v skupino tujih jezikov (poleg španščine, nemščine ir. ruščine) kot eden od izbirnih jezikov, vendar si ni težko predstavljati, da bo med tolikimi »močnejšimi« vrstniki na stranskem tiru. Šola sama bi morala dati svojim raznolikim študentom ob tistih predmetih, ki so za to primerni, zaokroženo podobo slovenskega sveta v zamejstvu in v matični Sloveniji. Sveta, ki v svoji manjšinski stvarnosti v zamejstvu in v svojih socialnih novostih v Sloveniji ponuja veliko izhodišč za razmišljanje o najbolj žgočih problemih naše skupne izkušnje. Tega pa dijaki, ki bodo prišli iz vsega sveta, ne bodo mogli spoznati v celoti, ampak le delno. Kljub tej pomanjkljivosti poz-" dravljamo ustanovitev nove šole v Devinu, v našem slovenskem prostoru in upamo, da bo pripomogla k iskanju miru med narodi in ustvarjanju novih vezi med mladimi iz vsega sveta.
MARKO PAULIN
Skrb za vzgojo razrednih učiteljev na Češkoslovaškem
Ko sem bil letos poleti v Pragi, sem se srečeval z znanimi pedagoškimi strokovnjaki- z dr. Jaroslavom Jelinekom, ki je odličen strokovnjak za metodiko pouka češkega jezika, z dr. Zdenko Dvorakovo, ki dela na Pedagoškem inštitutu, in z dr. Miroslavom KorTnekom, dekanom Pedagoške fakultete Karlove univerze.
Dr. Miroslav Kormek, ki je sicer predavatelj metodike, mi je dal svojo knjigo Izpopolnitev šolanja in stalnega izobraževanja učiteljev za prvo stopnjo osnovne šole. Iz te knjige in iz pogovora s piscem povzemam nekatere značilnosti izobraževan nja razrednih učiteljev na Češkoslovaškem in podajam nekaj vtisov, povezanih s svojim večletnim delom na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Kakor je po eni strani izjemno in pomembno, da tak strokovnjak, kot je dr. Miroslav Kon-nek, znanstveno obravnava problematiko izobraževanja razrednih učiteljev, podaja zgodovino, sedanjo problematiko in prihodnje možnosti tega izobraževanja, ter da se tudi za razredne učitelje dosledno uveljavlja visokošolsko izobraževanje, ki ima na Češkoslovaškem že dvajsetletno tradicijo — je po dmgi strani značil-
no, da se izobraževanje razrednih učiteljev v Pragi še ni osamosvojilo — vsaj ne kot poseben oddelek ali katedra s pretežno svojim predavateljskim kadrom. M. Kormek predlaga, naj pedagoška fakulteta uvede funkcijo prodekana skupaj za razredni študij in za študij učiteljev za šolanje »otrok, ki zahtevajo posebno skrb« (specialna pedagogika).
Po drugi strani predvideva, da se bo razvil visokošolski študij tudi za učitelje v vrtcih (vzgojiteljice), kar bo omogočilo, da se bodo »smotrno združevale nekatere študijske discipline obeh usmeritev«, to je vzgojiteljske in učiteljske, jn to ne le organizacijsko, ampak tudi vsebinsko. Kot zanimiv primer izobraževanja razrednih učiteljev v drugih državah, posebno socialističnih, navaja M. Kormek Poljsko, kjer se razredni učitelji (1.—3. razreda, na Češkoslovaškem L—4. razreda) upsosabljajo tudi za učitelja šestletnih otrok v predšolskih ustanovah.
Nadaljnja organiziranost razrednega študija je za zdaj negotova, imajo pa Čehi natančno izdelan, trden program štiriletnega visokošolskega šolanja učiteljev razrednega pouka. Njegova značilnost je precejšnja razdroblje-
Z obiska v tehničnem muzeju v Miinchnu
Kako živi in se uči vaška mladina
na Kitajskem
Na Kitajskem živi kar 72 odstotkov vse mladine v vaseh. Kaj delajo, kako živijo in se učijo mladi na vasi v sodobni Kitajski?
»Mi smo nov rod — rod, ki se izobražuje,« pravijo ponosno mladi vaščani. Tako kot v mestu traja tudi tu osnovna šola pet let in prav toliko tudi srednja šola. Medtem ko jih veliko po osnovni šoli nadaljuje s srednjim izobraževanjem, mnogim to še vedno ni mogoče, saj jih starši že zgodaj vključijo v delo. V tem se pogledi starejših razlikujejo od pogledov mladih, ki si želijo nadalje izobraževati.
Da bi omogočili vaški mladini izobraževanje ob delu, so na Kitajskem na široko razvili večerno šolanje, ki obsega tako srednje kot visokošolske programe iz agronomije, živinoreje in drugih strok in poklicev. Večerna šola je približana mladim in jim pomaga, da uresničijo svoje želje po nadaljnjem izobraževanju.
Druga oblika izobraževanja ob delu, razvita na vasi, so znanstveno-raziskovalne skupine. V
nekaterih predelih Kitajske je vanje vključen večji del vaške mladine. V znanstveno-razisko-valnih skupinah mladi pod mentorskim vodstvom agronomov, izkušenih kmetovalcev in drugih strokovnjakov proučujejo teoretična in praktična vprašanja iz poljedelstva in živinoreje in veliko prispevajo k napredku in višji proizvodnji v teh dejavnostih.
Na vasi ima pomembno vlogo tudi vaška knjižnica. V teli knjižnicah, ki jih imamo skoraj v vsaki vasi, je razmeroma veliko leposlovnih in strokovnih knjig. Na Kitajskem pravijo, da je knjiga več vredna kot spomenik, saj je branje najboljša pot do znanja in ' pušča v človeku neizbrisne sledove.
V večjih vaseh imamo razvite televizijske učne skupine. V njih mladi spremljajo izobraževalne oddaje, ki jih pripravlja televizijska univerza. Ta ima pester izobraževalni program, namenjen vaški mladini. *
Kaj pa delajo mladi v prostem času? Domala vsaka vas ima kino, gledališče in mladinsko središče. Tu se po delu zbirajo mladi, saj na Kitajskem podeželju ni ne gostiln ne kavam. Tu igrajo tenis, šahirajo, poslušajo glasbo, berejo časopise, včasih tudi plešejo. Mladi se radi sprehajajo po obalah rek, pa tudi čolnarjenje jih privlači.
In kako jez medsebojnimi odnosi med mladimi danes? Znano je, da je v odnosih med spoloma dolgo časa vladala fevdalna miselnost. Mladi si niso mogli sami izbirati življenjskega tovariša, o njihovi življenjski usodi so odločali starši. Najslabše se je godilo ženskam, ki so morale biti pokorne najprej staršem, nato pa možu, čeprav si ga niso mogle izbirati po srcu. Tudi ločitev zakona ni bila dovoljena, niti v primerih, ko so postali medsebojni odnosi nevzdržni.
Danes se je v tem pogledu marsikaj spremenilo tudi na Kitajskem podeželju. Mladi se spoznavajo v svojih središčih, v
kinu in gledališču, na plesu in na sprehodu. Medsebojno naklonjenost si izražajo prikrito in sramežljivo. Poljubljanje ni v navadi. Če fant zaprosi dekle za ljubezen, mu ta odgovori z lahnim-priklonom glave, če seveda soglaša. Danes večina mladih izbira življenjskega tovariša brez vmešavanja staršev. Po zakonu se lahko dekleta poročijo po 18 do 20. letu, fantje pa po, 20. do 22. letu. Mladim zakoncem priporočajo, naj načrtujejo svoj naraščaj in se omejijo na enega ali dva otroka. Vendar se načrtovanje rojstev na vasi uveljavlja počasi:
Današnja socialistična Kitajska se zavzema za napredek kmetijstva, za posodabljanje proizvodnje. Skrb za mlade in njihovo izobraževanje je sestavni del teh prizadevanj, saj bodo mladi kmetovalci tako postali gonilna sila napredka, kmetijske proizvodnje in celotnega življenja na vasi.
ČENG JL JING
nost predmetov, kar pa omogoča večjo strokovnost.
Sprva se je moral vsak razredni učitelj, ki se je izobraževal na visokošolski stopnji, usposobiti tudi za poučevanje enega predmeta v višjih razredih osemletke oziroma devetletke, kasneje pa so to določilo opustili. Zdaj razmišlja M. Konnek celo o možnostih specializacije razrednega učitelja. (Na primer, da bi bil en razredni učitelj specializiran za pouk v dveh razredih in bi učence tudi učil dve leti.) V bistvu pa je sistem tak, da se razredni učitelj izobražuje tako, da je sposoben učiti vse predmete.
Že zdaj pa je za izobraževanje razrednih učiteljev značilno, da se proti koncu študija specializirajo v enem od naslednjih predmetov: glasbena vzgoja, telesna vzgoja, likovna vzgoja, delovna vzgoja (tehnični pouk). Veliko skrbi namenjajo temu, kdaj in kako usmeriti študenta v eno od teh specializacij. Ta specializacija torej zahteva od študenta, da zna učiti — seveda manj poglobljeno — tudi druge tri navedene predmete. Zdi se, da je tak sistem študija privlačen in da upošteva osebnost in duševnost posameznikov. Na drugi strani se zdi, da visokošolski študij razrednih učiteljev premalo upošteva njihov osebnostni . razvoj med študijem.
Študij ob delu je načrten in traja pet let. Posebno zanimiv je sistem »vseživljenjskega« ali podiplomskega študija razrednih učiteljev.
Prva stopnja tega študija je enpletno uvajanje učitelja začetnika v vzgojnp-izobraževalno -delo. Na drugo stopnjo podiplomskega študija se mora vpisati vsak razredni učitelj po najmanj šestih letih" in pred največ osmimi jeti učiteljskega službovanja. Ta študij poteka ob delu, organizira ga pedagoška fakulteta, traja pa dve leti. (Seveda pa se lahko učitelj namesto v tej obliki izpopolnjuje podiplomsko tudi kako drugače.) Poudarek je na vodenem individualnem študiju. TTa je dopolnjen z občasnimi seminarji in konzultacijami, ki jih je skupaj 200 ur; od tega je 136-ur obveznih — zanje je namreč treba dobiti podpis. Učni načrt obsega izpopolnjevanje v naslednjih predmetnih področjih: marksizem, pedagogika in psihologija, materinščina skupaj z didaktike, matematika, prirodopis, družboznanstvo in tako imenovani začetni pouk; na izbiro so še glasbena, telesna, likovna ali delovna vzgoja, organizirano je tudi nekaj pedagoške prakse in staža. Študenti pišejo naloge, ob koncu pa oddajo posebno pisno delo. Podiplomski študij se konča z izpitom pri katerem je v komisiji tudi zastopnik matične šole ali občine. Podiplomski študij je deloma specializiran glede na učiteljevo delovno mesto, učiteljeve želje, možnosti fakultete in na potrebe razvoja šolskega sistema.
Tudi tretja stopnja podiplomskega študija razrednih učiteljev je namenjena vsem učiteljem, vendar ni obvezna. Na tej stopnji se učitelj posebno strokovno usposobi, na primer za učitelja mentorja, za učitelja na hospita-cijski šoli (vadnici), za učitelja otrok, ki so zaradi učnih težav razporejeni v posebne oddelke, za inštruktorja učne tehnike, za učitelja preskuševalca itd.
M. Kormek navaja zanimive ugotovitve raziskav o osebnosti in profilu učitelja in posebej razrednega učitelja. Med drugim pravi: »Med študijem je treba razvijati tiste lastnosti in sposobnosti prihodnjega učitelja, ki so nujno potrebne za delo z učenci nižjih razredov. To je na primer kontaktnost, ki se kaže kot sposobnost razumevanja učenca, kot zanimanje za učenca in njegove probleme in ko! samoobvladovanje v različnih stikih z učenci. Pomembno je tudi, da doseže učitelj visoko jezikovno
kulturo in kulturo svojega n*" -panja. Poleglega mora zvit znanstveni svetovni naz( socialistično moralo.«	Os
M. KorTnek ne podaja le1' Pii ničnih dejstev o ustroju ob evni navanega dela pedagoškega 'ela, stva, temveč razglablja tu1 Ten moralnem liku učitelja. Me<) 'teše logami na koncu knjige na^esd Načrt besedila zaobljube učita, v( absolventa.	Pom
Poudarja, kako zelo 'b ci membno je izobraževanja 'ilo j spopolnjevan je učiteljev. Tai pra' pravi:	»Zapletenost vzgo
izobraževalnega procesa po* a hi ča, da ni mogoče bistveno si tost minjati tega procesa s samiia ot ^ stemskimi spremembami (s Oslc tri, učivo, učna sredstva), a n1 'eba
je treba vplivati predvsem na )le,
teljevo delo. Iz tega, kako so feni tekale nekatere šolske refo> Uje se učimo, da je učiteljevo d£ bpj določenih okoliščinah p^ostj ustaljeno, in da nanj ne rno|;bjri bistveno vplivati sprememba aj, skih zakonov.«	teci
MILAN DOLGAN
Srednje
izobraževan v Ljudski republiki Kitajski
Kc
jej
ačei
°ra
■avi
'h;
Stic P r
s h, 'Uje
•'ef,
ran
tiar,
Na Kitajskem je da _ 917.316 osnovnih šol, ki jih1 skuje 146 milijonov učence’ njih je zaposlenih kar 6 mi) nov učiteljev in drugih dela'1 Petletna osnovna Šola jc te* srednjega izobraževanja, ki t1 nadaljnjih pet let in je inie^ letu 1981 okoli 50 milijtl učencev.
Srednje šole se delijo na ‘#'--n.e, poklicne in kmetijske sre< , šole. V kmetijskih in dela* rec srednjih šolah je danes več k 1(J ■milijonov učencev. Sedanja zadevanja za razvoj sre d n l&
r
u
izobraževanja so usmerjena
popoln je van ju Vistema in org r zacije tega izobraževanja in an kovosti vzgojno-ižobraž<! Oljnega dela. Da bi to dosegi' ^ predvsem pomembno, da ^ imela vsaka srednja šola dob' 1;j.-ravnatelja, ki bo znal uresa ^ vati sprejeto politiko ter sH ^ niče partije in vlade. Ker im3 ,j tem odločilno vlogo tudi uči' ,VSj
ski zbor, skušajo zagotovitiv! prj učiteljem višjo ali visoko izd ^
zbo in jih še naprej spopolnj1 ^
ri.	re,£
Reforma srednjega izobf' )r-vanja predvideva podaljš* srednje šole na šest let tet „ s stopno dviganje kakovost' U učinkovitosti njenega č 0ci Spremembe v programih vo1, ^ do večjega deleža teht"j,01' vzgoje in izobraževanja in kjan glabljanju družboslovnega nja. Družboslovno področje jema poleg zemljepisa in zCT vine tudi politično ekonomij'! K dialektični materializem. J C Za krepitev gmotne osijav srednjega izobraževanja so pta u videna večja vlaganja v novejen ske stavbe, v posodabljanje Mezi ratorijev, knjižnic in celfjlofc učne tehnologije. Te naložbbie; iz leta v leto večajo.	, t>ai
V letu 1980 je imela Kitaj'ot 1290 šol, ki so pripravljale s( Te nješolske učitelje. Napr£l' s\ srednjega izobraževanja so )re menjene tudi posebne razi* ^ valno-svetovalne službe, "l'
novljene v skoraj vseh pok' jen nah.Tudi dejavnost teh orga'" a|(,
cij je usmerjena k reformis( 0rj njega izobraževanja in oblikT^
nju nove srednje šole, ki ustrezala novemu času in sš njim potrebam Kitajske drd e
UU JUN ŠEN
>h
lei
en
Ob uvajanju nove šole domislimo tudi na otroke
°biska v osnovni šoli v Pirničah
le iv p Sn?vna šola Tineta Rožanca J, ,rničah je prešla na celod-. I , n° organizacijo življenja in '“l( ./"'februarjuleta 1976, kmalu
I(T O cr\ Cf* J1 o n /"• i ir* 11 At 1I « i
organizacijo življenja in
v,a v f ■	-
ie!i Iar,em:	so se učenci in učitelji
. izlili v novo šolsko poslopje, .ji Etsda je od takrat minilo že šest 11 p’Ve.ndar se gotovo še marsikdo °minja stare, razpadajoče šole 0ieiil C.est' v Pirničah, v kateri je Titi najosnovnejše delo težko ■eo	S samoprispevkom so
nv a k 11 novo> leP0> sončno šolo ’ aribu. Ob njej je sicer precej c’ °st°ra, toda sama šola — tako iifj veliko drugih novih šolskih
in1 — ne ustreza najbolj po-' ,| ani celodnevne osnovne n j6, Že zdaj je premajhna, saj je if0, ^acev čedalje več, primanj -' ,£ ,le pa tudi kabinetov in manj-f Prostorov za interesne dejav-irf kSl1’ za usmerjeni prosti čas,
. e; ..lrn_i prosti čas in še za marši-1 J’ česar pa načrtovalci niso Uvideli.
..^o smo obiskali to šolo in se o ]?1 pogovarjali so bile, vsaj na Cetku, osrednja tema pogo-“ra prav težave s prostorom. ^vnatelj Janez Sitar jih je opi-__ 'akole: »Program celodnevne [J ^n°vne šole je precej odvisen ^ Prostorskih zmogljivosti. Če jočemo dobro izvajati, potre-/snio poleg dobrih učiteljev Prostora, več zunanjih in no-
'ef
^ajih površin, več kabinetov in a,1]ših večnamenskih prosto-
rov. Te pa na naši šoli pogrešamo; zato zahteva organizacija in izvajanje dodatnih dejavnosti prostega časa, organizirane rekreacije veliko več truda in dela, kot bi ga imeli na šoli, ki je zgrajena za potrebe celodnevne osnovne šole.«
Ko je govoril o učiteljih na tej šoli, je poudaril, da kar zadeva njihovo strokovno usposobljenost, ni večjih težav. Res je, da nekateri odhajajo, drugi prihajajo, povečini pa je kadrovska sestava kar ustrezna. Nerodno je le, da se jih precej vozi iz Ljubljane, avtobusne zveze pa so slabe, zato se mora večina učiteljev voziti z osebnimi avtomobili. ; Kljub temu pa,« je nadaljeval Janez Sitar, »so vsi pripravljeni trdo delati in uresničevati našo zamisel o celodnevni šoli Res je, da jih večina prvič dela na celodnevni šoli. Vsi se zavedajo, da se učiteljevo izobraževanje še zdaleč ne konča z diplomo na kadrovski šoli. Veliko se morajo naučiti tudi ob delu. Nekaj literature o delu v celodnevnih šolah je že na voljo, pa tudi posveti in seminarji Zavoda SRS za šolstvo in predavanja sodelavcev pedagoškega inštituta nam pomagajo pri iskanju boljših rešitev. Težišče vsega dela pa je seveda na učiteljskih zborih, ki morajo neprestano spremljati delo na šoli, ga razčlenjevati in ga po ugotovi-
tvah teh analiz zboljševati in spreminjati. Veliko se naučimo tudi iz izkušenj drugih slovenskih celodnevnih šol, njihova dognanja in rešitve uporabimo, seveda prilagojene našim delovnim razmeram — našemu okolju.«
Tako kot večini slovenskih celodnevnih osnovnih šol tudi celodnevni osnovni šoli Tineta Rožanca v Pirničah primanjkuje denarja za bolj kakovostno opravljanje dejavnosti. Rešitev iščejo podobno kot druge šole v
neposrednem povezovanju z organizacijami združenega dela, vendar dlje od prvih pogovorov še niso. »Svobodna menjava dela na našem področju je sicer utemeljena z zakonom, ki pa v praksi še rri zaživel tako, kot si v šolah želimo,« ugotavlja Janez Sitar in nadaljuje: »Seveda je mogoča tudi neposredna menjava dela z delovnimi organizacijami, za to pa je potrebno še veliko dela, prepričevanja in dopovedovanja. Upamo, da bo naša šola kmalu podpisala samou-
Lepa šolska poslopja še ne zagotavljajo primernih možnosti za celodnevno delo
pravni sporazum o sodelovanju z Donitom Medvode, s katerim že sodelujemo. Tudi sodelovanje učencev naše šole z društvi v naši krajevni skupnosti je že utečeno. Povezani smo predvsem s prosvetnim društvom Oder treh herojev, z gasilskim društvom in z nogometnim klubom Medvode. Naši učenci so vključeni v ta društva in klube, njihova dejavnost poteka na šoli ali v njihovih prostorih, pa tudi zunanje sodelavce za naše interesne dejavnosti in krožke so nam zagotovili. Z delom koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne •šole pa se, vsaj v zadnjem času, ne moremo preveč pohvaliti. Verjetno je bil bolj dejaven in delaven, ko je naša šola prehajala v celodnevno, zdaj pa bi ga bilo treba oživiti. Posebno zato, ker vedno glasneje zahtevamo, naj postane šola, posebno v manjšem kraju, kulturno in družbeno središče kraja. Po-družbljanje našega dela se kaže pri nas tako, da se čedalje bolje povezujemo s krajevno skupnostjo, kjer mnogi naši učitelji zavzeto sodelujejo. Seveda ne smemo pozabiti na svet staršev in svet šole. Prav tadva sveta lahko šoli veliko pomagata, če seveda delujeta tako, kot bi morala. Svet staršev se na naši šoli redno sestaja, obravnava izhodiščne probleme delovanja naše šole in tudi najde marsikatero rešitev.«
Pred časom smo veliko govorili o mc^delu naše celodnevne osnovne šole, polemike pa smo lahko strnili v ugotovitev, da mora vsaka osnovna šola zasnovo celodnevne osnovne šole smiselno uporabiti in prilagoditi svojim možnostim in zahtevam okolja. Janez Sitar je o tem takole razmišljal: »Mislim, da recepta, ki bi ustrezal vsaki celodnevni osnovni šoli, ni. Okvirne smernice lahko vsaka šola sprejme, jih uveljavlja, upoštevati pa mora značilnosti okolja, v katerem mora delovati in s tem svoje specifične probleme in te-1 ./.aveV,.'preobrazbi osnovne šole opažamo, da,namenjamo preveč pozornosti izobraževanju, premalo pa vzgoji. To je poglavitni problem, ki ga nakazujejo tudi smernice za življenje in delo osnovnih šol in mislim, da nas čaka na tem področju še veliko dela. Smernice so dovolj stvarno postavljene, tako da jih lahko na šolah uresničujejo — če imajo seveda na voljo dovolj prostora in če so jih učitelji pripravljeni uresničevati. Ob tem pa ne smemo pozabiti na otroke, kako se počutijo v šoli. zlasti v celodnevni, saj se mora otrok v šoli ne le marsičesa naučiti, temveč tudi sprostiti, razvedriti in sodelovati pri ustvarjanju dobrih medsebojnih odnosov.«
JASNA TEPINA
ih<
ce<
mil
!av'
dl'
'Učni uspeh kot vrednota
Sp '  . ■
av ^speh v šoli občutimo kot - k ednoto še posebno ob neuspe-ja Za učenca, starše in učitelje dn , ^.n' neuspeh včasih prava trasa l ,ia Vrednostni sistem našega uf Občnega okolja daje prednost in uda in delu, nagrajuje prizade-iže,. Je’ ea katero je treba žrtv o-;eli ;!1 tudi prijetne občutke in ja Z'tlte igre, zabave, ibi 1 .trah pred neuspehom je v •sP j,1, ^veljavitveni družbi zelo sil ^s'rjen in se razrašča v pred-iru1 ..e o brezhibnosti in popoino-,čit '■ Precej razširjena zahteva j v Se ali nič« je način življenja, ki zol j\ravlja otroke, mladostnike in nji £asle v stiske, nevroze, obup. "b neuspehu je zdrava po-‘eba
Po uspehu pri delu in po ^'Meljskem povezovanju
^ rati porušena, saj ogroža celo-. sMop vrednot, ki jih oprede-
jš! '[Meljskem
d ji*ie naša ustava kot vrednote vC, 5la,>stičnega samoupravljanja, inW *tere 80 v*clju^ene tak° vred-k . e dela, prizadevanja, ustvar-, j aJa, kot prijateljskih odnosov je: ,tc! ljudmi, enakopravnosti, so-gtj Uarnosti, humanosti.

neus
peh?
isifl' ■i°Ve*c doživi preprosto obrt eV |anie znanja kot uspeh le, če ,e;leUVeljavlja pred drugimi, obe-is .J11 Pa 2 njimi sodeluje in se po-m i Zuje, izmenjava izkušnje in ibbi r(|ne’ Odličnjak Janko, ki vse Ha .ibno zna, sošolci pa ga ne tajtor^0’ j£ v bistvu neuspešen, le neuspešen cvekar Jaka, ki re| ^ .nič ne zna, je pa priljubljen
e )redr. ,ostjo.
i|)0jSak človek in vsak učenec ki je'rebuje za zdrav razvoj in živ-afli a,Je °bcutek, da je v glavnem le sl 0r!ea- kakršen želi biti, da se k<>, 1 Podoba idealnega in realki ,-a jaza v glavnem skladata.
^bjektivna merila uspešnosti )rjdopolnjujejo, vendar ostaja neuspehu odločilen »Občutek et)udeha«, mankajoči del zaže-c8a nasproti doseženemu.
Vzornega učenca pogosto bolj boli ena štirica namesto petice, kot povprečnega učenca trojka med štiricami. Uspeh je torej harmonija med zaželenim in doseženim.
Učni uspeh kot cilj vzgoje in izobraževanja
Očitno je, da kompleksnih ciljev vzgoje (svobodna osebnost, ustvarjalno delo, privrženost socialistični domovini, obsega odgovornost, izoblikovan značaj) ni mogoče »izmeriti« z ocenami uspešnega obnavljanja »znanja«; že v šoli in še bolj v poklicnem delu jih lahko ocenimo šele ob uporabi tega znan ja pri izdelavi predmetov, oblikovanju odnosov in vrednot. Vzgojne cilje opredeljujejo življenjske potrebe, biološke in kulturne, primarne in sekundarne. Delo v zdravstvu, šolstvu, raziskovanju,, socialnem varstvu in rekreaciji je čedalje zahtevnejše in terja visoko znanje, usposobljenost in ■ osebnostno zrelost izvajalcev. Nič čudnega torej, če je težnja k znanju — uspeh v šoli tako zelo cenjen cilj vzgoje in izobraževanja.
Težnja k čimboljšemu in čimprejšnjemu uspehu pogosto povzroči, da postanejo učitelji pretirano strogi, od učiteljev in učencev zahteva več moči kot naravno čakanje, da bodo mladi sami dozoreli in si zaželeli več delati, kot se igrati, se bolj truditi kot uživati. Permisivna vzgoja daje sicer širše možnosti za razvoj osebnosti, traja pa dalj časa, zahteva večjo usposobljenost učiteljev, v storilnostni tekmi zanjo pa ne najdemo dovolj časa.
Storilnostno okolje in čas
Podobno kot pomeni v naši proizvodnji hitra izdelava indu-
strijskih izdelkov dobro delo in napredek, dober zaslužek in dohodek, je v pripravi /a to delo pomembno pridobljeno »znanje«. Pri tem pozabljamo na osebne želje in čustvene potrebe, jih odrivamo. Ostajamo razočarani in celo nesrečni. V šoli opi-
nekaj čisto drugega, kar hi želel. Pod to prvo masko pa najdemo pogosto tudi iskreno priznanje, da je kaka snov zanimiva, spoznanje, da bodo znanje uporabili v poklicu, v osebnem življenju. Potrebo po /nanju, sodelovanju in združevanju mladih zajame
Knjige so naše najboljše prijateljice
sujemo ta pojav takole/hitimo s snovjo, ni časa za obnavljanje, utrjevanje, razjasnjevanje osebnega odnosa učencev do te snovi. Veliko pedagoških laži se. izreče in veliko vzgojnih napak nastane zaradi naglice, ki priganja, enakosti ki ni enakost, pričakovanj boljše storilnosti tudi na račun zdravlja in sproščenosti. Iz strahu, da bi še igrivost spremenila v divjanje, v nekaterih šolah strogo utirjajo mladostno energijo v red in dolžnost do učenja, to pa vodi pri nekaterih mladostnikih v nasprotje, razdiralnost.
Učenje in delo kot prisila
Učenec doživlja delo — učenje kot prisilo, nujno zlo, kot
šola, ko z različnimi predmeti pokriva različne interese, žal pa ne more zajeti specifičnih osebnih želja in potreb, ki so značilne za vsakega posameznika.
Sloveča slovenska polemika o »Prokrustovi postelji naših otrok« nas je opozorila, da je enako ravnanje z vsemi otroki v bistvu zelo različno, ker se učenci zelo razlikujejo. Ni večje krivice, kot je enako ravnanje z različnimi, trdi znani strokovnjak.
Pred nekaj leti sem pri pedagoške! inštitutu opravila manjšo raziskavo (vprašalnik za 230 učencev osmih razredov osnovnih šol) o vzorih in vzornikih med petnajstletniki, o njiho-
\ ih idealih in ciljih, ki bi jih osrečili v življenju. Koliko jih osrečuje učni uspeh?
Pomembne zveze
Znane raziskave po svetu in pri nas kažejo, da intelektualne sposobnosti vplivajo na učni uspeh manj kot nekatere druge navidezno nepomembne okoliščine. To spoznanje me je vodilo v analizo intelektualnih dejavnikov. Če je v Ameriki uspeh v soli soodvisen z inteligentnostjo (0,40) s prikupnim videzom (0,4S) in s pričakovanji (0,86), kako je pri nas?
Kaj pomeni vpliv »socialnoekonomskega statusa« na učni uspeh, kar sta že večkrat ugotavljala naša domača raziskovalca dr. Ivan Toličič in dr. Leon Zorman. Zakaj se pri istih učencih učni uspeh znižuje od 1. razreda do 6. razreda in 7. razreda, v zadnjem' razredu pa se spet izboljša?
Nasa raziskav a v Mariboru je pokazala, da korelira učni uspeh najbolj z mentalnimi sposobnostmi, bivalnim okoljem v
mestu ali na vasi in s socialno ekonomskim statusom družine. Zelo zanimivi so tako imenovani emocionalni faktorji, kot so: oče je bil odsoten, učitelj je dobrosrčen, prijatelj je razumski, prijatelju zaupam, oče je tak, kot si ga želim.
Zelo zanimiva in zgovorna je zveza med uspehom in lastnostmi vzornikov, ki so: skrbni, delavni, pravični, resni, zanesljivi, objektivni, dosledni, strogi, prijateljski.
Tudi analiza faktorja »social-no-ekonomski status« razkriva nekakšen začaran krog, v katerem skrbni starši več pričakujejo od sebe in otrok, uspeh jim pomeni vrednoto in cilj, zato dosegajo uspehe.
Ugibanja o vzrokih neuspeha v šoli
Delno pojasnjuje vzroke neuspeha že eelostna vzročnost boljšega uspeha, žal pa ne odpravlja medsebojnih očitkov med starši ih šolo.
Kaj je po mnenju učencev vzrok njihovega neusneha?
—--:-)---------.--------------
VZROKI
SPODBUDE	OVIRE NEUSPEHA
vedno redko vedno redko vedno redko
šola	49 %	51 % (snov, ocene, zgledu učitelji) dom	41%	57 %	51 %	49%	62%	38%
	17%	82%	21 %	78%
(prostor, zgledi, ravnanje staršev) jaz	^	71%	29%	35%	65%	77%	23%
(moje želje, delo, ponos) drugo	42 %	58 %	19%	81%	70%	30%
(drugi interesi, »konjički«, prijatelji, slaba družba)
Subjektivno mnenje učencev je bolj odsev njihovega razpoloženja, številke pa so zanimive in zgovorne same po sebi. Šola je realna priložnost, ko se učenec loti učenja ali lenari, dom pa je vir varnosti, kjer pripomore k uspehu skrben vzornik.
Bolj kot sam učni uspeh občudujejo petnajstletniki lastnost vzornika, izobrazbo, razvoj, napredek, prijateljstvo, zaupanje.
Lispešnost kot vrednota usmerja življenjsko moč v družbeni vzpon iz srednjega v višji razred soeialno-ekonomskega statusa, iz višjega pa v novo kakovost; več znanja v iskanje novega znanja, vrednot, smislov življenja, kulturno bogastvo in ne le v prizadevanje za višjo življenjsko raven.
T. K.
usmerjeno
izobraževanje
Razprava o uresničevanju zakona o usmerjenem izobraževanju, o izkušnjah pri uvajanju novih programov v srednje šole in drugih reformnih vprašanjih bo še nekaj časa v središču družbene pozornosti. O teh vprašanjih sta v zadnjih dneh razpravljala tudi svet za izobraževanje in kulturo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in svet za vzgojo in izobraževanje pri predsedstvu RK SZDL. Obe razpravi sta hkrati uvod v širšo javno obravnavo poročil, ki so jih pripravili za Skupščino SR Slovenije Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Izobraževalna skupnost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Vsa tri poročila skupaj predstavljajo obširno gradivo, ki osvetljuje opravljeno delo pri uresničevanju reforme, opozarja na neka-
lotno programsko zgradbo srednjega in visokega izobraževanja. Pri medsebojnem usklajevanju programskih zasnov posameznih usmeritev v okviru posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije nastajajo včasih zapleti, saj je treba ob tem usklajevati dejavnost srednjih šol in obeh univerz, da se programi ne bodo podvajali in da bodo novi programi — tudi v visokem šolstvu — temeljili na sprejetih smernicah za oblikovanje programov v usmerjenem izobraževanju.
Pri oblikovanju novih programskih zasnov, so poudarili razpravljavci, se mora bolj izraziti tudi interes uporabnikov izobraževanja. Predlog novih zasnov naj bi šel torej čimprej v javno razpravo v združeno delo, saj se bodo le po taki poti lahko
Čemu so se na Hrvaškem smejali
tere pomanjkljivosti in nakazuje prednostne naloge pri preobrazbi srednjega in visokega šolstva ter celotnega vzgojno-izobraže-valnega sistema. O teh gradivih bodo razpravljali v družbe-no-političnih organizacijah in delegacijah, 26. oktobra t.l. pa bodo o njih razpravljali vsi zbori slovenske skupščine.
Katera vprašanja so bila v ospredju v razpravah na svetu za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL ter na svetu za izobraževanje in kulturo pri republiškem svetu zveze sindikatov?
Za novo programsko podobo usmerjenega izobraževanja
V srednjem in visokem izobraževanju je v sedanjem trenutku v ospredju priprava programskih zasnov posameznih usmeritev. S temi zasnovami oblikujemo ce-
uskladili interesi izvajalcev in uporabnikov izobraževanja.
Pri usklajevanju izobraževanja z družbenimi potrebami nastajajo težave
V razpravi o programskih zasnovah in o načrtovanju vpisa se ponovno odpira vprašanje, ali smo usmerjeno izobraževanje dovolj uskladili s potrebami združenega dela in celotnega družbenega razvoja. Posamezne gospodarske panoge in družbene dejavnosti namreč še nimajo zanesljivih podatkov o svojih srednjeročnih in dolgoročnih kadrovskih potrebah. Okvirne podatke in napovedi o tem so pripravile strokovne službe s pomočjo statističnih metod in drugih kazalcev, zato bi jih morali preveriti tudi v združenem delu.
Pri usklajevanju poklicnih želja mladih s potrebami po de-
PO PRVEM LETU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
50P|
Veliko narejenega, veliko novih nalo
s
Let
lavcih v organizacijah združenega dela smo dosegli napredek, vendar tudi pri tem nastajajo težave. V nekaterih proizvodnih usmeritvah je močan pritisk mladih na štiriletno srednje izobraževanje, delovne organizacije pa potrebujejo predvsem kvalificirane delavce. Zapleti nastajajo tudi pri preusmerjanju učencev med izobraževanjem, zlasti kadar učitelji upoštevajo samo učno uspešnost, in ne tudi drugih vidikov (sposobnost in nagnjenje učencev, socialne razmere itd.). Tako postajajo skrajšani programi nekako »zatočišče« za najmanj sposobne, kot da v teh poklicih ne bi potrebovali tudi sposobnejših delavcev in kot da veselje do določenega dela ne bi bilo pomembno merilo pri poklicnem odločanju.
Šole pogrešajo več napotkov o tem, kako med letom in po končanem prvem letniku preusmeriti učence iz srednjih programov v skrajšane in obrnjeno, da ne bi ponavljali letnika in da bi v diferenciranih programih čim uspešneje napredovali. Letošnje izkušnje nekaterih šol so lahko dober zgled ostalim.
Pri pripravi nove programske zgradbe srednjega usmerjenega izobraževan ja borno ostali na pol poti, če ne bomo hitreje pripravili tudi programov za usposabljanje učencev in mladih delavcev, zlasti za manj zahtevna dela in naloge, ter tistih programov izpopolnjevanja, ki omogočajo specializacijo po pridobitvi strokovne izobrazbe. V usmeritvah, kjer ni skrajšanih programov, še nimamo načrtnega usposabljanja mladih delavcev za manj zahtevna dela.
nagrajevanju prispevka učencev k novo ustvarjeni vrednosti.
Nekatere šole opozarjajo, da smo za letošnje šolsko leto slabše pripravili proizvodno delo in delovno prakso za drugi letnik srednjega izobraževanja. Da bi popravili zamujeno, bosta Gospodarska zbornica Slovenije in zveza sindikatov preverili stanje v občinah in pripravili ustrezne ukrepe, če bo potrebno.
Kako nagrajevati proizvodno delo
Razprava o proizvodnem delu in delovni praksi se je ponovno vrnila k nagrajevanju učencev. V preteklem šolskem letu so bile razlike v nagradah precejšnje: medtem ko so nekateri učenci zaslužili do 8000 dinarjev, drugi sploh niso prejeli nagrade. Ali je proizvodno delo res delo, ki ga je treba nagraditi, ali pa je to le oblika pouka, ki je delovni organizaciji bolj v breme kot v korist? V razpravi je prevladalo stališče, da morata biti proizvodno delo in delovna praksa organizirani tako, da se bodo učenci vključili v delovni proces in opravljali družbenokoristno delo, ki bo hkrati prispevalo k njihovemu usposabljanju in vzgoji. V skladu s temi cilji moramo izbirati dela ijr naloge v vsaki organizaciji, pa čeprav to ni zmeraj lahko. Tedaj ne bo zadreg pri ocenjevanju in
Ali smo se za drugo leto izobraževanja slabše pripravili?
ovirajo ali celo šolam redno delo.
Ustne onemol g0tov
Od kod zastoj pri izobraževanju ob delu in iz deia?
V razpravah o uresničevanju usmerjenega izobraževanja ne moremo mimo ugotovitve, da se na področju izobraževanja ob delu in iz dela družbena pričakovanja ne uresničujejo. Po mnenju gospodarske zbornice smo namenili vse moči preobrazbi šolstva in mladini, pri tem pa zapostavili druga področja in oblike permanentnega izobraževanja. Na vprašanje, zakaj se je tako zmanjšalo število zaposlenih, ki se izobražuje ob delu v srednjih šolah pravzaprav še nimamo celostnega odgovora. Ali je kriva predvsem neprilagojenost programov in organizacije izobraževanja ali premajhno spodbujanje delavcev v delovnih organizacijah? Bržkone oboje, pa še visoke šolnine, ki jih morajo plačevati za izobraževanje organizacije združenega dela, pogosto pa tudi udeleženci sami, če ne najdejo podpore in posluha za izobraževanje v svoji delovni organizaciji. Nekateri so opozorili na nedopustno zahtevo posameznih srednjih šol, da morajo kandidati ob vpisu v vsakem primeru predložiti tudi pisno soglasje svoje delovne organizacije.
Vemo, da je odločitev za nadaljnje izobraževanje lahko v skladu s širšimi družbenimi potrebami, posamezna delovna organizacija pa takih strokovnjakov ne potrebuje. Zapiranje šolskih vrat takim kandidatom bi. nasprotovalo tudi demokratičnosti, ki mora biti značilna za naš izobraževalni sistem.
V razpravah na obeh svetih smo slišali mnenje, da smo se za prehod na usmerjeno izobraževanje skrbneje pripravili kot za uvajanje novih programov v druge letnike srednjega izobraževanja. Veliko je kritik na račun učbenikov za drugi letnik, ki jih šole še nimajo. Občani se spotikajo tudi ob Ceno učbenikov. Štiri milijarde starih dinarjev, namenjene subvencioniranju učbenikov za drugi letnik, je
lahke °ceni
Ze zdaj moramo misliti t1 t\jegc prihodnje šolsko leto, najp Poka: na pripravo vpisa. Prevci treba smotrnost nekaterih ciranih enot za mladino, dogaja, da so matične šol* Že malo povezane s temi en< enote pa se spreminjajo v sestavine takih šolskih sred tala, združujejo raznorodne
'etjih
torej
sredi
vai ca. t dejst
letih
grame in smeri. Pri pri hi prim
razpisih za vpis v prvi srednjega izobraževanja treba doseči vsaj to, da bod
1*0011
radi
te p in žj voljs
Pred izbiro poklica
Izobraževalna skupnost Slovenije morala nameniti revalorizaciji sredstev za osebne dohodke in materialne izdatke šol, da bi jih vsaj približno izravnala s stopnjo inflacije.
Razvijanje izobraževanja ob delu in iz dela spada med prednostne naloge prihodnjega obdobja. Izobrazbeni sestav zaposlenih, zlasti v nekaterih gospodarskih panogah, to še posebej • zahteva. Vse premalo je tudi tistega razvojno usmerjenega dopolnilnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki ga zahtevata tehnološki in družbeni razvoj. Izobraževanje iz dela pa moramo tudi s pravnega vidika natančneje urediti.
Precej kritik je usmerjenih tudi v strokovno usposabljanje pedagoških delavcev, češ da ga je premalo in da je vsebinsko premalo prilagojeno potrebam učiteljev. Ostro so kritizirali razvado tistih, kr prirejajo seminarje tedaj, ko je pouk in tako
pisovale za zunanje enote matične šole. Tako ne bon11 »nepotrebnem odpirali novih po republiki ob tem,*ko ima' novih domovih učencev dl prostora za mladino.
Stabilizacija pri izobražev pomeni namreč dvoje: v3 porabo družbenega denarj kakovost vzgojno-izobraž« nega dela, da bo lahko čh prispevalo k naši nadaljnj spodarski in družbeni rasti
nar
dot
Po<
J. V.
Da bi dobili bralci bolj celostno podobo o prvem letu usmer)1 nega izobraževanja, smo zaprosili nekatere delavce iz praks naj nam pišejo o svojih izkušnjah, kritičnih razmišljanjih novih spoznanjih. Njihove prispevke objavljamo delno že vi številki, nekaj pa jih bomo objavili v naslednjih številkah. K s1 delovanju vabimo tudi druge prosvetne delavce, ki želijo p' spevati k oceni usmerjenega izobraževanja in novi podobi i** šega vzgojno-izobraževalnega sistema.
Hk
he
vzg
mil
gra
Ijai
prc
še
boi
Prc
šar
•ni
go-
da
g0'
ce
dn
Izobraževanje ob delu v reformi
Povezava z združenim delom odpira šolam nove možnosti
Prve informacije o izobraževanju ob delu po uvedbi usmerjenega izobraževanja niso bile v Sloveniji nič kaj spodbudne. Vpis odraslih v srednje usmerjeno izobraževanje se je zelo zmanjšal. Na razpisanih 9181 mest se je prijavilo le 1978 odraslih (podatki Izobraževalne skupnosti Slovenije, 28.10.1981), kar pomeni le 22 odstotkov izrabljenih možnosti. Nekoliko boljše stanje kažejo podatki Zavoda SR Slovenije za šolstvo (Gradivo z dne 23.2.1982), po katerih se je v šolskem letu 1981/82 izobraževalo v srednjih šolah 2887 odraslih.
Ti podatki kažejo le splošno sliko v Sloveniji in ne veljajo za vse usmeritve, še manj pa za posamezne vzgojno-izobraževalne organizacije.
V Šolskem centru za blagovni promet v Ljubljani se je obseg izobraževanja ob delu v matični enoti v prvem letu usmerjenega izobraževanja celo poveča). Medtem ko smo že več let vpisovali le po en oddelek prodajalcev, dva oddelka komercialnih tehnikov in dva oddelka poslovodij, smo v letu 1981/82 vpisali en oddelek prodajalce-^, tri oddelke komercialnih tehnikov in .štiri oddelke trgovinskih poslovodij.
V dislociranih enotah nismo več vpisovali v smer komercialnih tehnikov (skladno z novo razmestitvijo izvajanja vzgojno-izobraževalnih programov), temveč le v nadaljevalni program za trgovinske poslovodje (en oddelek v Sevnici in en oddelek v Kočevju).
Večji obseg izobraževanja ob delu smo dosegli s tesnejšim sodelovanjem z združenim delom in s približevanjem izobraževanja njegovim potrebam in možnostim. Trgovinske delovne organizacije so pokazale veliko zanimanja zlasti za izobraževanje poslovodij, saj morajo do 1. januarja 1983-uskladiti kadrovsko
sestavo z zahtevami zakona 0 blagovnem prometu in pravilnika o izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu. Le-ta zahtevata, da morajo imeti poslovodje skladišč in prodajaln najmanj štiriletno srednjo šolo, ali poslovodsko ali delovodsko šolo. Za delavce, ki jim je delovna organizacija priznala strokovno usposobljenost pred uveljavitvijo omenjenega zakona (izšel je v Uradnem listu SRS, št. 21/1977) ta določila ne veljajo, dokler ostanejo v isli delovni organizaciji.
Po teh zahtevah so posamezne delovne organizacije usmerjale svoje delavce v izobraževanje in jim tudi plačevale šolnino za šolanje v poslovodski šoli. Večje delovne organizacije z razvito kadrovsko-izobraževalno službo in večjimi potrebami pa so začele razmišljati o samostojnih oddelkih poslovodske šole.
Tako sta lani s šolskim centrom sklenili pogodbo o izobra-
ževanju poslovodij Emona Merkur in Astra. Oba oddelka smo organizirali neposredno v delovnih organizacijah, kjer so zelo primerni prostori. Vsi udeleženci so izbrani iz vrst najboljših delavcev in imajo v Emoni povprečno od 10 do 15 let delov-nih izkušenj kot poslovodje, v Astri pa je tudLnekaj delavcev, ki šo šele predvideni za poslovodje. Vsi ti udeleženci so za izobraževanje zelo motivirani in so bili pripravljeni zavzeto študirati, zato smo jim tako tudi prilagodili organizacijo izobraževanja.
Za uspešnost ni pomembno le število ur pouka
.V sodelovanju z delovnima organizacijama smo prilagodili predmetnik, ki je pripravljen za enoletno izobraževanje iz dela tako, da ga bomo uresničili v treh semestrih (letu in pol) ob delu. Število ur pri posameznem
predmetu smo ustrezno zmanjšali glede na zahtevnost predmeta, poprejšnje znanje in izkušnje udeležencev in njihove potrebe in glede na to, koliko je za snov, jtredpisano z učnim načrtom, na voljo Ustreznih učbenikov oziroma pisnih gradiv. Skupno število ur se giblje okrog 65 % glede na predpisan predmetnik.
Pouk posameznih predmetov poteka v tečajih, kar pomeni, da so hkrati na urniku trije ali štirje, predmeti z različnim številom ur. Ko se posamezen predmet izteče, opravijo udeleženci izobraževanja v 14 dneh izpit, potem pa vključimo nov predmet. Tak način študiji) zahteva sprotno učenje, ki jim je tudi omogočeno, saj imajo pouk le trikrat na teden. Obisk pri pouku se giblje od 96 do 100 odstotkov, kar tudi bistveno prispeva k uspešnosti izobraževanja. Obe delovni organizaciji zahtev ata, da beležimo obisk, saj dajejo delavcem za šolanje ugodne možnosti (plačevanje pouka in izpitov, krajši de-
lovni čas), udeležepci pa . zato tudi določene obvezi'
Pri prilagajanju vsebine braževanja je bilo več teža' je učni načrt grajen na sk vžgojno-izobrazbeni osi Rodovi delavcev, ki prihaja stare šole, zato ne obvladajo osnov, ki jih predvideva gram.
sk
Naši učitelji so se zelo p1 dili in po navodilih za prila! nje programov udeleženci poprejšnjim znanjem, delo'1 in življenjskimi izkušnjami,!; je izdal strokovni svet Sfi vzgojo in- izobraževanje t£l strokovnih navodilih Za' SRS za šolstvo temeljiteje P godili zlasti učne načrte za venski jezik, tuje jezike ia tematiko. Pri prilaga jan ju V* potrebam delavcev pa so š£ sebej pomagali učitelji ia strokovnjakov Emone in * ki so kar najtesneje povezal) rijo s prakso. Za vse predi* kjer še ni bilo učbenike*
P(
r;
P
si
P
0
tl
u
t;
t'
n
1
t
r
P
r

i0 PRVEM LETU USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA
yse več skrbi za kakovost
Leto dni reforme srednjega ^merjenega izobraževanja je ptovo prekratko obdobje, da bi Mko kolikor toliko celostno . 0cenili proces, ki traja štiri leta,
|l n)egove posledice pa se bodo P°kazale šele v naslednjih deset-etjih. Namen tega razmišljanja torej ni oceniti prvo leto reforme Prednjega usmerjenega izobra-^ ?evanja, ker taka ocena ni mogo-^a- Navedli bomo le nekatera /dejstva, ki so se v tem letu poka-e ^a1a, in o katerih bo v naslednjih L .h treba razmišljati pa tudi h( Primerno ukrepati, če želimo, da bomo stopnjevali kakovost, za-radi katere smo reformo začeli, ae pa da bomo z njo nazadovali ln živeli ob nekem samozado-voljstvu
Tako kot drugod v svetu, je re-°rma usmerjenega izobraževa-Pja kot sestavni del širše družine reforme tudi pri nas dobila sVoje izhodišče v družbeno-poli-V ''enih stališčih, in tem stališčem \|)e sledilo delo strokovnjakov,
| Posameznikov, manjših in večjih iPkupin, takšnih in drugačnih ^(jtdruženj. dokler nismo dobili jjltiovih vzgojno-izobraževalnih Programov, z družbenimi in družini smotri, ki jih uresničujemo 'vn preskušamo v vzgojno-izobra-Zevalnem procesu. Danes radi s Ponosom navajamo zavidljivo ^število strokovnjakov, ki so na ■!enielju družbeno-političnih 9 'Sodišč oblikovali vsebinske, didaktične, metodične in druge ^stavine vzgojno-izobraževal-programov in vzgojno-izo-“raževalnega procesa. Že letos 'j' v naslednjih letih pa gotovo še “olj — se bo pokazalo, da je bila ta skupina strokovnjakov tako ,velika in tako organizirana, da |yčasih ni več mogla imeti pre-! Seda nad vsem gradivom. Zato jcutimo že zdaj težnjo po spremi--Pjanju tudi takih stališč, ki so se r>am v začetku reforme zdela nedotakljiva, čutimo nesorazmerja Posameznih vsebin in obsega v Vzgo jno- izob raže val nih programih — skratka, poseg v programe bo nujen. Načrtno sprem-ijanje vzgojno-izobraževalnih Programov bo najbrž pokazalo veliko drugih vprašanj, ki “odo zahtevala spremembe v Programih.
v Danes je eno temeljnih vpra-?anj, na kaj vezati izobraževanje m na podlagi česa načrtovati njegov obseg in vsebino. Ni dvoma, da je treba izobraževanje prila-Soditi družbenim potrebam. Pre-rj Cei sporno pa je, kaj so resnične družbene potrebe, kakšne in ko-llkšne*so. in katere družbene po-I Tebe naj določajo obseg, vsebi-,.,in° in kakovost izobraževanja, pr Adi so to današnje potrebe, kijih, aal, še zmeraj premalo poznamo, ah tiste čez pet, deset in več let, ki Ph poznamo še toliko manj. Že
:es
3 m1
/ih
na'
d<
žev
V3
arj
ažt
čit
nji
iti.
večkrat se je pokazalo, da ne znamo niti utemeljiti, zakaj smo posamezne programe imenovali proizvodne, druge pa neproizvodne, vendar vidimo cilj načrtovanja kadrov in usmerjanja v smeri v približnem razmerju 70 : 30. Ali ne vemo, ali nočemo vedeti, da je v proizvodnih sistemih z visoko razvito tehnologijo to razmerje bistveno drugačno? Pa tudi, če bi to razmerje za nas danes morda res veljalo, si moramo prizadevati, da bo čez pet, deset in petnajst let — torej ravno v času, ko bo rod, ki ga danes usmerjamo v izobraževanje, na višku svoje delovne sposobnosti in ustvarjalnosti — to razmerje drugačno. Slovenija pa zaradi svojih naravnih možnosti nima druge izbire, kot razvijati proizvodnjo visoke organske strukture, v kateri bi bilo razmerje 70 : 30 samo še ovira. Vprašanje, ali vezati danes izobraževanje na sorazmerno zaostalo tehnologijo ali pa naj bi razvili izobraževanje tako, da bi vodilo proizvodnjo in tehnologijo, je ta čas še zmeraj nerešeno, čeprav bi moralo biti jasno, da pomeni vezati proizvodnjo na zaostalo tehnologijo, nazadovati v razvoju, kupovati v tujini zastarele licence in »odpravljati« domače strokovnjake. Po načelu dialektičnega razvoja in osvobajanja dela bo razlika med fizičnim in umskim delom vedno bolj izginjala, kar pomeni, da bo pojmovanje proizvodnega in neproizvodnega dela vedno manj pomembno. Gotovo je, da čaka v nadaljnjem procesu reforme načrtovalce . in usmerjevalce zahtevno delo. Razmisliti morajo, kako usmerjati rodove v izobraževanje, saj s tem v resnici določajo hitrost in smer našega tehnološkega in proizvodnega razvoja. To pa je izredno odgovorno.
Spremeniti programe in določila
Vseskozi močno poudarjena enotna skupna vzgojno-izobra-zbena osnova je gotovo že v prvem letu naletela na nekatere utemeljene pripombe. Danes je jasno, da bi posamezniki v pre-nekaterem programu oziroma usmeritvi zmogiji več, kot zahteva skupna vzgojno-izobra-zbena osnova, za mnoge učence pa je ves ta program prezahteven. Načelno so že izoblikovane ugotovitve s tem, da bi morali zlasti za nekatere programe, ki jih učenci ne zmorejo, skrčiti obseg splošnega znanja in ga nadomestiti s praktičnimi strokovnimi predmeti, s katerim bi se po najkrajši poti usposobil učenec za praktično delo. Trditve, da je vse to mogoče doseči ob enotnih programih le z notranjo diferen-
ciacijo, gotovo ni mogoče sprejeti, kajti v prenatrpanih oddelkih, s katerimi poleg drugega plačujejo učitelji davek za naše slabo gospodarjenje in neposlovno ravnanje v preteklih letih, notranje diferenciacije ni mogoče doseči! Vsebine programov bo treba prilagoditi tako posamezni usmeritvi in zahtevnostni stopnji kot sposobnosti udeležencev v programu. Oe kak predmet iz skupne vzgojno-izobrazbene osnove v kakem programu tako malo pomeni, da učenec, ki je bil iz tega predmeta negativno ocenjen, lahko napreduje v naslednji letnik, ne bomo napravili posebne škode, če ga bomo kar črtali in nadomestiti s praktičnim predmetom, ki bo usposobil udeleženca za konkretno delo.
Vzgojno-izobraževalni programi tako v skupni vzgojno-izobrazbeni osnovi kot v naslednjih letih bodo verjetno morali doživeti še marsikatero spremembo tako glede obsega kot glede oblikovanja predmetnika. In tako kot je pri nas že v navadi, smo tudi pri določanju obsega programa pri obremenjevanju učencev posegli po tistih zakonskih določilih, ki so okrašena z »največ« in »db«. Skoraj ni vzgojno-izobraževalnega programa, ki ne bi zaposlil učenca z 32 urami pouka na teden. Če prištejemo k temu še priprave na pouk, izgube časa na poti v šolo, ki se je s povečano migracijo učencev močno povečal, in še vključevanje učencev v družbe-no-politično življenje na šoli in domačem kraju, lahko trdimo, da je učenec v novem šolskem sistemu preobremenjen. Ni torej brez vzroka strah, da bomo s to preobremenjenostjo načeli tudi nekatere lepo postavljene družbene smotre izobraževanja.
Ob oblikovanju vsebin in predmetnikov posameznih programov se je križala, kresala in spodrivala najbolj pestra množica najrazličnejših interesov. Bila je prava licitacija ur, vsak je želel dobiti del celote, in če se mu ni posrečilo pristaviti svojega lonca, je nastavil vsaj lonček. Posledica tega,je, da imamo v programih tudi do trideset predmetov, pa čeprav je kakega predmeta le eno uro, in tudi samo jx>! ure na teden. Takšna razdrobljenost programa na posamezne predmete in maloštevilne ure na teden zmanjšuje učenčevo zbranost in jo preusmerja iz ure v uro. ,3e več: ob domačem delu in pripravi na šolo ustvarjajo občutek, da se mora vsak dan pripraviti tudi za šest in sedem predmetov.
Vse to povzroča precejšnje težave v sami organizaciji pouka, in kar je še posebno pomembno, to je skrajno nesmotrna izraba dnevnega časa. To zadnjo trditev
naj ponazorim z določilom, da se v »srednjem izobraževanju učenčevo znanje pri vsakem predmetu oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, pri čemer mora biti učenec praviloma enkrat tudi ustno izprašan«, Pri predmetu z eno uro na teden traja ocenjevalno obdobje dobrih 8 ur in v tem času naj učitelj dobi, na primer, dvakrat po 35 ocen. Za to porabi — če sprašuje enega učenca samo 4 minute, to pa, če želimo res preveriti, kako učenec snov obvlada in kakšen odnos ima do predmeta, še zdaleč ni dovolj —-kar 6,22 učnih ur. Tako ostaneta učitelju za izvedbo vsega vzgojno-izobraževalnega dela komaj 2 uri. Posledica takšnih neživljenjskih določil in zahtev je, da učitelji »lovi jo« ocene s testi in drugimi kontrolnimi izdelki. To rahlja tisto nujno človeško vez med učiteljem in učencem, saj ima učitelj pred sabo nazadnje le test, ne pa človeka, s katerim bo razpravljal, ga usmerjal in popravljal. Na takšna neživljenjska določila smo ob osnutkih pravilnikov resno opozarjali, videti pa je, da je spet prevladalo mnenje (kot žal mnogokrat) tistih, ki z ocenjevanjem in preverjanjem nimajo neposrednega stika. Še bi lahko navajal enoletne izkušnje, ki resno opozarjajo, da bomo morali poseči tudi v spremembo programov in določil, ki uravnavajo izvajanje teh programov.
Opozorila niso zalegla
Z reformo smo gotovo želeli uresničiti predvsem tale cilj: doseči večjo kakovost izobraževanja. V samem nastajanju nove zasnove izobraževanja smo med drugim poudarjali, da ima kakovost tudi ceno in da bo reformirano izobraževanje dražje. Tako opozarjanje ni imelo finančnega učinka v samoupravnih sporazumih o temeljih planov, pač pa je bilo izobraževanje eno leto obravnavano v resolucijskih določilih kot prednostna panoga — vendar samo eno leto!
Vzgojno-izobraževalni programi z vsemi svojimi zahtevami so bili sprejeti pred samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, zato se je kaj kmalu pokazalo, da je veliko neskladje med potrebami in zahtevami reforme ter možnostmi v samoupravnih .sporazumih, ki so bile zagotovljene na podlagi neznanih kazalcev. Težak gmotni položaj, v katerem se je zače)a reforma srednjega usmerjenega izobraževanja, se je pokazal na vseh ravneh: oprema specializiranih učilnic, učilnic za osnove tehnike in proizvodnje, investicije, nerešeno vprašanje povečane amortizaci-
usmerjeno
izobraževanje
je, subvencioniranje učbenikov zit. da prosvetni delavci često ra-— do osebnih dohodkov delav- žmišljajo, če je ob vseh teh neu-cev v vzgojno-izobraževalnih or- godnih okoliščinah še mogoče ganizacijah. Prvo leto reforme doseči postavljene cilje. Zahtev srednjega usmerjenega izobra- in pričakovanj v vzgojno-izobra-ževanja je prepričljivo potrdilo ževalnih programih še nismo napovedi, da bo novi sistem spremenili, danes pa je že jasno, dražji in da smo napravili res ve- da v tem trenutku zlasti gmotnih liko napako, ko teh opozoril možnosti nismo sposobni zago-nismo upoštevali pri oblikovanju toviti. Prosvetni delavci naj torej samoupravnih sporazumov o zdaj ob enakih zahtevah rešujejo temeljih planov Te ugotovitve položaj sami. Dogajalo se je pa zdaj, ko so zadeve dovolj pre- celo, da so nekateri.skušali reše-pričljive, radi odpravljamo z iz- vati gmotni položaj v vzgoji in govori na že določene materialne izobraževanju z večanjem de-okvire. Izhod iz te kvadrature lovne obveznosti prosvetnim de-kroga iščemo zdaj z razmišlja- lavcerp. Tak nepremišljen po-njem o krčenju vzgojno-izobra- skus res ni bil storjen, pač pa smo ževalnih programov, formalnem do skrajnih možnosti natrpali združevanju predmetov, črtanju oddelke in v takšnih oddelkih naj naložb, zmanjševanju zahtev učitelj uvaja vse novosti od dife-glede gmnotnih možnosti za renciacije, individualizacije pa izvajanje pouka posameznih celo raziskovalno delo. Vzgoj-predmetov, črtanju subvencij za no-izobraževaitii programi za učbenike in v počasnejši rasti posamezna predmetna področja sredstev za materialne stroške in postavljajo vsak zase obsežne dohodek vzgojno-izobraževal- materialne zahteve, zlasti glede nih organizacij, kot sta rast cen in opreme, učil in drugih didaktič-rast življenjskih stroškov.	nih pripomočkov. Tega zdaj brez
Res nezavidljiv materialni po- dvoma ne bo mogoče doseči, ložaj ima srednje usmerjeno izo- nihče pa še ni sklenil, da so izobraževanje po prvem letu refor- braževalne zahteve s tem manj-me! V samoupravne sporazume še. Ali ne bomo brez vseh pripo-smo vpisali sredstva za vzgojno- močkov pričakovali od učitelja izobraževalno dejavnost z zelo enak rezultat? Ob vseh mogočih nizkim deležem narodnega do- spremljanjih, ki jih zdaj že hodka, zdaj pa ugotavljamo, da imamo, ko moramo odgovarjati se utegne ta delež še zmanjšati, na množico najrazličnejših vpra-Taka hipoteka materialnega sta- šalnikov z vseh strani, bomo mo-nja pomeni resno oviro, da bomo rali razmišljati in oceniti učite-lahko nadaljevali in izpeljati re- Ijev položaj v reformnem pro-formo s postavljenimi cilji.	cesu in zelo napak bi bilo. če ne bi
V klopčiču vzgojno-izobraže- znali trezno postaviti meje, do valnih programov, gmotnih kod lahko postavljamo učitelju možnosti in družbenega odnosa zahteve, do reforme in vzgojno-izobraževalnega procesa je tudi učitelj, s V uvodu sem omenil, da to ni katerim »šola živi in pade«. Re-	razmišljanje ocene enega leta reformirana šola zahteva reformi-	forme srednjega izobraževanja,
ranega učitelja, vendar to ne	pa tudi ne enostranska kritika,
pomeni, da morajo biti učitelji	Namenoma nisem navajal mno-
vsi novi; omogočiti je treba, da	gih pozitivnih strani in izkušenj v
učitelj z reformo zaživi in zanjo	tem letu reforme. Te so bile in
dela. Nesporno je, da učitelji	bodo ostale, po njih se bomo
niso odklanjali reforme zaradi	ravnali, zanje se ne bo treba več
reforme, pozdravili so vse tisto,	tako zelo prizadevati, ker vemo,
kar je prinašala pozitivnega, kri-	da jih lahko dosežemo ob seda-
tično presojali neutemeljeno in	njih možnostih,
nepreskušeno, s katerim smo
često hoteli z enim zamahom od- Po enem letu moramo prizna-praviti tudi vse tisto, kar je v dol-	ti, da smo kljub težkemu gmot-
goletni preskušeni praksi potr-	nemu položaju vložili v izobra-
dilo svojo kakovost. Reforma	že vanje tudi ogromno material-
zahteva danes od učitelja izredno	nih sredstev in da je bilo oprav-
veliko: učitelj bi moral biti pravi	Ijenega ogromno formalnega
inovator,^ reformnih letih je ve-	dela, ki je nujno v samem za-
liko bolj obremenjen, postav-	četku kakega procesa. Vse to
Ijamo mu nove in nove naloge.	nam daje podlago, na kateri
Skrajno neugoden gospodarski	lahko dopolnjujemo tiste posa-
in drug položaj, ki je segel tudi v	mične prvine, ki so temeljne za
vzgojno-izobraževalno področ-	doseganje potrebnih smotrov in
je. se nemalokrat poskuša reše-	z njimi pričakovane kakovosti,
vati prav na učiteljevih ramah.
Ta poskus je včasih že tako izra- VALENTIN PIVK
u,
s8
te1 Za’ eP Z3 in i vS , še iz
i A ali
,JH
kO<
^hpt, so učitelji pripravili pisno gradivo.
navad, o načrtnosti in sistematičnosti učenja.
Učenje v delovnem okolju
Sodobna organizacija sama po še ne zagotavlja uspeha, ornembna je kakovost pouka in 'Motiviranost ter delavnost ude-ežence\.
Lčitelji poskušajo vnašati v Pouk kar največ življenjskosti in rn?.ličnih metod dela. Posamezni Dedrneii dajejo različne možno-
Magnetna sila, ki združuje skupino
sti
fo poznavanju blaga opravljali “nrasli vse vaje v naši specializi-rani učilnici za kemijo, kar jg “Oeležence zelo jiritegnilo. Pra\ ako je večina pouka računalniš-Va potekala v prostorih računal-jskega centra Emone in. Astre, oeleženci so na podlagi teorije ■'Poznavali praktično delo v cen-ru in tudi samostojno opravili Ppsame/ne naloge Pri psiholo-yji so najprej spoznali glavne stode in tehnike učenja ter se Pogovorili a pomenu učnih
za popestritev pouka. Tako so
Pri ocenjevanju učne uspešnosti najbolj cenim vpliv razrednika in razredne skupnosti. Pokazalo se je, da razrednik, ki živi z razredno skupnostjo, kot magnet privlači celotno skupino. Opazi vsakega posameznika, ki je v krizi in potrebuje pomoč in prav zaradi pravočasne pomoči ne pride do osipa. V Emoni in Astri sta prevzela razredništvo delavca iz njihove izobraževalne službe, kar je omogočilo še tesnejše povezovanje med šolo in delovno organizacijo ter udeleženci.
vsi med seboj poznajo in so iz iste delovne organizacije, se razvije zdravo tekmovalno , ozračje in .odgovornost posameznika do skupine. Pose je pokazalo v vseh oddelkih poslovodske šole. V Emoni je od 36 vpisanih samo ena udeleženka odstopila na samem začetku zaradi otrokove bolezni, v Astri pa je od 35 vpisanih še 33 udeležencev. Vsi , sjTroti opravljajo vse izpite. Prav v tem sprotnem študiju je največ razlik v primerjavi z oddelki v centru, zlasti v primerjavi s komercialnimi tehniki. Osip pri izobraževanju ob delu je bil v centru vedno precej večji (30% in več), čeprav je bil v tem letu zaradi spodbujanja k sprotnemu učenju in prizadevnosti vseh učiteljev že znatno manjši.

Pomembno jedro ■ je tudi odbor razredne skupnosti. Če je !e-ta v svoji skupini cenjen in delaven, lahko vpliva na oblikovanje kolektiva, na delovno ozračje in disciplino. V oddelkih, k jer se
Neuspešno izobraževanje prodajalcev
V nasprotju z izobraževanjem poslovodij pa smo imeli zelo
slabe uspehe pn izobraževanju prodajalcev. Vpisalo se jih je le 21. Vsi že delajo v skladiščih in prodajalnah kot blagovni manipulanti, tako da imajo ustrezne delovne izkušnje, nimajo pa dovolj poprejšnjega znanja za uspešno obvladovanje skupne vzgojno-izobrazbene , osnove. .Osnovno šolo so končali predde-setimi in več leti. tako da so marsikaj pozabili ali se sploh še niso učili, kar predvideva program. Čeprav so se učitelji kar najbolj, potrudili pri prilagajanju programa in posredovanju učnih vsebin, so vendarle udeleženci vse bolj obupovali, tako da jih je do konca vztrajalo le se sedem, pa še ti niso opravili v seh izpitov za prvi letnik. Kljub njihovi veliki delavnosti ugotavljamo, da niso kos programu in da je zanje pretežak. Morda bi prvi letnik absolvirali v dveh letih, za kar pa odrasli niso zainteresirani, zlasti še, če primerjajo zahtevnost starih programov, po katerih so en letnik končali v pol leta.
Dopolnilno izobraževanje za potrebe združenega dela
Z usmerjenim izobraževanjem ^mo v našem centru takoj prevzeli tudi druge naloge, ki nam jih . nalaga zakon. Tako smo za potrebe trgovinskih delovnih organizacij izvedli za-štiri skupine tečaje za blagajničarje, za učence živilske in mešane stroke smo izvedli skupaj z Zavodom za socialno medicino in higieno dela tečaj iz higienskega minimuma (j>et skupin), za naše učence in delavce zdravstvene šole smo organizirali strojepisni tečaj (tri skupine) ter usposabljali delavce za izvajanje delovne prakse učencev v Trgovini. Tako smo na začetnih in nadaljevalnih seminarjih usposobili že 203 poslovodje in njihove namestnike za praktično usposabljanje učencev; to nam veliko pomaga pri sami organizaciji delovne prakse. imamo pa tudi zagotovilo, da bo le:ta kakovostno izpeljana.
Izkušnje iz prvega leta usmerjenega izobraževanja nam kažejo, da ne bo težko najti skupnega jezika z delovnimi organizacijami. Njihovo zanimanje za izobraževanje je vse večje. Letos smo ponovno, vpisali tri nove oddelke jroslovodske šple v delovnih organizacijah (Nama, Mercator, Emona). Delavci vse bolj spoznavajo vrednost znanja in permanentnega izobraževanja. Treba je le prekiniti s tradicionalnim zajriranjem šole vase in vključiti delovne organizacije ne le v financiranje izobraževanja, temveč tudi v njegovo neposredno programiranje, načrtovanje, izvedbo in vrednotenje. Klasične, do potankosti enotne izvedbe programov /a vse skupine ne more biti več, nov čas postavlja šolam in združenemu delu nove naloge na tem področju. Zanje smo se samoupravno dogovorili in je prav. da jih tako tudi izvajamo.
MILENA MALOVRH
Čas knjige
Pogovor s pisateljico Branko Jurca o tekmovanju za bralno značko, otrocih, učiteljih in starših
Tudi za predšolske otroke
Ob filmski in televizijski vzgoji bi bilo treba pomisliti tudi na predšolske otroke. Mira Voglar je pred leti z Malim kinom že začrtala realne možnosti, in nekateri so potem sledili njenim dragocenim pobudam pri praktičnem delu.	' or m'
Tako pri nas kot po svetu namenjajo pedagogi veliko pozornosti, filmski in televizijski vzgoji za osnovnošolce in srednješolce, malokdaj pa upoštevajo tudi predšolske otroke. Res je tudi, da je strokovne literature za osnovno in srednjo stopnjo precej, pogrešamo pa tovrstna strokovna dela za otroke, stare od treh do šest let. Zato sta tembolj dragocena pobuda in praktično delo Mire Voglarjeve. Vendar pa ostaja še veliko neizrabljenih možnosti za filmsko in televizijsko vzgojo predšolskih otrok.
Poglejmo, kako je s filmsko vzgojo v naših šolah: na osnovni in srednji usmerjeni šoli je le-ta vključena v umetnostno vzgojo. Program filmske vzgoje za osnovno šolo je izdelan, za srednjo stopnjo pa je za zdaj oblikovan samo za prvi letnik. Program filmske vzgoje v šolah se torej uresničuje, zelo pa zaostaja televizijska vzgoja.
Kako pa je s predšolskimi otroki? Ali je v slabih dveh desetletjih Mali kino Mire Voglarjeve docela potonil v pozabo? Ali je razprodani zvezek vzrok, da skoraj v nobeni vzgojno-var-
stveni organizaciji ne poznajo tega dela, pa tudi v praksi ga ne uvajajo. Ali je vzrok za vse to tudi v šoli, ki ni dajala vzgojiteljicam tovrstne izobrazbe, pa tudi v učnih načrtih ni bilo zanjo prostora? Skratka, pedagogi in vzgojiteljice se morajo znova lotiti dela na tem področju. Začeti je treba tam, kjer se je zaustavilo. Priročno knjižico Mire Voglarjeve Mali kino je treba znova pregledati, pedagoško pretresti in določiti, kaj je uporabno in kaj je treba spopolnti. Saj vendar ne moremo pustiti vnemar predšolskega otroka, ki kar velikokrat gleda televizijski spored, včasih pa tudi filme.
Možnosti za filmsko vzgojo — pa tudi televizijsko — so zdaj boljše, kot so bile nekdaj. Ena pomembnih in novih nalog filmsko-vzgojne sekcije je, da skupaj z uporabniki izoblikuje program in specifiko dela za predšolsko dobo in da od teorije preide k praksi. Prav gotovo je marsikatera vzgojiteljica hotela vključiti tudi to področje, pa si ni znala pomagati. Dosedanji načrt začrtuje na vseh šolah srednjega usmerjenega izobraževanja osnove filmske vzgoje kot nadaljevanje tovrstne vzgoje iz osnovne šole. Gre torej za bistveno dopolnitev šolskega programa, ki pa se ne more uresničiti čez noč.
IGOR GEDRIH
• Tekmovanja za bralno značko že dobrih dvajset let razvijajo bralno kulturo mladih: zajela so učence vseh slovenskih osnovnih šol, počasi prodirajo v srednje šole, segle so celo v zamejstvo in tja, kjer se šolajo otroci naših zdomcev. Od kod moč tega gibanja?
— Da, že triindvajseto leto mineva,"odkar so podelili na Prevaljah prve bralne značke. To so bili še časi zelo »zapete« šole z obveznim branjem v razredih in s preverjanjem, če je šolar knjigo, ki mu je bila predpisana v obvezno branje, tudi v resnici prebral.
Profesor Stanko Kotnik in ravnatelj in pisatelj prevaljske šole Leopold Suhodolčan pa sta se v tem času posrečeno domislila, naj bi dobili šolarji za knjige, ki jih bodo prebrali kot neobvezno branje, bralno značko. Na Prevaljah je bila to Prežihova bralna značka. Ob tej novici se je po vsej Sloveniji vznemiril šolar-ski svet pa tudi učiteljski in pisateljski svet. Poromali smo v Prevalje.
Kmalu nato se je rodila na Idrijskem Bevkova bralna značka. Danes tekmujejo naši otroci za trideset in več bralnih značk. Tekmovanje za braine značke je seglo tudi v šole druge stopnje. Seglo je tudi med šolarski svet na Primorskem v Italiji in med šolarski svet na Koroškem v Avstriji. Seglo je med naše šolarje po vsej Evropi, med tiste šolarje, ki obiskujejo poleg šole v tujem jeziku še naše dopolnilne šole slovenskega jezika.
V čem je čar gibanja za bralne značke? Ves čas se je razvijalo mimo institucionalnih oblik šolanja, branja. Šolar je bral takšne kn jige, ki so mu bile všeč; za to ni bil ocenjen, pač pa je dobil bronasto, srebrno ali zlato bralno značko.
Nemara so bile te bralne značke prva priznanja, ki jih je šolar dobil. Značko je odnesel domov, kjer so se je razveselili tudi starši. Otroci so si zaželeli knjig. Tako so se začele bogatiti njihove knjižne police. Za slikanicami so prišle na njihove knjižne police še povesti najbolj priljubljenih pisateljev.
Danes so prvi tekmovalci za bralne značke že odrasli. V njihovem življenju se je bralna kultura iz mladih let že obrestovala in veseli so, ko njihov otrok prinese domov bronasto bralno značko.
bralne značke ne imeli uspehov, ki bi jim težko našli primere v svetu. Želimo pa si, da bi naše gibanje poganjale vedno znova sveže sape.
Res je, kar pravite, šolarji v višjih razredih osnovnih šol se za gibanje bralnih značk ne navdušujejo tako, kakor so se navduševali, ko so bili še mlajši. Pa vendar vsi vemo, da prav ti bralci prebirajo knjige še in še. Mnogi med njimi jih kar »požirajo«. Zato mislimo, naj bi sodelovali tudi sami s svojimi predlogi, katere knjige je treba uvrstiti v knjižni program za bralno znač-
ko sprejemajo na šolah pr( grame knjig, lahko že premisliti katerega pisatelja si želijo, d3’ jih obiskal. Bralci naj ga pov bijo medse. O tem, kdo bo ^ skal tekmovalce, naj zvedo tu| krajani, še posebno ljuds’ knjižnica in knjigama.
Da, vaša kritična pripomb3' knjižnih programih — pripravit jih Zveza bralnih značk Slo'l( nije z ljubljansko Pionirsi1 knjižnico — je pravilna. V pf gramih naj bi bile predvsem ti*1 knjige, ki jih je mogoče kupi3
I
k v it
• Cela armad a učiteljev slovenščine se bolj ali manj zavzeto trudi, da bi postalo tekmovanje za bralno značko še bolj množično. Če jih vprašaš po težavah, jih naštejejo po temle vrstnem redu: v knjižnicah zmanjkuje knjig, predpisanih s programom za tekmovanje, oblike preverjanja prebranih knjig postajajo stereotipne, preveč šolske, zanimanje za knjigo se zmanjšuje že v višjih razredih osnovne šole. Morda ne bi škodovalo nekoliko svežega vetra?
— Da, imeli smo in imamo zlat učiteljski rod. Brez njih, brez učiteljev, bi v tekmovanju za
ko. Če je knjiga bralca pritegnila, se k njej še in še vrača; v mislih, v pogovoru s prijateljem, s starši in seveda tudi s sošolci in učitelji.
Otroci o knjigi pišejo in rišejo: zgodbo, ki jih je prevzela, lahko dramatizirajo in zatem tudi odigrajo, če je primerna, jo lahko izrazijo tudi v ritmu in gibu.
Zanimiva oblika dela je skupinsko delo, ki je primerno posebno za učence višjih razredov osnovnih šol.
Tudi pisatelji, ki pišejo za otroke in mladino, se bodo radi odzivali povabilom šol. Ta čas,
•	Oktober je mesec knjig« hkrati čas, ko začno niento' pripravljati tekmovanje bralno značko. Povejte, na ka še posebej opozorili učence!
— Premislijo naj, s kateri pisateljem bi se radi letos sreČ^ sc nemara že prej kot takrat, prebirajo njegove knjige.
•	Kaj bi sporočili učiteljed
— Rekla bi: lotite se pri pr3
na tekmovanje za bralno znač| z ustvarjalnim veseljem C boste mlade bralce dovolj na'f dušili, boste lahko vedno znovi doživljali tisti bogat odnos, ki t zmore ustvariti med knjigo ■* mladim bralcem prav dobt književnost. Doživljali bos'1 srečo učiteljskega poklica, more in mora biti ustvarjalen.! i
•	In kaj staršem?
— Če le morejo, naj preb« rejo tudi oni kakšno knjigo, ki j* bo prebral njihov otrok. Pot«? se bosta mati ali oče pogovarja3 z otrokom tudi o tej in oni kn/$
Pa še to: spodbudijo naj lju° sko knjižnico in knjigarno, da b tudi kraj zaživel z bralno značk0
Naj se razširi gibanje za bral”1 značke tudi med odrasli svet.
v< c< k &
Spraševala MARJANA KUNEJ
Zlitje besede in ilustracije
Septembra so v Sivčevi hiši v Radovljici odprli razstavo izvirnih ilustracij Milana Bizovičarja. Razstava predstavlja izsek iz izjemno obsežnega ilustratorskega opusa slikarja, ki živi in dela v Ljubljani.
Splet okoliščin je slikarja Milana Bizovičarja pripeljal med ilustratorje. S svojo vitalnostjo in umetniško ustvarjalnostjo si je v ilustraciji ustvaril eno najvidnejših in najbolj samosvojih mest pri nas. Domala nepregleden opus ilustracij v knjigah in periodičnem tisku, namenjen otrokom, mladini in odraslim, izpričuje njegovo ustvarjalno moč, ki zaživi ob vsaki literarni predlogi in jo pogosto izvirno obogati.
Kljub različnim literarnim predlogam, ki jih ilustrira in kljub različnim starostnim stopnjam bralcev, ki jim je Bizovičar-jeva ilustracija namenjena, je njegov slog vsaj od konca šestdesetih let osebno zmeraj spoznaven. Ostri obrisi predmetov in
figur, čiste in žive lokalne barve, če gre za barvno ilustracijo, zvrnjena perspektiva, pogostno karikiranje, dramatična napetost upodobitev so sestavine njegovega slikarstva, ki ostajajo stalne, kljub vsakokratnemu prilagajanju literarni predlogi. Nekatere Bizovičarjevih ilustracij, ki so raztresene po mladinskem tisku, izražajo s preprosto realistično ali rahlo ekspresionistično risbo nenavadno izpovedno moč in likovno kakovost. Med njimi so tudi izredno nežne, krhke risbe, kadar to zahteva vsebina. Ko gre za zgodovinsko pripoved, slikar uspešno uporablja slikarski slog iz časa, v katerem poteka dejanje. Veliko discipline in znanja je pokazal pri nekaterih stripih, pri katerih je dosege! umetniško raven. Njegove likovne podobe so zlite z Vorančevimi besedili, to zlitost pa opazimo tudi v ilustracijah Jalnovih Bobrov ali v povsem drugačnem svetu Kovačičevih povesti. Abecedarija Daneta Zajca je zgled Bizovičar-
0
»	M
Vlilan Bizovičar — Iz Cicibana 1976—77
jevega izredno Svobodnega ustvarjanja v knjigi.
S poznavanjem doživljajskega sveta mladostnikov, bogastvom idej in inventivnostjo v izražanju smešnih in napetih prizorov, je ustvaril Milan Bizovičar veliko enkratnih, do simbolov poenostavljenih domislic. Zanikanje vsake lepotnosti, iskanje smeš-nosti in neposrednosti zapelje slikarjavčasih v tipiziranje. Tudi zaradi nevarnosti, da bi se ponavljal, je razveseljivo, da umetnik v zadnjem času posega po literaturi za odrasle in po drugih sredstvih izražanja.
Njegova umetniška moč se zdi kljub tridesetletnemu ustvarjanju v ilustraciji kakor nenačeta, kakor, da išče svojim izpovednim hotenjem še ustreznejšo obliko.
Razstava se omejuje tudi na barvne ilustracije Butalcev Frana Milčinskega (Kurirček, 1971-72, Kurirčkova knjižnica 1974), na ilustracije z naslovnih in zadnjih strani Cicibana, Letnik 1976-77 (otroške igre, pregovori o varčevanju), na ilustracije iz pesniške zbirke Ježek se ženi Jožeta Šmita (Zlata knjiga poezije 1980), iz Najdihojce Frana Levstika (Velike slikanice 1980) in na črno-bele ilustracije za Tantadruja Cirila Kosmača (Ljubljana, Mladinska knjiga in Koper, Lipa 1980). Vse spadajo v zadnje desetletje Bizovičarje-vega ustvarjanja in predstavljajo zelo značilen izsek iz njegovega opusa.
Butalci so slikani v obliki stripa. Z barvitostjo, s preprostostjo oblik, z vzporejan jem majhnega z velikim in nasprotno, s samosvojo perspektivo in z množico duhovitih in smešnih nadrobnosti se zlivajo z besedilom Frana Milčinskega v umetnino, ki bi si jo odslej težko predstavljali z drugačnimi ilustracijami ali brez njih.
V Cicibanih nam upodobitve 'otroških iger sugestivno pričarajo umetnikove spomine iz mladosti, v pregovorih o varče-
vanju pa v značilni, otrokom sorodni likovni govorici mrgoli domislic, ki zabavajo in pritegnejo, da si otrok prebere tudi v sliko vključeno misel.
Dvanajst celostranskih barvnih ilustracij krasi in duhovito dopolnjuje Šmitove otroške pesmi v knjigi Ježek se ženi.
Levstikova Najdihojca je kakor skupek najbolj smešnih in drznih Bizovičarjevih slikarskih rešitev v otroški ilustraciji. Slikarsko so reševanj tudi naslovi pesmi. Ilustracije so razmeščene po straneh knjige brez prostorske perspektive, besedila so vpletena vanje. Zelo poenostavljena, karikirana risba predstavlja skoraj nepregledno množico tipov obrazov in živali. Kolorit je živ, kontrasten kakor na kmečkih slikah. Živali-ljudje in pred-meti-ljudje pripadajo podzavestnemu sanjskemu svetu občutljive in vznemirjene duševnosti. Levstikova kmečka robatost je v Bizovičarjevi likovni prepesnitvi izstopila do najvišje mere, hkrati pa je dobila povsem novo, moderno vsebino.
Novo obdobje v Bizovičarje-vem likovnem ustvarjanju predstavljajo črno-bele ilustracije v tušii za Kosmačevega Tantadruja-
Iz stripov prevzeta, do simbolov poenostavljena, ploskovita risba sugestivno oživlja Kosmačevo literarno umetnino. Figure so kot iz posamičnih delov sestavljene primitivne lutke, postavljene v abstrakten prostor, ki ga določajo le po ploskvi razmeščeni predmeti in simboli. Hotene deformacije in drzne poenostavitve figur ob realistično izrisanih predmetih, samovoljna perspektiva in kontrastiranje velikih figur z majhnimi ustvarjajo napetost, dramatičnost, grozljivost, tragičnost in komičnost hkrati. To je izrazito večplastni likovni izraz, v katerega se je Bizovičarju posrečilo ujeti Kosmačevo izredno literarno delo.
MARUŠA AVGUŠTIN
Nov slovenski risani film
V Celju je bil od 3, do 8. septembra že tradicionalni sejem »Vse za otroka«. Na njem je razstavljalo približno 70 domačih razstavljavcev, ki so prikazali izdelke, namenjene samo otrokom. Organizatorji sejma so letos poleg občinskih odličij, najboljšim izdelkom podelili tudi posebna sejemska priznanja. — Zlate zibke in plakete z diplomami.
Dopisna delavska univerza Univerzum, ki jo učitelji poznajo predvsem po njenih knjigah, učilih in učnih pripomočkih, je tudi letos na celjskem sejmu predstavila del svojega obširnega programa.
Posebno nagrado. Zlato zibko, je DDU Univerzum prejela za risani film ZIMSKA ŽELJA. V sicer skromni slovenski proizvodnji risanih filmov je film osvojil mlade gledalce z zanimivo sintezo pravljične snovi in sodobnega življenja.
Prizor s katerim se film začenja, nas opozarja na probleme, ki jih prinašata urbanizacija in industrializacija. Smog prekrije prej sončno mesto. Glavni junak, deček iz risanega filma, se povzpne na najvišjo stavbo v mestu, da bi vendarle videl sonce, toda njegova želja ostane neizpolnjena. Umazana ponjava visi nad mestom, ljudje ne vidijo sonca in skorajda drug drugega ne. Dedek Mraz s plakata pomežikne dečku in ta se odloči, da ga
E
bo prosil za pomoč, mu zaup3 svojo željo. Dečkovo pisfl1' dedku Mrazu po napetih dog« divščinah končno le prispe na cilj Dedek Mraz se s svojim spreif stvom odpravi v umazano mest1 in ga reši hude nadloge. Nad stom zasije sonce, življenje mestu postane spet prijetno.
Film ostaja pravljica, tu1* konec je srečen, kot v pravljic mora biti, toda v filmu se ves nevsiljivo prepleta misel na r£ sničnega človeka, na njegov1 življenjsko okolje in njegove o° noše z drugimi. Film smo siri namenili otrokom, popestril bi jim praznično ozračje nov’0 letnega pričakovanja.
In še beseda o ustvarjalcih tel ^ uspelega filma. Marjana Manci naši najmlajši prav dobro pof najo po njegovih značilnih, siri paličnih ilustracijah v mladri skem tisku. Tokrat se je prij1 predstavil tudi kot scenarist tj1 glavni risar v filmu ZIMSfU ZELJA. Mančkova risba, obl1 kovno in estetsko dognana, ned voumna v svojem sporočilu, tuj v filmu povsem ohranja svojj vrednost. Film so zrežirali, ari mirali in posneli priznani mojst( zagrebškega risanega filma.
Na kratko smo vam predstav naš novi risani film, ki ga lahl1 * naročite v sektorju za blagovij promet, Ljubljana, Grošljeva" tel.: 061 555-432.
DUŠAN LIPOVEC
Proza, pesmi in filozofija
. čeprav tudi založništvo že lep tarejo težave, se nam ven-darle ni treba bati, da bi bili Slo-'er|ci prikrajšani za kakovostno ^njigo. To potrjujejo tudi no-^ejše knjige, ki jih je izdala Can-karjeva založba: prozni deli Loj-2eta Kovačiča Pet fragmentov in Etologija književnosti Sloven-Cev v Severni Ameriki, z naslovni Naši na tujih tleh, pesniška ^irka Jožeta Šmita Eden izmed V5! Šalamunova Analogijasvet-Jpbe in delo Andreja Uleta s pobočja filozofije, z naslovom stsnovna filozofska vprašanja s°dobne logike.
bmed teh novosti je zbudilo veliko pozornosti besedilo Loj-£e,a Kovačiča. Pet fragmentov V (ko bosta izšli še drugi dve ^njigi s tremi fragmenti} pet tematsko sklenjenih pripovedi o °bdobjih nekega življenja v naši sodobnosti. Besedilo je napisano ' ^dveh delih, ki sta tako tematsko Kot časovno razmejeni: prvi eflt fragment pripoveduje o delu z otroki in lutkami, drugi, obšir-Oojši, pa o erotiki, o odnosu med moškim in žensko. Prva pripoved ie usmerjena bolj v zunanji, . družbeni svet, druga v izrazito d“ Ootranji, človekov osebni svet. a V različna obdobja v njego-iW‘ vem življenju, meni Kovačič, si osj1 celo nasprotujejo. Da bi si bila Enakovredna, jih je postavil v sedanjik; sedanjik, ki je tudi upor m hotenje ohraniti v zavesti podobe življenja, pa tudi prizade-mj- vanje, da bi ostalo njegovo bese-uefl dilo čista proza.
Za vso knjigo je značilna golota pripovedi, ki jo spremlja sugestivna moč besede. Čeprav Ie zgoščeno, besedilo pri tem ne
rja'1
M
jud
aW
čkc
alt*1
Poidimo se
zgubi dramatičnosti. To pisanje je torej oblikovno novo, saj grafični letrizem ponazarja tudi ritem pripovedi,
Antologija NAŠI NA TUJIH TLEH je izbor leposlovnih besedil, nastalih med Slovenci v Severni Ameriki, ki so kronološko razvrščena od prvih poskusov pisanja v 17. stoletju pa do današnjega časa. Cankarjeva založba je izdala to knjigo v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico.
Jerneja Petrič je izbrala besedila, jih uredila in jim napisala uvod. Pri tem je upoštevala vse, kar je izšlo v časopisih in revijah, namenjenih izseljencem. V knjigo je uvrstila tudi nekaj besedil, ki niso bila nikoli objavljena, čeprav bi to zhslužila.
Slovenska književnost v Ameriki je kmalu postala dvojezična, in tudi zdaj ustvarja precej Slovencev v tem delu sveta v angleščini; zato so uvrščena v antologijo tudi tovrstna besedila, prevedena v slovenščino.
Zbrana besedila so precej različna po kakovosti, nekaj bi jih res lahko prišteli med leposlovje v pravem pomenu besede, precej pa je tudi povprečnih sestavkov. Poleg literarnih meril je namreč treba upoštevati pomen slovenskega tiskanega besedila v tujini, saj je le- to močno povezovalo Slovence, ki so tam živeli. Veliko piscev je postalo med temi izseljenci znanih prav zaradi preprostega in realističnega pisanja in jih pozna skoraj vsak ameriški Slovenec.
Literarnemu delu so v knjigi dodani literarnozgodovinski pregled in bibliografije. Ker so oblikovalci antologije upoštevali
gledališče!
tudi širše ameriško občinstvo, je ob koncu knjige natisnjen povzetek v angleščini; tako bodo lahko brali to pisanje tudi mlajši rodovi, ki ne razumejo več jezika svojih staršev. Izdaja te knjige prispeva k širši misli o slovenstvu in o slovenski ustvarjalnosti. Knjiga je zanimiva tudi zato, ker priča o življenju naših rojakov v Severni Ameriki z literarnimi zapisi, ki opisujejo začetne boje za obstanek in domotožje prvih priseljencev.
Pesniška zbirka EDEN IZMED VAS je predvsem pogled na Šmitovo poezijo skozi desetletja. Na pragu sedemdesetih let življenja se za pesnikom razgrinja sedem tematskih variacij idej, ki so dajale smisel njegovemu življenju: narava, mladost, zemlja, boj, ljubezen, bivanjsko vztrajanje, smeh. Sledil je premolk v njegovem ustvarjanju in po tem ni bilo nikakršne izrazite ideje, ki bi dajala vrednost njegovemu svetu; verzi kažejo ra-zlomljenost, ki je našla svoj izraz v osmem ciklu pesmi. Nato je nastalo novo spoznanje — pesimizem kot zadnja in najgloblja življenjska izkušnja. V pesmih ni nikakršne spodbude; govore o življenju, ki mu nihče ne dožene resničnega pomena in ne najde pravega smisla. Pesnik gleda na svet skozi posebno perspektivo, ki postavlja človeka onstran pričakovanj. Ta zadnji, osmi, zdaj prvič objavljeni pesniški del je razgrnjen nad druge, skozenj se nam odkrije nov pogled na prejšnje pesmi.
Šalamunova zbirka ANALOGIJA SVETLOBE je bila napisana že leta 1978, izšla pa šele za kasnejšimi Maskami in Balado za Metko Krašovec. Ta pesniška zbirka je drugačna od prejšnjih: v njej je še igrivost, bravura, zagledanost vase, ob teh
kratkih pesmih pa se že pojavljajo daljše, pripovedne pesmi, pri katerih ne gre več za paradoksalno, duhovito igro kot razmerje do sveta. Pesmi so sar -kastične in vse bolj vezane na konkretni svet; nelogične, svobodne in odtujevalne zveze med stvarmi se izgubljajo. Zbirka je v bistvu sestavljena iz dveh delov: osrednji del sestavljajo daljše, pripovedne pesmi, ob njih pa zadevamo ob kratke verze, izpeljane s paradoksalnimi domislicami, včasih že čisto aforistične narave, ki so nametani kot nasprotje dolgim pesmim: le-ti so še iz Šalamunove stare poezije absurda, daljše pesmi pa so novejše.
Delo Andreja Uleta OSNOVNA FILOZOFSKA VPRAŠANJA SODOBNE LOGIKE
poskuša slovenskim . bralcem nakazati temeljna vprašanja sodobne logike in razložiti, kako so jih reševali trije filozofi, ki so s svojimi teorijami odločilno vplivali na njen razvoj: Gottlob Frege kot začetnik sodobne logike in semantike, Bertram Rus-sel, ki je determiniral analitično filozofijo, in Ludwig Wittgen-stein, ki je iz te začetne podobe sodobne simbolne logike izpeljal skrajne konsekvence. Vsi trije misleci so močno vplivali na filozofijo in logiko, o njihovih rešitvah faznih problemov in o njihovih naukih pa še danes razpravljajo. Te razprave zajemajo ožje območje formalne logike, pa tudi splošna filozofska vprašanja, zlasti v filozofiji jezika in v filozofiji znanosti.
Zadnja od naštetih novosti je torej s področja filozofije, in je še prav posebno dragocena, saj je ena od redkih izdaj s tega področja na Slovenskem.
V. K.
; . Zbirka drobnih knjižic Poj se gledališče, ki jih Izdaji ^opisna delavska univerza Uni Jerznrn, že več let spodbuja otro sko in mladinsko odrsko dejav "ost. Že ko so izšli prvi zvezki, j< Postalo jasno, da si otroci želijt le njim namenjenih iger, pat Pa tudi možnosti za svojo igral sKo dejavnost. Nastala je kar bo Sata bera tovrstnih mladinski! pledaiiških del, kajti izkazalo s< )e, da je mladini potrebno po-:Sebno, letom in njenemu zani ^anju prilagojeno gledališko pf Kanje in da moramo izobraževat Mladega človeka ob besedilih, k 50 dostopna, živa, zanimiva ir Pjdi nekaj povedo. Zvezki Poj-jamo se gledališče so doživeli nit Koliko uspešnih preskušenj — ako pn mladih igralcih kot pj Vladih gledalcih.
, Med novimi zvezki naj opozo-na DVE IGRICI IZ "OZDA, ki sta odrski prireditv popovih basni — zapisala ju je I°yce S. Christmas, prevedla pt °arbara Šega-Čeh. Že to, da je Otoškemu svetu blizu živalskf Kgodba, je pripravilo prireditelji-?°> da je dramsko ubesedila Levt 'ai miško in Hotel Hrast, besedil: Pa sta namenjeni otrokom, sta-bm do šest let. Obe igrici, ki ju je Prirediteljica nekoliko razširila, sta primerni tudi za lutkovne uprizoritev.
froza o medvedku Puju A. A. Mijneja je zelo mikavna zgodb: jj1 jo je iz prevoda Majde Stanovnik za odrsko rabo priredila Uraga Ahačič. Tudi PII IN ^iEGOVI PRIJATELJI sc Pttmerni za lutkovno uprizori-igra pa je namenjena pred-°lskim otrokom in otrokom Jllj P^h razredov osnovnih šol. Iz dr? PriPovednih del sestavlje -
.. j ramska priredba je gibka, hi L , 0rna 'n poetična, ohranila 'udi tisto iskrivost, ki je značilr / Milnej3. Ob koncu je Draj tuJ p ačič zapisala uprizontver •apotila, Marjeta Cvetko pa j atisala opremo in kostume n: s,°Pajočih oseb.
.Charles Vildrac je prired /Jlierovega Priložnostne^ jVEavnika, prevedla pa ga j raga Ahačič. Prireditev d' etovnih klasikov za mladino _ lla nekdaj dvomljiva, že dolg
Stane Jagodič— z mednarodne razstave Junij 82
Smeh, ki prebuja
Nenad Crnčevič: Naručite budjenje, Prosvetni pregled,
pa je jasno, da zgodnje seznanjanje mladine s klasiki, seveda v lažji priredbi, pripravlja pot do kasnejšega gledališkega razumevanja klasičnih avtorjev.
PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK v Vildracovi priredbi je zelo primerno odrsko delo, ki pri Mo-iieru temelji na commedii delLarte. torej na igrivi živahnosti in situacijski komiki. Pa tudi pantomima ima mikaven delež v sicer dialogno barviti, komični igri, kakršno lahko izvajajo otroci. Ob koncu najdemo, uprizoritvena navodila in zamisel scenografije Nika Matula.
SREČNI PRINC Oscarja Wilda je eno tistih del pravljičnega sveta, ki v izvirniku uveljavlja moderno pravljico. Dramatiziral jo je Edvvard Golden, prevedla pa Barbara Šega-Ceh. Golden je izkušeno uravnal dramsko besedilo^in mu doda! nekaj sprememb, ki omogočajo lažje uprizarjanje. Prav gotovo bodo otroci predšolske in šolske dobe laže sprejeli dramsko izvedbo kot pa pravljični izvirnik. Draga Ahačič meni v uprizoritvenih navodilih, da je igra primerna predvsem za branje v različnih zasedbah in tudi za javni nastop »bralnega gledališča«, vendar pa se da pravljico uprizoriti tudi v polni odrski izpeljavi. Celo za lutkovni oder je Srečni princ prav primeren.
Za zadnje razrede osnovne šole, pa tudi za začetne razrede srednjih šol je zanimiva drama Christopherja Frya FENIKS PREVEČ. To poetično igro, ki jo je prepesnil Jože Udovič, je bilo treba primerno skrajšati in prirediti predvsem zahtevna metaforična in zgoščena mesta. Če smo sprva presenečeni nad uvrstitvijo Christopherja Frya med mladinska dela, je šele s prireditvijo pojasnjeno, zakaj je to zanimivo poetično delo lahko uspešno tudi v taki obliki. V uprizoritvenih navodilih je Draga Ahačič opozorila, da absolutno režiserjevo avtorstvo nasilno ločuje gledališko uprizoritev od dramatike. Zato je za skladno celoto potrebna naravna sinteza obojega.
L G.
Etika in humor sta si že od nekdaj blizu kot duhovita sopotnika, ki sta opozarjala na moralno togost in neuravnovešenost. In tako povezana ju najdemo tudi v prvi knjigi aforizmov Nenada Crnčeviča. Crnčevič že deset let objavlja svoja humoristična besedila v časopisih, grafično in tehnično je oblikoval veliko knjig, napisal komedijo za radio, več let pa je tudi tehnični urednik Prosvetnega pregleda.
Crnčevičeva knjiga je album naših lastnosti in navad, izkušenj. iznajdljivosti in napačnih ravnanj, ki se prepletajo v človekovem vsakdanjem življčnju in jih je poznala že zgodovina. Na straneh te knjige se bodo našli tisti, ki so se »jim uresničile sanje, da so zaspali«. V njej bodo našli tudi to, kar nenehno nosijo v svoji »potovalki«: pohlep, licemerstvo, karierizem, moralno zaspanosi in duševno lenobo. Z njihovih obrazov padajo maske,
razkrivajo pa se včasih prav velike skrivnosti. Izkušeni humorist nas pušča \ začaranem krogu: »Ne smejte se. Zadeva je kočljiva,« ali »Bodite humoristi. Tudi to se plača.«
V besedilu, ki v resnici prebuja, uporablja avtor najpogosteje kratke besedne zveze, »korek-torske« napake ali presenetljivo prirejeno vsakdanjo frazo, večplastno aluzijo — vse to pa zadeva v cilj: opozarja na kako našo izkušnjo ali nagnjenje. Marsikateri aforizem spominja na siže za epsko obliko, humoresko ali pregovor.
Humorist opozarja: Zbuditi se morate sami. Sele tedaj boste zaslišali tisti pravi, notranji glas, glas vesti, ki so mu tako potrpežljivo prisluhnili že antični modrijani, da so se znali pravilno odločiti.
MOMČJLO PARAUŠIČ
nove
knjige
TONE PAVČEK
Ob mednarodnem dnevu otroka
Hvalnica novorojencu, enemu izmed milijarde otrok našega planeta
Pozdravljen, ki si prišel
iz leme in iz gluhe noči
vesoljstva, iz dalj neznanih,
kjer stotisoči čakajo
nestrpno na znak, da lahko pridejo
in stopijo v luč;
a ti si prišel, ves up in ves luč,
še čisto nič senca,
in z jokom naznanil
vsem, celo nemim:
Hočem Živeti!
Pozdravljen, mali velikan, ki nič ne veš, kaj je življenje pa si življenje samo: rožnati popek sveta z usteci prisesan ko! na drevo bršljan, na mamo, ki jo dvigaš
Z drobcenimi prstki do sinjine nebes in čez
in terjaš zase
naše in svoje prihodnje čase.
Zdaj si tu in svoj prostor si jemlješ
še eden med milijardo otrok
na ladji, ki ji pravimo zemlja;
naj ji usoda ob bok
stopi prizanesljiva,
naj jo sreča krmar
vodi skozi vihar
in čez vodovja, pogoltna in siva, da bo za vse kdaj pa kdaj na krmi
srebrni gmlil golob in sc vila pesem zaresna kot deteljica štiriperesna vsepovsod pod nebesni svodi
Pozdravljen, ki si prišel.
•	. Zahvaljena milost, ki te je napotila k nam
in naš dom napolnila s smehom in jokom.
Tako se soba polni s svetlobo,	, |
tako se silna moč toči v nas m se boči pred nami neumišljeni trak, ki vodi v prihodnost.
------------------------------------------------------------i
Aforizmi
Revolucija je občutljiva beseda. Mimogrede postane —- resolucija. Očeta so tepli, da bi govoril, sina, da bi molčal!
Kadar poje ptica v kletki, nekaj ni prav — ali s ptico ali pa s kletko.
• -•
Strah ostaja. Menjajo se samo strašila.
Vsi se strinjajo. Nekaj ni prav.
Če bi bila religija opij za ljudstvo, potem bi moja babica že zdavnaj umrla kot narkomanka.
Laž ima kratke noge, ampak lepe.
Zmanjkuje barv . Kameleoni kaj bo z vami?
Zmeraj je v prvih vrstah. Slabo vidi.
Obdal se je z ljudmi, ki jih ne more zlomiti. Že zdavnaj so zlomljeni. Ploskal je, ploskal, pa so mu zvezali roke. Da bi se odpočil. Domoljubi, ljubezen do zemlje se ne-meri s hektari.
Včasih človek varuje stolček, včasih pa stolček človeka.
«
Svet je majhen. Zmeraj te najdejo.
Z močnim objemom se najlaže zlomi hrbtenica.
(Iz knjige Nenada Crnčeviča: Naročite budjenje)
i
pobude
odmevi
Pred prvim
roditeljskim sestankom
Šola in starši
V življenje in delo v osnovni soli vključujemo tudi starše. Zavedati se moramo, da so uspehi v vzgoji in izobraževanju precej odvisni prav od njihovega sodelovanja, od njihove spodbude in zanimanja. Vloga staršev v šoli postaja pomemben dejavnik vzgojno-izobraževalnega dela.
Načini povezovanja s starši so zelo različni: roditeljski sestanki, govorilne ure, razredni in šolski sveti staršev, hospitacije pri pouku, predavanja, individualni pogovori, mentorstvo interesnih dejavnosti, sodelovanje na pro-•lavah in prireditvah.
Zanimivo bi bilo vedeti, ali starši sploh vedo, kako na široko so jim odprta šolska vrata. Ali so dovolj seznanjeni z razsežnostjo šolske dejavnosti? Ali so tudi sami sposobni obogatiti vzgoj-no-izobraževalni proces s svojim delom? Tudi starše bi morali bolj seznanjati z našim delom, jih obveščati, izobraževati in vzgajati. Vzgojno-izobraževalno delo z odraslimi pa zahteva drugačne oblike in metode dela in teme1 Ijito poznavanje andragoške teorije in prakse.
Učitelji na prvem roditeljskem sestanku seznanijo starše z vzgojno-izobraževalnim delom v razredu pa tudi s celotno dejavnostjo šole (dopolnilni pouk, dodatni pouk, oddelčne ure, delo v oddelkih podaljšanega bivanja,
športni dnevi, ekskurzije, izleti, delo: šolskih športnih društev, interesne dejavnosti, delo šolske svetovalne službe, delo pionirske in mladinske organizacije, šolske : skupnosti).
Na podlagi socialne in intelektualne sestave staršev, bo učitelj motiviral in aktiviral vse starše. Kako? V demokratičnem pogovoru bodo skupaj izvolili člane za razredni svet staršev. Roditeljskim sestankom, na katerih obravnavamo splošno vzgojno-izobraževalno problematiko, priključimo še zanimiva predavanja, npr. o mentalni higieni, o otrocih v prometu, otroku in knjigi ipd. Predavatelje lahko izberemo izmed staršev, saj so strokovnjaki na različnih področjih. Ko jim predstavljamo krožke na šoli, ugotovimo, da bi, npr. dramski krožek, lahko vodil kdo izmed staršev, ki se poklicno ukvarja s tem delom. Povabimo starše tudi k pouku! Prepričana sem, da bo zanje in za otroke taka ura še posebno zanimiva. Povabimo jih na proslave, prireditve in na razstave. Naj začutijo, da šola v resnici živi.
Če bomo staršem tako predstavili šolo, če jih bomo znali motivirati. in v njih zbuditi zanimanje za delo, bo šola postala prijetno kulturno središče, v katerem se bomo vsi dobro počutili.
DARJA INTIHAR
Tudi to se zgodi
Delavka je s porodniškega dopusta sporočila v delovno organizacijo, da še ne ve natančno, kdaj bo prišla na delo, ker naj bi po njenem posvetu z zdravnikom to izračunali v delovni organizaciji. Pedagoški vodja šole jo je po dolgem pogovoru, v katerem je poudaril »da izračunavanje njenega prihoda na delo ni njegov ali tajničin posel«, cinično vprašal: »Tovarišica, ali ste se sploh zanimali, če vas' še potrebujemo?!«
Česa takega ni pričakovala. Ali je mogoče, da tako govori pedagoški vodja, ki bi m :>ral spoštovati zakon o delovnih razmerjih, ne pa, da ga prenareja sebi in svojim simpatijam v ko1 rist? Zato je odvrnila: »Bila sem sprejeta prej kot delavka, ki me nadomešča, in bila sem sprejeta za nedoločen čas.«
Po žici je priplavalo hahljanje, in nato: »Tovarišica, vi ste pa zelo naivni.«
Slišala je še to, da bo morala »nekatere stvari trezneje presojati«, nazadnje pa jo je ravnatelj čisto po šolsko vprašal, ali gleda kaj televizijo in posluša radio. Najbrž ne, ker bi sicer vedela, da prihaja sedem sušnih let, da bodo v mariborski Elektrokovini odpustili toliko in toliko delavcev, da torej ne bi bilo nič čudnega, če tudi nje v šoli ne bi več potrebovali.
Zgrozila se je. Hotela je povedati svoje misli, pa ji ni dovolil do besede. Oster ton njegovega glasu je izražal nekakšno grož-
njo, češ, pripravite se, neprijetnost vse čaka. »Pridite torej v službo, o tem, kaj bo, bo pa odločila delovna skupnost,« je končal ravnatelj svoje pojasnjevanje.
»Toda vpričo mene, dotlej pa razumem vaše besede kot grožnjo,« je še odvrnila, potem pa sta se »poslovila«. Priprava na odpoved službe torej?
Razmišljala je, ali so morda na šoli potiho že sklenili, da je ne potrebujejo več? Najbrž mislijo, da ne pozna zakonov o varstvu, pravicah in dolžnostih delavcev in da se bo pustila na hitro odpraviti. Je mar naivno, če kdo utemeljuje svoje pravice s tem, da je bil sprejet na delovno mesto po rednem razpisu, za nedoločen čas, da ima ustrezno strokovno izobrazbo?!
Zamislite si — mlado mater na porodniškem dopustu, ki se ji obeta tako »krasna« prihodnost! Za zdaj sicer samo še z besedami, toda dovolj, da se človek zamisli: časi so se spremenili— nekoč bodočih mater niso marali sprejemati v delovna razmerja, danes jih po končanem porodniškem dopustuje želijo več nazaj. Ali ne govorimo in pišemo dovolj o zaščiti otroka v svetu in pri nas, celo ustava SFRJ določa, da uživata mati in otrok posebno družbeno varstvo. Ali ni torej skrajno primitivno, da se delavki, ki še niti ni izrabila porodniškega dopusta do konca, že napove, da je morda ne bodo več potrebovali?
SONJA STUPAN
Obveščamo bralce, da v rubriki »Pobude-odmevi« objavljamo — tako kot drugi časopisi — samo tiste prispevke, ki so podpisani. Anonimnih prispevkov ne nameravamo objavljati. Tako smo v zadnjem času prejeli tudi dva anonimna prispevka o gmotnem položaju upokojenih prosvetnih delavcev. Oba smo odstopili republiškemu odboru Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti. 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo namreč obravnaval tudi ta vprašanja.
Bo samoupravni sporazum odpravil razlike med prosvetnimi delavci?
Zakon o združenem delu je vnesel bistvene spremembe v merila za oblikovanje prihodka in s tem tudi v merila za delitev osebnih dohodkov. Vsi delavci naj bi bili nagrajevani po delovnih dosežkih, zato zakon ukinja delovna mesta in uvaja nagrajevanje na podlagi izvajanja delovnih nalog. To je povzročilo težave pri vrednotenju dela v šol-, stvu, kjer je bilo doslej edino in najpomembnejše merilo za nagrajevanje dosežena stopnja izobrazbe. Podlaga za svobodno menjavo dela je zdaj letni delovni načrt šole, ki izraža tudi interese delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti in organizacij združenega dela. Opredeljujejo ga pedagoško-vsebirtski, planski in kadrovski normativi. Sola ga pripravi do začetka novega šolskega leta na podlagi poročil učiteljev o opravljenem delu, želja učencev po interesnih dejavnostih, družbenopolitičnih smernic in šolskega koledarja. V praksi je dala najboljše rezultate tako imenovana paternalistična metoda načrtovanja, pri kateri ravnatelj in pomočnik določita učiteljem posamezne naloge. Šola namreč opredeli v letnem delovnem načrtu vrsto, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela in vseh drugih nalog in dejavnosti, ki jih bo med šolskim letom opravljala. Tako se tudi
zavaruje pred nenehnim povečevanjem učnih načrtov.
Doslej so bile osnovne šole financirane po številu oddelkov, oceno storitev pa je predpisoval investitor, ne glede na uresničeno kakovost in obseg letnega učnega programa. Zato šola ni mogla veliko vplivati na oblikovanje svojega prihodka, čeprav smo v zakon o svobodni menjavi dela zapisali, da se cena storitve oblikuje na podlagi menjave dela med uporabniki in izvajalci. Ceno storitev pa lahko oblikujemo šele potem, ko določimo vrednost vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v osnovni šoli.
Osnovne šole so imenovale skupno komisijo, ki je pripravila samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v osnovni šoli. V šoli se pojavljata kot merilo za vrednotenje dela pedagoška in delovna ura. Samoupravni sporazum določa tudi tele elemente osnove osebnega dohodka; vrednost delovnih nalog (60% vrednosti osnove), vrednost načina opravljanja nalog (15 %), delovni pogoji (15 %) in izobrazba (10%). Vsak učitelj ima v količinskem delu letnega delovnega načrta določeno število ur in nalog, ki jih mora opraviti. To ga na eni
Spet si želi dobiti dobro oceno
0 reviji
Jezik in slovstvo
Rad bi opozori! na značilno vsebino te revije in s svojimi opažanji spodbudil k razmišljanju še koga.
Revija Jezik in slovstvo je bila v začetku usmerjena bolj šolsko in metodično, kot je danes, ko je usmerjena večinoma znanstveno; to pa tudi ni posebno uspešno, saj se zdi, da je nekakšen privesek Slavistične revije. Uredniki Jezika in slovstva so bili včasih predvsem učitelji ali pa taki, ki so i meli veliko posluha za šolo, dandanes pa je glavno uredništvo v rokah znanstvenih delavcev slavistike na filozofski fakulteti.
Odločnejša šolska in metodična usmeritev bi reviji samo koristila, nemara pa bi to lahko bila tudi edina usmeritev. V tem primeru bi bila revija deloma literarno glasilo učiteljev in odprta za jezikovna in metodična vprašanja tudi drugih predmetov, ne samo slovenščine.
Revija Jezik in slovstvo v zadnjih letih premalo izraža tisto razgibanost in zavzetost v javnem obravnavanju jezikovnih vprašanj, ki so jo kazali drugi časopisi, čeprav niso specializirani za jezik. Ta revija bi lahko bila ali bi morala biti tribuna za obravnavo, na primer besedotvornih vprašanj, ne pa da imajo to vlogo pogosto tudi časopisi. Če bi hotela revija Jezik in slovstvo prevzeti večjo ali vodilno vlogo take vrste, bi morala imeti poklicnega urednika, ki bi imel tudi smisel za novinarstvo.
Velike, nujne naloge se kažejo na področju literarne zgodovine
novejšega časa. Revija Jezik in slovstvo bi morala kritično ocenjevati in izbirati novejše slovstvo in tako utirati pot za šolsko obravnavo. Težko, da bi lahko ta revija združevala vse tukaj naštete in še druge vloge in naloge; morda pa bi jih vendarle lahko ali pa naj bi se specializirala, se preoblikovala in osvežila.
• V zadnjem obdobju je bila revija Jezik in slovstvo pestra, zajemala je literarno zgodovino, primerjalno slavistiko, praktično jezikoslovje, zgodovino jezika, literarno teorijo, dialektologijo itd. Uredništvo se je trudilo, da bi »pokrila«, razne dejavnosti in razna obdobja. Usmerjena je bila tudi k različnim uporabnikom — od šolnikov do znanstvenikov in mednarodne slavistike. Uredništvu je treba priznati, da je vso to širino in pestrost odlikovala tudi kakovost prispevkov.
Dne 23. septembra je dosedanji urednik dr. Aleksander Skaza sklical in vodil redni zbor sodelavcev revije. Predlagal je nov uredniški odbor, ki ga bo izvolilo Slavistično društvo. Za glavnega urednika je predlagal Gregorja Kocijana, profesorja literarne zgodovine na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Zbor sodelavcev je razpravljal o raznih vidikih in možnostih pri urejanju revije, ki smo jih navedli tudi v tem sestavku. V glavnem se je opredelil na nadaljevanje dosedanje uredniške usmeritve.
strani varuje pred prevelikim obsegom dela, na drugi strani pa pred očitki, da pedagoški delavci ne opravijo 42-urnega delovnega tedna. Odpravljene so tudi nadure, ki jih lahko šola izplača le izjemoma in tedaj, ko opravljeno delo ni bilo predvideno v letnem delovnem načrtu.
Samoupravni sporazum določa merila za ocenjevanje kakovosti dela. Kakovost dela si lahko oceni delavec sam, lahko ga oceni njegov neposredni vodja (ravnatelj) ali pa komisija. Poleg tega so .določeni še dodatki, ki delavca spodbujajo, da ostane dalj časa na šoli, in možnost vertikalnega napredovanja od pripravnika, učitelja, mentorja in svetovalca, do zaslužnega učite-Ija.
OsnoVne šole delujejo v različnih razmerah, zato imajo zelo
različne možnosti za doseganjie kakovosti dela. Ovira jih p red v- j sem socialna in kulturna deprivi-V$a ranost šolskega okoliša, oddaljeno] nost od večjih središč, nepnie;
nierni prostori in neustrezne gmotne možnosti. Največje ra' zlike nastajajo med šolami pra' ti0 zaradi različnih gmotnih možne i0; sti, saj delujejo šole v manj razvi- L tih občinah v bistveno slabših ra-zmerah, učitelji pa so za enak»pa ali celo težje delo (kombiniran1 irc oddelki, večizmenski pouk) slab- io( še nagrajevani. Teh razlik seved* o samoupravni sporazum ne mof£es odpraviti, pač.pa bi morali spre |0| meniti celoten sistem financira; nja, da bi imeli res vsi otrob enake možnosti za izobraževanje, s tem pa bi postali enakopravni tudi prosvetni delavci.
JANA BOŽIČ-ŠIRAJ
Poglejmo
še v koš z odpadki !
Koš z odpadki — v njem pa kos napol pojedenega kruha, ki ga je odvrgel presiti učenec, kos krede, ki je maloprej priletela sošolcu v glavo, kepa treh papirnatih brisač namesto ene, napol obgrizeno jabolko, kos salame in raztrgana šolska naloga. Kaj bi še naprej naštevala, kaj je v košu, kri mi bo zavrela, kolegom pa ne bom povedala nič novega.
Kaj preostane učitelju ob vsem tem početju?
Naša naloga je vendar — vzgajati mladino k varčnosti, preudarnosti, spoštovanju do kruha, do vsega, kar delavci izdelujejo v naših tovarnah, kar naši rudarji izkopljejo iz zemlje in naši kmetje iztrgajo iz polj.
Kako dopovedati otroku, da je kos kruha simbol življenja, da je to tista dobrina, brez katere umirajo milijoni. Kako naj naš otrok to razume, ko pa doma njegova mati meče kruh v smetnjak. Kako bo razumel, da je za izdelavo ene steklenice potrebna dragocena energija, ki nam je tako zelo primanjkuje, ko pa ta otrok ob potovanju po morju vidi na tisoče steklenic, ki jih naše potniške ladje zmečejo v morje. Kljub vsemu, mora učitelj dopovedati mladini, da pomeni vsak košček papirja košček naših gozdov, da s prihranjenim papirjem rešujemo naše gozdno bogastvo, da z zbiranjem vsakega odpadnega materiala prihranimo surovine m energijo.
Otroci bodo radi prisluhnili učitelju, ki jih bo mirno vprašal, kdo jim daje pravico odmetavati dobrine, ki niso njihove, uničevati material, ki ga niso sami izdelali.
Učencu, ki je narezal šolsko klop, naj učitelj naloži, da za domačo nalogo napiše vse, kar ve o izdelavi šolske klopi. Lahko mu pri tem pomaga: Opozori naj ga na drvarje, ki v gozdu podirajo drevesa, opiše naj jim delo na
žagi, zahtevno delo v tovarnah^ pohištva, vožnje težkih tovofA n jakov, drage proizvodne pro-^r cese ob izdelavi lakov, ki so po-ot trebni za lakiranje lesa. Za izde-, lavo klopi je potrebno tudi želej zo. Učenci naj se zamislijo v delo železarjev ob plavžih, v talilni'! cah, valjarnah, jeklarnah. Za taljenje železa je potreben pre-i mog. Tudi rudarji so prispevali svoj znoj k izdelavi učenčeve klopi, poleg njih pa še delavci, tehniki, inženirji, ki so izdelali obdelovalne stroje. Stotine rok je sodelovalo pri izdelavi ene same šolske klopi. Dnevi in noči trdega dela so skriti v izdelku, ki / ga zdaj učenec za svojo zabavo j| hladnokrvno uničuje.	o
Že večkrat sem govorila v ra- ir, zredu tako in podobno tedaj, ko|j|, sem zagledala razrezano klop. odvržen kos kruha, zmečkan ■ papir. Ob takih pogovorih je V razredu zelo tiho, vedno tišje. Vi Mladi so zelo sprejemljivi za vse, kar je pošteno in pravilno. Zelo hitro razumejo, kaj je prav in kaj ni, treba jih je le pravilno usmeri-ti.	!
Vrnimo se k smetnjakom in 1> ^ košem za odpadke. Kaj če bi v vsakem razredu namestili po dva koša — enega za odpadke, drugega pa za odpadni papir. Tako zbrani papir bi učenci redno odvažali na DINOS. Droben, a zelo vzgojen prijem, ki bi zahtevaj, samo nakup plastičnih košev ali pa kar navadne kartonske škatle. Nanje bi učenci lahko naslikali domiselne risbe na temo: Rešujmo naše gozdove! Tako bo lažje vzgajati otroka: v prvobitnem spoštovanju do surovin in izdelkov. V vsakem izdelku moramo ceniti delo!
Otrok naj se tega čimprej nauči. Zve naj tudi, da prave človekove lastnosti ponavadi razberemo iz njegovih drobnih vsakdanjih dejanj.
'L
DUŠICA KUNAVER
'ar
>re
Maj
>vj
MILAN DOLGAN
Dočakali smo: sprejet si v vrtec!
Ječanja mladih tehnikov
Skrbno načrtovano delo in bogatejša vsebina
Srečanja mladih tehnikov podajo že šesto leto v sklopu ma-J^tadj jugoslovanskih pionir-ph igei-; ietos poj geslom »Ra-Jc err>o pod Titovo zastavo«.
ji Ugotavljamo, da postajajo e-lv>^0 'eto Vi>ebinsko bogatejša in i-fe l množična. Šolski kolektivi l£, ?avedajo, da je treba nameniti Pozornosti tudi tehničnim in-aV pesnim dejavnostim, ustvarjati
0' 1:.^
/j'
a.j,Vno usposobljene mentorje.
. Cence moramo usmerjati tako, ni,as.e bodo odločali za tehnično-^ |r°izvodne poklice tedaj, ko , °do pri kakem delu res dejavni, r£ °s> bodo ob njem razvijali inte--eh?’ sPretnost' *n znanje, si pri-, “bivali delovne navade, reše-Probleme, razvijali ustvar-
0 Oramo ustrezne gmotne mož , °sti za delo in poskrbeti za stro-
,Jllne sposobnosti in bogatili teh*. ^ lcno kulturo. To pa je tudi te-l^jna usmeritev sveta za tehtno vzgojo mladine pri Zvezi fganizacij za tehnično kulturo 0venije, ki usklajuje, usmerja ' skuša z raznimi dejavnostmi j^eči večjo učinkovitost dela ubov mladih tehnikov v SR *0veniji.
.^arejenega je že precej: orga-^rani so klubi po šolah, usta-°.vljeni sveti za tehnično vzgojo ahla občinskih zvezah organizacij >r'” tehnično kulturo; veliko je o-^ntinarjev za učitelje in men-^'Fje interesnih tehničnih dejav-le-i
nosti, zaživelo je obveščanje o tehniki in tehniških dosežkih, razvila se je izdajateljska dejavnost. Izoblikovana je programska vsebina Tima, ustanovljena so društva učiteljev tehnične vzgoje, šole se povezujejo s širšim okoljem, organizirani so posveti in izoblikovani novi vzgoj-no-izobraževalni programi. Tudi srečanja mladih tehnikov dokazujejo, kako razvita je dejavnost na tem področju.
Programe srečanj smo dopolnjevali in izboljševali nekaj let; pri tem smo upoštevali, da moramo premagati miselnost, češ da ni pomembno, kaj učenec dela, ampak samo da dela. V programe srečanj smo uvrstili novosti: to so dejavnosti, ki so tehnično in intelektualno zahtevnejše; so politehnične narave in dajejo možnosti za iznajditeljsko delo.
Srečanja mladih tehnikov Slovenije prispevajo k spoznavanju učencev, ki delujejo v različnih krožkih kluba kot fotografi, modelarji, maketarji, fiziki, energetiki, izumitelji, strojniki, agrotehniki, radioamaterji, konstruktorji itd. Lahko si izmenjujejo delovne izkušnje in pokažejo svoje znanje ob nastopih, prikazih in na razstavah. Tovrstna srečanja so tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med učitelji in mentorji in za dogovor o
voHl' ‘ig0Jno‘vars*venem zavodu v Kočevju so nad vse slovesno prosla-111 prvi jesenski dan pod geslom »Jesen rumena dobra žena«. Malčki a, ®santi nabrali sadje z improviziranega sadnega drevja, ga razstavili in i.n na stojnicah. Nazadnje so se še sami posladkali (Foto in bese-France Brus)
nadaljnjem oblikovanju programov za šolska, občinska, mestna in območna srečanja.
Z republiškim srečanjem je bila sklenjena enoletna dejavnost na področju množičnega vključevanja učencev osnovnih šol v tehnično-konstrukcijske in proizvodne dejavnosti v šoli in ožjem okolju.
V šolskem letu 1982-83 bodo potekala srečanja mladih tehnikov na dvanajstih območjih, nato pa bo sedmo republiško srečanje v Murski Soboti.
Še v mesecu oktobru bomo poslali vsem šolam v Sloveniji dopolnjene predloge, pripravili bomo seminarje za mentorje, ustanavljali klube mladih tehnikov, skrbeli za izdajateljsko dejavnost in skupaj z organizacij-
skimi enotami Zavoda SRS za šolstvo ustanavljali društva učiteljev tehnične vzgoje, aktive učiteljev in svete za tehnično vzgojo mladine pri občinskih zvezah organizacij za tehnično kulturo.
Pri tej dejavnosti bomo morali sodelovati torej z zavodom za šolstvo, z delovnimi organizacijami, občinskimi zvezami Za tehnično vzgojo in izdelovalci učil, pripomočkov in sredstev za delo, s klubi in društvi.
Vsi bomo morali skrbeti za kakovostno in množično šir jenje tehnične kulture. Pri tem bodo naši pravi sodelavci le tisti, ki bodo pripravljeni bremena nositi, ne pa jih samo tehtati ali ocenjevati.
AMAND PAPOTNIK
Razvijajmo dejavnosti kluba mladih tehnikov!
Fotografski krožek spada med dejavnosti šolskega kluba mladih tehnikov. Pri delu s fotografijo se pojavlja veliko vprašanj, ki spodbujajo otfoka k reševanju problemov in k ustvarjanju. Tovrstna dejavnost sega na področje kemije, optike, prostorskih odnosov, tehnologije materialov, estetske in moralne vzgoje.
Fotografska dejavnost je pomemben del programa kluba mladih tehnikov pa tudi del dejavnosti pionirske in mladinske organizacije na šoli.
V program dela fotografskih krožkov v letošnjem letu uvrstimo lahko osnovni tečaj iz fotografije, ki zajema nakup in vrste fotografskih aparatov, opis fotoaparata in dodatne opreme, fotografsko optiko, zgodovinski razvoj fotografije, fotografiranje v naravi in pri umetni luči. negativni in pozitivni proces, kontaktno kopijo, velike povečave.
repronapravo, diapozitive, uporabo mikrofilma, preslikavo, re-tuširanje, toniranje.
Motive iščemo v naravi, fotografije lahko prikazujejo delo in življenje šole, krajevne skupnosti, organizacij združenega dela materialne porizvodn je. Pripravljamo tudi razstave fotografij in kakovostnih tehničnih izdelkov, sodelujemo na občinskih, republiških in zveznih srečanjih, pa tudi na razstavah pionirske ali mladinske fotografije. Poleglega moramo pripravljati fotografije za šolski album, razvrščati in ohranjati filme za šolsko medio-teko.
Koristno in uspešno lahko uporabimo fotografijo tudi v boju za čisto in varno okolje.
Vse to in še marsikaj drugega naj bi upoštevali mentorji fotografskih krožkov, ko bodo sestavljali program skupaj z učenci.
AMAND PAPOTNIK
Dsnovna šola po novih smernicah
^avod SR Slovenije za šolstvo c v skladu s svojim delovnim ltQgramom organiziral enod-b eVni seminar za ravnatelje v ls®ovnih in glasbenih šol. ^minar za ravnatelje z ob-5o®ja organizacijske enote Za-®da SR Slovenije za šolstvo '^je je potekal v hotelu Do-^ava v Zrečah v torek, 21. sep-'•jtibra. [sia njem naj bi se ravnali1 seznanili z osnovnimi in nerednimi nalogami pri uve-TAianju smernic življenja in ”1® osnovne šole. Lružbeno-poiitično opredelijo 'n strokovna stališča o na-‘*i)n.ji socialistični samoupravni eobrazbi osnovnega izobraze-anja je razložil Stane Kranjc, ej re(lsednik strokovnega sveta za 8?jo in izobraževanje SR Slo-enije. V uvodnem delu je spre-' 1 Voril o zgodovinskem procesu torme in preobrazbe naše On°vne šole, ki nas je privedla zdajšnjo stopnjo enotne novne šole. Pri vsakem koraku i Prej so se zmeraj pojavljale lre in le zaradi odločne akcije
naprednih sil, ki so dobro poznale svoje cilje, smo dosegli tako kakovosten razvoj osnovne šole., Podobna nasprotovanja se po-; javljajo tudi zdaj, ko razvoj družbe terja, da omogočimo večje odpiranje osnovne šole in pospešujemo njeno podružblja-nje.
Stane Kranjc je opozoril, da šolska reforma ni samo naša posebnost. Ni družbe v svetu, ki ne bi razpravljala o nadaljnjem razvijanju svojega šolstva. Prav zaradi tega pa naša temeljna izhodišča in cilji za spremembe niso samo šolski, ampak globoko družbeni. Izhajajo namreč iz širših družbenih in strokovnih potreb.
Družbeni razvoj kaže, da bodo v družbeno-gospodarskem in kulturno-socialnem pogledu najhitreje napredovale tiste skupnosti, ki bodo imele svoj vzgojno-izobraževali sistem najbolje prilagojen potrebam tega razvoja.
Sola mora biti v priho'dnje dovolj delovno in tehnično usmer-
jena. Pri mladini mora bolj razvijati odgovornosti za lastna ravnanja in odločanje, njeno samostojnost in delavnost. K uresničitvi te naloge pa mora prispevati ves šolski sistem od predšolske vzgoje, osnovne šole do usmerjenega izobraževanja.
Stane Kranjc je razložil, kako naj razumemo proces podružb-Ijanja osnovne šole: šola se vključuje v socialno okolje tako, da postane središče krajevne skupnosti. To pa zahteva sposobnost in dejavnost prosvetnih delavcev. Prav od ravnateljev je veliko odvisno, kako bodo stkali te vezi, zlasti ob sestavljanju letnih delovnih načrtov. Šola mora osnutek delovnega načrta poslati krajevni skupnosti in ga uskladiti z njenim delovanjem. Dodal je še, da se moramo zavedati, kako zelo je šola odvisna od dobrega učitelja. Njena nadaljnja preobrazba je mogoča samo, če jo sprejmejo in se zanjo ogrejejo učitelji — za to pa morajo biti zainteresirani in tudi primerno nagrajeni. Ponekod se tega vse
premalo zavedajo — to kažejo velike razlike v osebnih dohod-,kih prosvetnih delavcev med občinami, ki jih moramo čimprej odpraviti.
Mag. Milan Adamič, svetovalec Zavoda SR Slovenije za osnovno šolstvo, je v popoldanskem delu seminarja govoril ravnateljem o izpeljavi temeljnih izhodišč preobrazbe, kakor so zamišljena v posameznih dokumentih programa življenja in dela osnovne šole, ter o nalogah osnovnih šol pri dinamiki njihovega uresničevanja. Predavatelj je posebej poudaril, da bo pri uvajanju novega programa življenja in dela osnovne šole morala sodelovati vsa družba in ne samo prosvetni delavci.
Na seminarju so ravnatelji prevzeli nalogo, da bodo vsebino smernic življenja in dela osnovne šole razložili delovnim ljudem v .svojem okolju, predvsem pa bodo z njimi seznanili svoje učne zbore, svete šol, svete staršev in učence.
FRANJO MAROŠEK
Teme za mlade fotografe
Učenci Osnovne šole Drago Lugarič iz Lendave obirajo sadje v šolskem nasadu
Takole spravljajo sadje za ozimnico
Grozdje letos dobo kaže
Lepa panorama — Lendavske gorice (Fotografijein besedilo: A. Pa-potnik)
STALNA RAZSTAVA IN PRODAJA UČIL, UČNIH PRIPOMOČKOV IN DIDAKTIČNIH SREDSTEV
NOVO PRI
SLUULES lAlHlNG
LJUBLJANA. TITOVA 52 telefon: (061) 317-744, 326-961
OBIŠČITE NAS V NOVEM POSLOVNEM CENTRU IN ZAHTEVAJTE INŽENIRING PONUDBE
HJ1J
ČAS preleta-x 1 ICO K) ' tOO TO
SlNHRONttAvUA * - sor>jt*s».x iKj\y ■
Dl: I ILNttt	V 1 f
VFRT mV/ RAZU.
ZA OSNOVNE ŠOLE
UČILNICA ZA FIZIKO, KEMIJO IN BIOLOGIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
MATIČNA UČILNICA:
—	oprema .— učila
—	AV sredstva
UČILNICA ZA TEHNIČNI POUK:
—	oprema
—	orodje ^-stroji
ZA SREDNJE SOLE
UČILNICA ZA KEMIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
UČILNICA ZA FIZIKO IN BIOLOGIJO:
—	oprema
—	učila
—	AV sredstva
—	sistem instalacij
—	vivarijstikal
ZA VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE:
—	oprema za igralnice
—	oprema za jasli
—	oprema igralnih kotičkov
—	didaktična sredstva
—	AV sredstva
—	tekstilni izdelki za VVO
Na vprašanja odgovarja Vili V eršaj, samostojni svetovalec Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.
Delovno razmerje za določen čas

naš
pravnik
Prosim vas za odgovore na vprašanja, povezana z delovnim razmerjem za določen čas, ki je po zakonu o delovnih razmerjih < le v izjemnih primerih, vendar ga osnovne šole pogosto sklepajo Že v šolskem letu 1980-81 so šole zaposlovale v oddelkih podaljšanega bivanja vzgojiteljice. Njihova izobrazba je po zakonu ustrezna za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, zato šole z njimi sklepajo delovna razmerja za nedoločen čas. Diplomanti pedagoške akademije (katerekoli predmetne skupine) pa smo v oddelkih podaljšanega bivanja zaposleni za določen čas, ker po mnenju osnovnih šol nimamo j.istrezne izobrazbe.
— Zanima me, zakaj je vzgojiteljska šola kot srednja šola, ki je usmerjena za vzgojo predšolskih otrok, ustreznejša kot pedagoška akademija, ki nas je usposobila za delo v osnovni šoli. torej za delo s šolarji?
Tako se predmetni učitelji ki ne dobimo zaposlitve v svoji stroki, iz leta v leto selimo iz ene šole v drugo,
‘Enako je tudi s psihologi, pedagogi, socialnimi delavci, ki tudi ne izpolnjujejo pogojev za delo v oddelkih podaljšanega bivanja n — Zakaj v naši družbi znižujemo raven izobrazbe učiteljev ko pa vemo, da v svetu zahtevan za delo v osnovni šoli višjo ali celo visoko izobrazbo'-
— Kje naj se zaposlijo diplomanti pedagoške akademije, predmetnih skupi, ki v osnovni šoli ne dobijo dela?
— Ali res po zakonu o osnovni šoli diplomant pedagoške akademije (predmetna skupina slovenski jezik — zgodovi . na) z desetletnimi delovnimi izkušnjami ne ustreza pogojem za ■jčiteljjt v oddelkih podaljšanega bivanja za nedoločen čas?
MAJDA PER VINŠEK
— Pri opredeljevanju pogojev glede, izobrazbe oziroma usposobljenosti učiteljev v podaljšanem bivanju v osnovni šoli je potrebno poleg pogojev, ki jih za učitelje osnovne šole določa zakon, upoštevati tudi vrsto in značaj dejavnosti oziroma oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki jih šola izvaja za učence, vključene v podaljšano bivanje.
Zakon o osnovni šoli opredeljuje podaljšano bivanje kot prehodno obliko od osnovne šole s poldnevno organizacijo življenja in dela do celodnevne šole. Po drugem odstavku 35, člena zakona morajo namreč osnovne šole. kadar ni možnosti za uvedbo celodnevne šole, v skladu s potrebami in možnostmi uporabnikov organizirati razširjen program interesnih dejavnosti za vse učence in podaljšano bivanje za učence, ki so potrebni posebne pomoči, in zanje organizirati vzgojno-izobraževalno delo po načelih, ki veljajo za celodnevno šolo. To pa pomeni, da podaljšano bivanje ne more biti več ome jeno le na različne oblike varstva učencev, ampak obsega posamezne oblike vzgojno-izo-braževalnega dela in dejavnosti, ki so značilne za celodnevno šolo
in s katerimi osnovna šola razširja skrb za razvoj otrok. Po 36, členu zakona so to zlasti: povezovanje uresničevanja predmetnika in učnega načrta osnovne šole z drugimi oblikami vzgoj-no-izobraževalnega dela in drugimi aktivnostmi, organiziranje samostojnega dela učencev in drugih oblik priprave učencev na vzgojno-izobraževalno delo, pouk fakultativnih predmetov, razširjeni program interesnih dejavnosti, rekreacija in druge oblike aktivnosti za sprostitev učencev, organiziranje dela učencev v njihovih organizacijah, vključevanje učencev v delo glasbenih šol. kulturnih in tele-snokulturnih organizacij, organizacij za tehnično kulturo v življenje in delo krajevne skupnosti in organizacij združenega dela ter v druge dejavnosti. Gre torej za zelo različne oblike vzgojnoi-zobraževalnega dela in različne vrste dejavnosti, ki jih šole izvajajo v okviru podaljšanega bivanja: iz tega izha jajo tudi različni pogoji in zahteve glede usposobljenosti učiteljev in drugih delavcev za opravljanje tega dela. Zato zakon o osnovni šoli tudi ne predvideva posebne vrste učitelja za izvajanje podaljšanega bivanja in ne določa posebnih pogojev za opravljanje tega dela, marveč predpostavl ja. da bodo posamezne oblike oziroma dejavnosti v 'podaljšanem bivanju opravlja!;, delavci, ki skladu z določbami zakona lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno delo oziroma sodelujejo pri tem delu.
Po 89 členu zakona so to učitelji, vzgojitelji predšolskih otrok, šolski svetovalni delavci in drugi strokovni delava, v skladu s 94. členom zakona pa lahko osnovna šoia za obogatitev vzgo j no- izobraževalnega dela in tesnejše povezovanje / okoljem vključuje v svoje delo tudi občane in delavce drugih organizacij združenega dela. družbenih organizacij in društev. Zato je uvajanje posebnega profila učitelja v osnovni šoli kot »učitelja podaljšanega bivanja« v nekaterih šolah po našem mnenju povsem v nasprot ju z zakonom, prav tako pa tudi določanje drugačnih pogojev za te učitelje, kot so določeni z zakonom za razrednega oziroma predmetnega učitelja
Organizacija vzgojno-izobra-ževalnega dela v osnovni šoli temelji ni: načelu, po katerem vzgojno-izobraževalno delo v oddelku v prvih štirih razredih opravlja praviloma en učitelj (učitelj razrednega pouka), v višjih razredih pa, prš posameznih predmetih učitelji, usposobljeni za pouk posameznih predmetov (učitelji predmetnega pouka). Po tem načelu naj bi vzgojno-izobraževalno delo v oddelkih podaljšanega bivanja opravljali praviloma učitelji, ki učence, vključene v podaljšano bivanje, tudi sicer poučujejo, to pomeni v oddelkih podaljšanega bivanja za učence prvih štirih razredov učitelji razrednega pouka, v oddelkih podaljšanega bivanja za učence višjih razredov pa učitelji predmetnega pouka. Seveda pa je odgovor na vprašanje, ali v posameznem primeru ustreza za
Ustanovitelja: Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja ir. znanosti ter.Izobraževalna skupnost Slovenije - izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom,
izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: ivietka Rečnik, pred-
delo v podaljšanem bivanju učitelj razrednega pouka ali učitelj predmetnega pouka, odvisen od vsebine in oblik vzgojno-izobra-ževalnega dela v podaljšanem bivanju. Če obsega podaljšano bivanje samo varstvo učencev, lahko to delo opravljajo tako učitelji razrednega kot učitelji predmetnega pouka.
V zvezi z vključevanjem vzgojiteljev predšolskih otrok v delo v podaljšanem bivanju pa moramo opozoriti, da zakon o osnovni šoli v 91. členu posebej opredeljuje njihovo delo v osnovni šoli, ki je omejeno na izvajanje oziroma sodelovanje pri izvajanju programa interesnih dejavnosti, samostojno delo učencev in druge oblike priprave učencev na vzgojno-izobraževalno delo in različne oblike varstva učencev. Menimo, da šo vzgojitelji predšolskih otrok primerno usposobljeni za izvajanje omenjenih dejavnosti tudi v
okviru podaljšanega bivanja, zlasti za delo z učenci nižjih razredov osnovne šole. Sodelovanje vzgojiteljev v podaljšanem bivanju pa ne more biti razširjeno na tiste oblike.vzgojno-izo-braževalnega dela, ki ga lahko opravljajo le učitelji.
Vse to jasno pove, da za stališče, po katerem naj bi bila za delo v podaljšanem bivanju ustreznejša končana vzgojiteljska šola kot končana pedagoška akademija, ni pravne podlage.
Prav tako je neutemeljena tudi trditev, da V naši družbi znižu-
jemo raven izobrazbe učiteljev, saj vsi zakoni s področja vzgoje, izobraževanja, ki so bili v zadnjem času sprejeti, vendarle postopno v skladu z našimi gmotnimi in drugimi možnostmi zvišu-
jejo zahteve glede stopnje strokovne izobrazbe učiteljev kot enega izmed pogojev za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
RAZPIS ŠTIPENDIJ TUJIH VLAD ZA UDELEŽBO NA POLETNIH TEČAJIH TUJIH JEZIKOV V LETU 1983
Zavod razpisuje štipendije tujih vlad na osnovi meddržavnih programov pro-svetnokulturnega sodelovanja za udeležbo na poletnih tečajih v letu 1983 za učitelje in profesorje, ki poučujejo tuje jezike na osnovnih in srednjih šolah, ter študente:
—	1 štipendije za udeležbo'na tečaju nemškega jezika v Avstriji.
—	3 štipendije za udeležbo na tečaju angleškega jezika v Veliki Britaniji. —- 1 štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika na-Danskem.
—	I štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi.
—	S štipendijo za udeležbo na tečaju slovaškega jezika v Bratislavi.
—	3 štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Besangonu.
—	3 štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu.
—	2 štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega.jezika v Sevresu.
—	3 štipendije za udeležbo na tečaju francoskega jezika za študente romanistike v Dijonu.
—	1 štipendijo za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Franciji za univerzitetne profesorje ali asistente
—	1 štipendijo za udeležbo na tečaju mednarodnega prava v Haagu.
—	2 štipendiji fondacije CINI za udeležbo na tečaju italijanskega jezika za študente romanskih jezikov in književnosti.
—	1 štipendijo za udeležbo na tečaju italijanskega jezika v Peruggi.
-- 1 štipendijo za udeležbo na tečaju madžarskega jezika v Debtecinu.
—	8 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Dresdenu.
—	1 štipendijo za udeležbo na tečaju norveškega jezika v Oslu.
—	1 štipendijo za udeležbo na nižjem tečaju poljskega jezika na Poljskem.
—	I štipendijo za udeležbo na tečaju poriugalskega jezika na Porgugalskem.
—	10 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika za študente germanistike v ZR Nemčiji.
—	6 štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika za profesorje germanistike v ZR Nemčiji.
•- 3 štipendije za udeležbo na tečaju nemškega-jezika za negennaniste v ZR Nemčiji.
—	I štipendijo za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi.
—	2 štipendiji za udeležbo na lečaju ruskega jezika v Leningradu.
.. 2 štipendiji za udeležbo na tečaju švedskega jezika na Švedskem
.. 1 štipendijo za udeležbo na tečaju španskega jezika v Španiji.
Prijave za udeležbo na navedenih tečajih naj kandidati pošljejo na naslov:
Zavod SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje, Parmova 33, Ljubljana, najkasneje do 5 novembra 1982.
Prijavi, ki mora vsebovati točen naslov kandidata, je treba priložiti:
1.	življenjepis kandidata,
2.	priporočilo delovne organizacije oziroma univerzitetnega profesorja,
3.	fotokopijo diplome.
Sredstva 'za kritje potnih stroškov si morajo kandjdati zagotoviti sami.
Sola za glasbeno in.baletno izobraževanje
MARIBOR — p. o. Mladinska 12
razpisuje po sklepu sveta šole dela in naloge
—	učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, zgodovine in geografije v izobraževalni enoti srednja glasbena sola, za nedoločen čas, poln delovni čas
—	učitelja baleta v izobraževalni enoti srednja baletna in baletna šola, za nedoločen čas, poln delovni čas
Kandidati za opravljanje det in nalog morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakoni.
Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa na naslov: Šola za glasbeno in baletno izobraževanje Maribor — p. o. Maribor, Mladinska 12.
O izidu razpisa bodo obveščeni najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri.
OSNOVNA ŠOLA CANKOVA razpisuje prosta dela in naloge
učitelja nemškega jezika, PRI ', za nedoločen poln delovni čas.
Začetek dela takoj.
Prijavite se v 8 dneh po objavi razpisa.
sednica. Tea Dominko. Milanka Dragar, Tone Ferenc Leopold Kejžar, Marjana Kunej. Vida Nered, Marija Skalar. -Janez Sušnik,; Zdravko Terpir. Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc.
Uredniški odbor Geza Oartuk, 'ea Dominko, dure Gartne« Marjana Kunej. Rudi Lešnik, Bariča- Marentič-Požarnik Veljko
Troha. Jože Valentinčič Manja Velikonja, Majda Vujovič -Uredništvo. Jože Valentinčič, glavni urednik, Maiiana Kunej, odgovorna urednice Tea Dominko, tehnična urednica Nasiov uredništva In sprave PoiiansK nasip 28 e ■' ■Vehe ooštni predal D jubijana 6: : 04

J ovita Podgornik
Jovita Podgornik — nekdaj profesorica na srednji šoli, zatem pedagoška svetovalka na Zavodu za napredek šolstva SRS in nazadnje urednica v kulturnem uredništvu RTV Ljubljana. Kljub dolgotrajni bolezni se je njeno življenje izteklo mnogo prezgodaj, še preden je lahko dosegla zenit svoje ustvarjalno-' sti. Težko je premeriti človeško življenje namah in tako, da bi lahko v nekaj vrsticah opisali osebnost, tisto zasebno, dostikrat nevidno očem javnosti in celo sodelavcev, in tisto, ki se zrcali kot rezultanta njenega dela. Dela, ki je bilo predano, bogato v vseh dejavnostih.
Jovita Podgornik izhaja iz učiteljske družine. Rojena je bila leta 1927 v Celju, otroštvo je preživljala v Cirkovcih na Dravskem polju. Vojna jo je zajela v gimnazijskih letih. Od vsega začetka je sodelovala z OF; potem ko so jd izdajalci ovadili gestapu, je odšla leta 1944 v partizane in še istega leta postala članica KPJ. Ko se je po vojni izšolala, je hkrati vodila aktivistično delo. Tudt med študijem slavistike na ljubljanski univerzi je aktivno delovala. Po diplomi se je posvetila pedagoškemu delu, poučevala je tudi na vzgojiteljski šoli, Ko je prišla na Zavod za napredek šolstva SRS, je poprijela za novo delo kot osebnost, ki se je s pedagoškimi izkušnjami znala lotiti mnogih'nerešenih vprašanj. In tako kot že prej se je tudi na novem delovnem mestu zavzeto in s svežino lotila tudi estetske vzgoje, veliko je prispevala k filmski vzgoji . in odprla pot novim gramatikalnim pogledom na slovenski jezik, kot jih je uveljavil Jože Toporišič. Kajpak je to le del tega, kar je mogoče na kratko zapisati. Nič manj pomembno ni to. da je imela svoje deio rada. kjerkoli ga je že opravljala.
Prihod k ljubljanski televiziji! je odprl možnosti za delo v kultu ri. Težko je izmeriti vse, kar j' naredila neposredno, uredniški' informativno in organizacijsko; Morda je ena značilnih potez, M . so jo spremljale pri televizijske!1 delu ta, da je hotela glede F možnost odkrivati aktualne pr®' bleme kulture. Delo jo je takc prevzelo, da ni poznala več proj stega časa, njen delavnik ni bj' izmerjen z urami. Če je razumi]'"' vo, da se je znala posebno skrbfl1’ lotevati obravnave literarnih de' in likov književnikov, pa to oc pomeni, da je ostala zgolj na te«1 svojem posebnem področju Bila je prva, ki je pred leti odpč vrata slovenščini v javni'rab' Med pisatelji so ji bili posebn' pri srcu sodobni klasiki, pa tud . srednji pisateljski rod. O knji' ževnikih in drugih ustvarjalcih j' ustvarila veliko nepozabnih pof tretov, prikazov, poročil. Znal' je pomagati oblikovati televizij
ski dnevnik in uvrstiti
zrn<
vanj
kulturne informacije, zanimivo sti,-
Trudila se je, da je ostala vsdV razumljiva, dostopna, veliko ib T tervjujev je izoblikovala z živi"" utripom, prt tem pa upošteval'! posebne poteze osebnosti, ki i(8l je predstavljala-. Njeni por tre L kulturnih delavcev so se priljubij" gledalcem, to pa je. največ kar sl lahko zaželi ustvarjalec. k Dolga leta je bila sveto™ valka mladini, tista znana in prife ljubljena Irena, ki je v Mladinjp tako zavzeto pomagala miadinfe iskati izhod iz težav. Svoje stisReJc ki je presegala njene moči, 'Te mogla rešiti Nihče ji ni mogojt, pomagati v bolezni, ki je povzrofe čila prezgodnjo smrt Iz njenegje dela, ki je ostalo, tudi ne bofliubi nikoli razbrali osamljenosti, ki ju^t je težila v zadn jem času, spozna-H n ja, da ob vsem razdajanju člofo vek ostane sam
R. H.
ra»Miaw-irai»rwrii Ta
Mirko Čok
'Presenetit,: nas je nenadna vest. da je cmr! naš dolgoletni prosvetni delavec Mirko Čok.
V 3'rsts je '■ aeei hoditi v slovensko C;rii Metodov«.* osnovno šolo, vse dok:*:: ic dan jenski fašisti niso ukini': in jo spremenili v italijansko Ket sc je odločil za učiteljski poklic, se je lahko šolal le na italijanskem - učiteljišču. Kadar je obujat spomine je zmeraj končal / mislijo, da so bili tisti časi najhijši, najbolj boleči, ker so nasilno razdirali prebujajočo se slovensko zavest.
Prvo delovno mesto kot učitelj je dobil na Katarini pri Trstu, seveda v ital*lanski šoli, s,ti sloveti skth tedaj z* nekaj iet ni bilo.
Kot nezanesljivega državljana fašistične Italije so ga uvrstili med vojake brez orožja, v tako imenovan posebni bataljon — to pa je v resnic' pomenilo politično začasno pregnanstvo, Tam so ga zadržali še, ko se je njegov uradni čas že iztekel. Potem ko je fašistična vojska razpadla, so ga Nemci poslali v taborišče kot vojnega ujetnika. Šele ob osvo-boditvi Trski • c..Ji cn postal svoboden. ret -* ie vpisal v tečaj za s'	. mije. Ob
razpisu , ko jt ;z n ral Kraj, je izrazil željo, naj ga pošljejo tja, kjer učitelje najbolj potrebujejo, če prav bi si bil lahko izbrat slovensko šolo \ Trstu in njegovi bližnji okolici, i ako so ga poslali v Sočergo i Istri. Po razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja na coni A in B so ga premestili v Lucijo, kjer je bilo takrat bol j malo'
i
k
Slovencev ž velik srn poletom s* je lotil pionirskega dela. Ustanovil je prosvetno društvo, organiziral večerne tečaje /a siovenšctl no, vodi: pevski zbor, folklorna m' dramsko skupino m ustvarjj na vseh področjih
Na' našo šolo v Lucijo je p riše 5^ že leta 1946 in deloval kot ravni telj skoraj 15 let.
Poleg rednega poklicnega deli je navdušeno v slikah m grafik?* upodabljal bližnjo okolico. Kdd si je ogleda) razstave njegovij tlel, je videl, koliko ijubezn' *
P;«
ustvaritvah.
Vedel je. kako sproščen smo1 pomaga prebrodit; začetne. R zave delovnega dne, zato je tul® velikokrat pripravljeno sak dovtip, s k aterim je zmeraj uspe Rad se je pogovarjal s svojin' delovnimi tovariši m tovarišic3 mi, rad je izmenjaval mišljenj? izkušnje in nenehno iskal naj boljše poti za doseganje skupni' (t cil jev; Zato je pri sodelavcih ttž' val zaupanje. Zaupanje pa j' nekaj, kar pri vzgoji mladih r"' koli ne sme manjkati.
Ob spominu na Mirka je treh posebej poudariti človečnost, katero .je biio prežeto vse tije ]q govo delo. Tako kot se je zn? približati k vsakemu sodelavci' staršem otrok in vsem drugi1' odraslim, je znal ustvariti nep® sreden stik tudi z otroki in mlad''
Spomin nanj bo ostal za n'1' zmeraj svetal in nepozaben.
EDI STEKI
Rokopisov fotografi; ne vra-vamc:. Letna naročnina znaša 25C din za posameznike 450 din ds. :a Dujsnizaciie združenega teia ;r detovne skupnosti Cena zvoda ’. rin pr povečanem obsegi. pa.zOain študentjeima-ric pn skupinskih naročilih pe-sener doch o. Številka tekočega ačune: if ; . 603-46509
■ iška ČZR Ljudska pravica. ^ ISSN 0033-' 643 °o mnenju Republiškega Kohf
tejaza vzgojo in izobraževanje!* [f časnik Prosvetn; delavec* prost temeljnega davka od pf? meta proizvodov ;piej ‘ 'očko > odstavka. 36 člena zakona of# Javčenju proizvodov m storite''] prometu ;■
D
slovenske zemlje je v njegovi'^
Bt