»asvl'®” bra 194-5. Md novem-CeCm37fi Zakriž nad klestil '^"T^n na Plembra do 17 se-v tiskarn 9!i Sk ie tisl'S5ŠS“": primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 161 (13.099) Trst, sreda, 27. julija 1988 ^ senatu so sedaj že štirje osnutki Neodvisna levica vložila osnutek za zakonsko zaščito slovenske manjšine ~ Skupina Neodvisne levice v senatu je te Vensk°Žila zakonski osnutek o globalni zaščiti slo-nat narodnostne skupnosti. Podpisali so ga se-ItiirTr ®or's Ulianich, Gianfranco Pasguino, Pier-^norato in prof. Gaetano Arfe. Osnutek Ne-j(0 sne levice se tako pridružuje v senatu osnut-tiik ' 80 i**1 dosleJ vložili komunisti (prvi podpis- s^u . ovenski senator Stojan Spetič), mešana tiik na V *menu Slovenske skupnosti (prvi podpis-n,0 Senat°r valdostanskega gibanja Dujany) ter de-dila0*etarci (PodPisnik sen. Pollice). Vsa ta bese-US. Sedaj čakajo na obravnavo v prvi komisiji za vna vprašanja senata. ra2|.av,i osnutek Neodvisne levice se v bistvu ne •nana *4e. od tistega, ki ga je predložil v prejšnji oSJ1 Qalni dobi senator Arfe. Izdelan je bil na isti ptej.Vl. z nekaterimi spremembami. Z razliko od Hiie t .?a Je v novem osnutku seznam občin Furla-5ek~.ulijske krajine, v katerih živijo Slovenci, ter aJ drugih tehničnih izboljšav, tev 0t ie reteno v uvodnem poročilu v predstavi-delitSnutlia' so glavne točke novega besedila opre-šinale1'' teritorija, na katerem živi slovenska manj-ločit brez razlikovanj med tremi pokrajinami, do-lijj. ev objektivnega kriterija za identifikacijo po-t6r a°'inštitucionalnega predstavništva manjšine na .določitev jasnih mehanizmov za zaščito jezika raVa0 j * ravni ter na ravni odnosov z javnimi up-U{r ..d11- Rečeno je tudi, da je treba poskrbeti za tj0 Z1 ®v vezi med manjšino in italijansko stvarnos-1{0( aRo na družbenopolitičnem in gospodarskem na upravnem in kulturnem področju. Ob vse večjem negodovanju slovenske javnosti Danes razglasitev vojaške sodbe proti Borštnerju, Tasiču, Janši in Zavrlu Korektno ravnanje vojaških zagovornikov obtožencev - Žolčna polemika o pravici do rabe slovenščine na procesu, ki poteka v Sloveniji MARIJ ČUK LJUBLJANA — Danes ob 13. uri bo vojaški sodni senat končno izrekel sodbo. Sojenje proti Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču, Janezu Janši in Franciju Zavrlu se je včeraj namreč zares končalo in to z zaključnimi besedami še nekaterih obdolženih in njihovih zagovornikov. Franci Zavrl, ki je edini glas (brani se s prostosti) iz sodne dvorane, saj poteka obravnava za zaprtimi vrati, je pojasnil včerajšnji potek sojenja. Dejal je, da so vsi vojaški branilci zavzeto in korektno skušali demontirati tožilčevo obtožnico, trdili so, da je razprava v srbohrvaščini nezakonita, saj bi morala teči v glavnem mestu Slovenije v slovenščini, dokazovali so tudi nekatere druge nekorektnosti. Tasičev branilec naj bi dejal, da je do kontakta med zastavnikom Borštner-jem in samim Tasičem prišlo, vendar pa vojaška skrivnost (če naj bi to bila fotokopija nekega vojaškega dokumenta) ni bila izdana. Zato ni razlogov za nadaljnji pripor. Zavrl je navedel še veliko podrobnosti in zatrdil, da tožilec nima v rokah nobenih materialnih dokazov o krivdi obdolženih, da je prišlo med preiskavo do nezaslišanih manipulacij in da je sojenje skonstruirano. In kako so se držali obdolženi? Ivan Bor-štner naj bi med drugim dejal, da je bil doku- ment take narave, da bi ga morali pokazati naj višjim organom SR Slovenije, saj gre za njeno nadaljnjo usodo. David Tasič je v svojem posegu zavračal tožilčevo obtožnico pa tudi dve trditvi Zavrlove obrambe (Zavrlu ni bila omogočena replika). Janez Janša je ta sodni postopek primerjal dachauskim procesom, kjer pa je bil javnosti omogočen dostop, obtoženi so imeli civilne zagovornike, bili so pozneje rehabilitirani in vse je potekalo v slovenščini... Ponavljamo, Franci Zavrl je edini vir, na katerega se lahko obračamo, saj uradnih informacij ni. Govori se sicer, da bo predsednik vojaškega sodnega senata v prihodnjih dneh pripravljen na razgovor s časnikarji, čeprav je to po sedanjem zadržanju malo verjetno. Tiskovno konferenco napovedujejo tudi sorodniki obdolženih (in obdolženi sami, če bodo na prostosti) in na njej naj bi podrobno govorili o neverjetnih zadevah, ki so se kazale med obravnavo. Skratka, sum v legalnost postopka zadobiva obrise gotovosti. Slovenska javnost je ogorčena. Tudi včeraj se je zbrala množica pred poslopjem vojaškega sodišča (bilo je nad tri tisoč demonstrantov - skratka, stopnjevanje prisotnosti iz dneva v dan), izmenjavala se je častna straža, v kateri so bili s slovensko zastavo ljudje vseh slojev, starosti in poklicev, mimoidoči so polagali cvetje in nosili transparente s protestnimi gesli, tudi tistega z goriškega Travnika (Slovenci enotno za naše pravice). Na. včerajšnji seji IO predsedstva RK SZDL Slovenije pa je predsednik Jože Smole obrazložil vsebino pisma, ki so ga poslali predsedstvu SFRJ. Izrazili so ogorčenost in zaskrbljenost zaradi nespoštovanja pobud družbenopolitičnih organizacij Slovenije v zvezi s sojenjem, kot tudi zato, ker vojaški organi vztrajno delujejo na škodo obtoženih. Člani IO so tudi izrazili protest zaradi nedavnega sporočila predsedstva SFRJ v zvezi z rabo slovenščine. Svoje stališče mora predsedstvo SFRJ ponovno proučiti. Po mnenju odbora bo v nasprotnem primeru treba sprožiti pobudo za ustrezen ustavni spor o enakopravnosti slovenskega jezika. O rabi slovenščine je tudi Društvo slovenskih pisateljev izdalo ostro tiskovno sporočilo, na včerajšnjem zasedanju slovenske skupščine pa so z veliko večino glasov izglasovali sklep, da v skupščinskem razgovoru o sojenju pred vojaškim sodiščem lahko sodelujejo tudi predstavniki Odbora za varstvo človekovih pravic. Politična in sploh vsakršna klima je torej ta čas v Sloveniji izredno vroča. Sojenje proti štirim obdolženim se je v reakcijah sprevrglo v širše družbeno negodovanje. Vsedržavni tajnik PSI se je včeraj sestal z voditelji CGIL Bettino Craxi za iskanje novih poti v odnosih med komunisti in socialisti *k> Crax^~ '7sedržavni tajnik PSI Betti-Ml -8? Je včeraj v spremstvu svo-,7artei|PzPh sodelavcev (podtajnika Francesca Forteja, Uga In- Ja' Gen uya in- arian ^“Jiara Acguavive in Agostina Č. ia) podal na sedež sindikata (*itelja j[.er sta S3 pričakala glavna vo-s°cia]j'^grnunist Antonio Pizzinato in Pfihaia Ottaviano Del Turco. Craxi Vlhra v v. goste ravno v trenutku, ko radi ^ .^dikalnih vrstah nevihta za-sP°rov glede izida pogajanj neposredno pred sreča-jlUov0 alnih predstavnikov z De apigih ^pdcl0 glede davčne reforme in ,11 ocenjujemo njegov vče-Sa rieblSk. na domu CGIL, ki mu tr?arlnijun®s in jutri sledila obiska pri J^lttio jj ln Benvenutu, ne moremo v ^levitve, da gre za pomemb- Pdzorjfi8! na italijanskem političnem ^aihen jJt' Socialistična stranka ima ‘lami ]Q • * nove poti v odnosih med ri^dikai,,j,*ce' je dejal Craxi svojim ?? je Cel? sogovornikom ter dodal, « leh ^ • uk vezen prehod pri iska-0cialistj Odnosi med komunisti in 'n po njegovem mnenju klju- bovali vsem viharjem in ti odnosi so za PSI pomembni tudi v bodoče, CGIL pa je v tem okviru prav tako pomemben dejavnik, še zlasti, če se bo znala prenoviti. Travmatični spor zaradi Fiata je za Craxija navaden incident, glavna skrb pa mora biti sindikalna enotnost. Med PSI in CGIL je vsekakor več stičnih točk, kot lahko kaže na prvi pogled. Novinarjem, ki so ga v velikem številu pričakali po triurnih pogovorih s Pizzinatom in drugimi sindikalisti, je tudi izjavil, da je sindikat odločilen dejavnik družbenega in demokratičnega življenja. Če želimo trdne družbene vezi in če zahtevamo sodelovanje sindikata pri razvoju države, je med drugim poudaril, potem moramo zagotoviti sindikatom boljše pogoje, kot jih imajo danes. Tema pogovorov je bilo tudi današnje srečanje sindikatov z vlado. Glede tega je dejal, da so sindikalne zahteve zelo pomembne in da bodo socialistični ministri upoštevali zlasti sindikalne predloge o davčni reformi. Srečanje s Craxijem so predstavniki CGIL zelo ugodno ocenili ter poudarili, da je pokazalo več stičnih točk kot razhajanj. Omejitve hitrosti povzročajo zmedo zlasti med turisti RIM — Hitrostne omejitve na italijanskih avtocestah so še naprej predmet najrazličnejših kon-testacij in nesporazumov, občasno pa celo tudi sporov. Zagovorniki hitre vožnje na primer menijo, da omejitve povzročajo samo še večji nered, pikolovci pa se opirajo na bolj praktično plat problema. Začasni ukrep namreč predvideva, da mora avtocestno podjetje najkasneje do 3. avgusta zamenjati oziroma dopolniti cestno oznako z novimi hitrostnimi vrednostmi. Do takrat pa bi moralo poskrbeti za čim ustreznejšo informacijo, tudi v obliki tiskovine, ki naj bi jih delili že na cestninskih postajah. Veliko prahu pa so dvignili tudi tuji turisti, zlasti Nemci, ki niso bili obveščeni o novih hitrostnih omejitvah. V zvezi s tem je minister za javna dela Ferri sprejel nemškega veleposlanika Rutha in mu obljubil, da bo italijanska cestna policija storila vse, kar je v njenih močeh, da bo nemške (in ostale) turiste pravočasno opozorila na nova pravila in da jim. bo le v skrajnem primeru naprtila predvidene globe . Podelili so mu jo včeraj v miramarskem centru l'of. Brunu Zuminu Diracova nagrada ^daj pQ Prof. Bruno Zumino, priznan italijanski fizik, ki * e na kalifornijski univerzi Berkeley, je včeraj v Poh1 nretsko fiziko v Miramaru dobil Diracovo na-irhV niB 611 a mu i° ie mednarodna komisija raziskoval-Ž4h let ®ovo dolgoletno raziskovalno delo. Prof. Zumino Vp- kil v;Hr0dil se v R‘mu' poučeval je na raznih univer-CKaskavT,n° ?aP0S*en z raziskovalnim delom. Dobil je že Priznanj. sBtia?sT " fe Sirte viP°ec u r______^ ____ r_____jjjjjj^ čat^sdserf^f Furlanije-Julijske krajine Adriana Biasuttija Por? ker stnika Sklada za Trst Gianfranca Carboneja. To (Prli mi a “stanovi, ki ji predsedujeta, finančno izdatno t of. niBrnarski center in omogočili njegov razvoj. Centr®10 Rosso Cicogna je povedal, da je bilo c “astajU tiso® študentov iz vsega sveta. Okrog itfdhjem i9-'0 96 nove znanstveno-raziskovalne ustanove. za odprtje fj N4 Vf ■ 14 So>v slovesnosti, na kateri je bilo veliko štu- (jJJsiavci eydn|h dežel sveta, je nobelovec Abdus Salam s i- 2slrre vlaHCast;d 2 Izročitvijo priznanja tudi predsednika ttip®11* cenn-1®10 Rosso Cicogna je povedal, da je bilo doslej ^ z®9 “astai U- tiso® študentov iz vsega svpf=‘ r'v,'"'T trgi^drrjgj^ laJ° še nove znanstveno-raziskovalne tlSR ?'0vih r SSU i® rimska vlada dala dovoljenja V i .‘taliia!lnfr.ov- Trst naj bi tako postal eno najpomemb-žei16 ‘taljjiJ1, k mest na raziskovalnem polju ter privabil ske raziskovalce marveč tiste iz številnih de- Tragedija v Fossalonu Utonila dva Goričana GRADEŽ — V poznih popoldanskih urah se je na pla-i, pri Fossalonu, dogodila tragedija, ki je po dosedanjih gotovitvah, terjala eno smrtno žrtev, eno osebo pa po-rešajo. V razmeroma plitvem morju je utonil 62-letni pokojenec Silverio Baldassi iz Gorice, Ul. Garibaldi 10. Ijegovo truplo so že sinoči, nekaj po nesreči, ki se je ripetila okrog 17.30 izvlekli iz vode, nedaleč stran, kjer i prišlo do nesreče. Še zmeraj pa iščejo truplo 17-letne-a Stefana Mattiussija iz Zagraja, Ul. Volta 43. Z iska-jem trupla bodo nadaljevali danes. Po prvih ugotovitvah so Baldassi, Stefano Mattiussi ir njegova mlajša brata stara 14 in 9 let, hodili v morju neposredni bližini obale v približno meter globoki -»Ji M -■» /-I /v m a n a i tli co TlflffrPTTl i 1 i V rvl rtlisilr rt i a m M a srečo je tedaj privozil mimo čoln z nemškimi turisti, ki so lahko rešili le mlajša brata Mattiussi, sicer bi bil obračun nesreče še težji. Baldassi je bil do nedavna uslužbenec obmejne policije v Gorici, kjer sta zaposlena tudi njegova sinova. Mattiussi pa je bil dijak. Tragičnemu dogodku so nedaleč stran prisostvovali tudi Mattiussijevi starši. Na plažo je namreč prišla cela družina, ki se jim je pridružil tudi stari družinski znanec Baldassi. Gospodarski manever vzbuja še veliko dvomov in vprašanj Republikanci kritično ocenili vsebino in počasnost pogajanj RIM Pogajanja za gospodarski manever so tik pred zaključkom, počakati pa bo treba še na predvidoma razgibano razpravo v parlamentu. Včeraj so se sestali finančni ministri pod vodstvom podpredsednika De Michelisa - predsednik vlade De Mita je bil zadržan drugje - in proučili predloge, s katerimi se bodo predstavili za pogajalno mizo skupaj s Con-findustrio in sindikatom. Po seji je De Michelis povedal le, da je zadeva delikatna, minister za proračun Fanfani pa je pikropristavil, da bo za njeno rešitev potrebna še marsikatera seja. Razprava bo dejansko dolga in naporna, zlasti tisti njen del, ki vsebuje spremembe davka na dodatno vrednost IVA in davka IRPEF. Glede IVA nameravajo spremeniti naj nižje alikvote in odpraviti najvišje. Kar se tiče IRPEF pa kaže, da se bo alikvota zmanj- šala z devet točk na šest. To so seveda samo domneve, ki nimajo trdne podlage tudi zato, ker jih bo moral oceniti sindikat. Slednji pa zahteva, da parlament spoštuje dogovore, ki jih je pred časom sprejel v zvezi z reformo davčne politike, in tudi tiste, ki jih bo sklenil v četrtek, ko se bo sestal pet-strankarski vrh. Prav v večini pa ne manjka zaprepadenosti; čeprav je minister za finance Colombo zagotovil, da ni prišlo do razhajanj v obravnavi gospodarskega manevra, so republikanci opozorili, da je obravnava površna in nevezana. Republikanci so kritizirali tudi počasnost vlade in poudarili, da so podatki računovodstva zaskrbljujoči. »Kljub vsemu pa se vlada ni zavzela za učinkovite ukrepe, saj prevladuje občutek, da gre zgolj za nepomembne popravke in ne za drastične davčne spremembe,« je poudaril La Malfa. Dodal je še, da če se vlada tokrat ne more dogovoriti za ustrezno krčenje javnih izdatkov, je že skrajni čas, da pregleda dokumentacijo komisije Steve. Komisija Steve je namreč ugotovila, da je nujno potrebno selektivno krčenje javnega izdatka in to na raznih področjih. Na podatke komisije Steve se je oprl tudi tajnik liberalne stranke Altissimo, ki je De Miti svetoval, naj odpravi nepotrebne stroške in »napitnine«. Vlada pa s svoje strani zagotavlja, da bodo ukrepi primerni s potrebami javne finance in da bo gospodarski manever izvedla v celoti. Tudi podpredsednik De Michelis je zagotovil, da bodo tokrat med tnalom in kladivom davčni utaljevalci, to pa je tako rekoč želja celotne skupnosti. G. R. De Cuellarjeva prizadevanja za vzpostavitev takojšnjega premirja med Iranom in Irakom NEW YORK — Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar je sinoči izjavil, da bodo njegovi pogovori z iranskim zunanjim ministrom dr. Alijem Akbar-jem Velajatijem in iraškim zunanjim ministrom Tari-qom Azizom, ki se bodo začeli v sredo, trajali predvidoma teden dni. Ameriški predsednik Reagan pa je izjavil, »da so se ZDA pripravljene začeti pogovarjati z Iranom, če je tudi Iran za to«. Odd voj eni pogovori zunanjih ministrov Iraka in Irana z generalnim sekretarjem OZN (Iran namreč še vedno zavrača neposredne pogovore z Irakom), bodo obsegali razpravo o uresničitvi 10 točk, ki jih vsebuje resolucija Varnostnega sveta 598. Najpomembnejše točke so: določitev dneva »D«, ko bo premirje začelo veljati, umik vojsk obeh držav na mednarodno priznane meje, izmenjava vojnih ujetnikov, ustanovitev mednarodne komisije, ki bo poskušala ugotoviti krivca za'vojno, problematika »trajnega in pravičnega miru« (omenjena točka zajema v bistvu problematiko sprazuma o nenapadanju), vprašanje gospodarske obnove in varnost (posebej plovbe) v Perzijskem zalivu. Premirje med obema državama je po besedah generalnega sekretarja OZN »samo prvi korak na poti do miru, ne pa končni cilj bližnjih pogovorov«, čeprav bo trenutno najpomembnejša naloga določitev dneva, ko bo premirje stopilo v veljavo. Po De Cuel-larjevem mnenju bo premirje na iransko-iraški fronti začelo veljati v 10 do 12 dneh. Iraški veleposlanik v OZN Mohamed Kittani je včeraj izjavil, da se bodo iraške sile umaknile z iranskega ozemlja do torka opolnoči. Iraški predstavniki še vedno izražajo sum, da poskuša Iran doseči samo premirje ne pa tudi trajnega miru. S tem opravičuje- jo tudi zadnjo ofenzivo na fronti, s katero poskuša Irak doseči boljši pogajalski položaj. Generalni sekretar OZN Perez De Cuellar se sicer vzdržuje vsakega komentarja o vzrokih za vojno in sedanjem položaju na fronti, predstavniki nekaterih zahodnih držav članic Varnostnega sveta pa poudarjajo, da bo Irak verjetno potrebno vsaj interno spomniti na to, da nosi večji del krivice za začetek vojne, pa tudi za uporabo bojnih plinov, kar je po mednarodnem pravu izrecno prepovedano. V Teheranu se trenutno mudita dve misiji svetovne organizacije - prvo vodi poveljnik mirovnih sil OZN na Bližnjem vzhodu, norveški general Martin Vadset, pogovarja pa se o nadzorovanju premirja in umiku obeh vojsk na mednarodno priznane meje, drugo, ki bo poskušala ugotoviti število vojnih ujetnikov v obeh državah pa vodi belgijski general Rene Bats. Predvideno je, da bosta obe komisiji v drugi polovici tedna na obisku v Iraku. Ker obe komisiji v skladu s pravili OZN potujeta z normalnimi komercialnimi linijami, se utegne njuno delo za nekaj dni zavleči. Eno izmed vprašanj, ki lahko ogrozi celotno mirovno operacijo, je ali bo OZN lahko zanjo zagotovila ustrezna finančna sredstva. OZN bo namreč v začetku oktobra ostala brez denarja, predvsem zato ker ZDA nočejo poravnati svojih finančnih obveznosti do proračuna svetovne organizacije. Reaganova administracija dolguje OZN približno 467 milijonov dolarjev v obliki letnega prispevka k proračunu in 65 milijonov dolarjev za izvajanje mirovnih operacij v preteklosti, oziroma približno dve tretjini vseh neporavnanih obveznosti do proračuna OZN. Predvideno je, da bo izvajanje premirja na iransko-iraški fronti nadzorovalo približno 250 pripadnikov mirovnih sil. Konec preteklega tedna je De Cuellar med posvetovanji v Varnostnem svetu, zaprosil tudi Jugoslavijo naj k temu kontingentu prispeva 10 do 15 častnikov. Trenutno so opazovalci OZN na Bližnjem vzhodu, Cipru in Afganistanu. V prihodnjih mesecih bo svetovna organizacija morala poslati svoje opazovalce razen v Perzijski zaliv, verjetno tudi v Namibijo, Zahodno Saharo in Kampučijo. Ker je izčrpan tudi rezervni sklad OZN, bo generalni sekretar v primeru, če ZDA ne poravnajo svojega deleža, že v začetku oktobra prisiljen države članice zaprositi, naj vplačajo svoj prispevek za naslednje leto. Ena izmed možnosti je tudi, da bi se svetovna organizacija zadolžila na svetovnem tržišču kapitala, vendar pa bi to terjalo spremembo ustanovne listine, ki OZN prepoveduje vsako zadolževanje. Nov element sedanjega dogajanja je tudi pripravljenost ZDA, da se začno z Iranom znova pogovarjati. Ameriški predsednik Reagan je včeraj izjavil, »da so se ZDA pripravljene pogovarjati, če je tudi Iran zato«, vendar pa ne bodo napravile prvega koraka v tej smeri. Po besedah državnega sekretarja Shultza so ZDA nedavno navezale posredni stik z iranskim vodstvom preko Švice, ki zastopa ameriške interese v Iranu. Zaenkrat ni posebnih možnosti, da bi že med sedanjim bivanjem iranskega zunanjega ministra v New Yorku, prišlo do prvih uradnih pogovorov med obema državama. Kljub temu pa se v VVashingtonu krepi prepričanje, da bo Iran pristal na postopno normalizacijo odnosov. UROŠ LIPUŠČEK Sardinski dnevni zavrnil objavo izsiljevalnih zahk’ CAGLIARI - Ugrabitelji ri«1*^ podjetnika Romana De Angelis®' jjij ga ugrabili v začetku junija, so M novno oglasili. V uredništvo s j skega dnevnika »La nuova Saro » < so poslali pismo z zahtevo, “a celoti objavijo. Pismo je pod prl , pj ugrabiteljev lastnoročno naplS ^ { Angelis, v njem pa so navodil3 „v plačilo odkupnine oziroma za n) osvoboditev. . u/i Glavni urednik dnevnika *n niški odbor sta odločila, da plS bodo objavili, pač pa da pust1) okvir s pripisom. V pripisu ui 3 piše, da »La nuova Sardegna« klonila pod tako podlim izsiljeV[iji(i)i' zlikovcev, kot ni tega storila .^1 prej. V bistvu pa gre tudi za izv ‘pf navodil preiskovalnega sodnik3' a|r že pred časom, sporazumno z m Ijenčevimi sorodniki odločil, ralno in dejansko osamijo ugr3" ki zaman iščejo alibi za tako neC a P, ko dejanje. Ugrabitelji so že P^,/ kim tednom poslali uredništvu . ili nika pismo z raznimi zahteva J grožnjami. Med drugim 50 zaJ,aš£fl da se bodo družini De Angelis vali, seveda v primeru, da do pv ne pride. Svojega naklepa z3.jj,n niso udejanili, s tem pa so potr se zaradi težavnih stikov s sor° nahajajo v hudi dilemi. Podpora rebalansu vendar s pripombami LJUBLJANA Delegati skupščine Slovenije so včeraj nadaljevali 20. julija prekinjeno zasedanje in razmeroma hitro končali začeto delo. Podprli so osnutek zakona o rebalansu zveznega proračuna, vendar z resnimi pripombami, na katerih se bodo ob usklajevanju tega dokumenta gotovo lomila kopja. Slovenski delegati menijo, da proračun ne sme preseči okvirov dogovorjene gospodarske politike za letošnje leto. Po drugi strani pa menijo, da bi manjkajoča sredstva za financiranje JLA dali kasneje, oziroma s ponovnim rebalansom proračuna federacije. Četudi nekoliko sporna, je včerajšnja podpora vendarle korak naprej z ozirom na mnenje delegatov na prvem delu zasedanja skupščine. Takrat so delegati zborov občin, ki niso bili zadovoljni z argumenti predsednika republiškega izvršnega sveta Dušana Šinigoja, zavrnili podporo rebalansu, enako pa so menili tudi delegati zborov združenega dela. Med tem so delegati očitno spoznali še nove argumente, še posebej v zvezi z namensko proizvodnjo gospodarstva v Sloveniji, in včeraj ublažili svoj odnos do predlaganega rebalansa. Delegacija SFRJ v Avstraliji SYDNEY - Blagovna menjava med Avstralijo in Jugoslavijo je izziv in možnost za razširitev in povečanje gospodarskega sodelovanja med državama. Pri tem ima velik pomen skorajšnja ustanovitev skupnega komiteja za gospodarsko in tehnološko sodelovanje, je v Melbournu povedal namestnik ministrskega predsednika avstralske države Victoria Robert Fordham na srečanju jugoslovanskih in avstralskih gospodarstvenikov, ki sta ga organizirali Zvezna gospodarska zbornica in avstralska agencija za napredek trgovine »Austrade«. Predsednik elektronske industrije Niš je predlagal, naj začno z ustreznim avstralskim partnerjem izdelovati inkubatorje za prezgodaj. rojene otroke in sicer z enako višino vlaganj in dobička. Direktor znanstveno raziskovalnega inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, dr. Tomaž Kalin je avstralske znanstvenike povabil k sodelovanju v raziskavah v biomedicini. Še posebno pozornost avstralskih udeležencev je pritegnilo sporočilo profesorja doktorja Zajca s fakultete za elektroinženir-stvo v Ljubljani o rezultatih raziskav zdravljenja poškodovanih mišic, (dn) Stavka indijske policije Enote indijske obmejne varnostne službe so posegle, da bi prekinile stavko in upor lokalne policije iz Džurata (Telefoto AP) Politecnico: omejen vpis A RIM — Pred kratkim so se na znani milanski Politecnico odločili za omejitev števila vpisanih. ^ jtf.0'. običajnih sprejemnih izpitov pa so določili »geotJ^ -*1 pa so določili »geua-^r zaprto število. Vpisali se bodo skratka lahko le štude11 bivajo v Lombardiji. -mM\ Ukrep rektorja Politecnica Emilia Masse, ki b°jj 1.500 študentov k menjavi inštituta, je sprožil po celeio,s, val ogorčenja in polemik. Milansko univerzo obtožujAj it I je sprejela ukrep, ki ni ustaven, ki je diskriminac^r j celo rasistični. Odgovorni pri Politecnicu so na konferenci obrazložili razloge za to dejanje. Po njih0 -jo k bil ukrep neobhodno potreben, češ da ne razpol^fO'^ •• -----1------ »------------------ 1 J: števil0 “r dovoljšnjim prostorom, poleg tega pa je tudi števu0 ' \e sorjev prenizko. Ukrep bo sicer veljal le za šols11 "•** ................. adt Medtem pa se politične sile že obračajo na m11 šolstvo Giovannija Gallonija. Demoproletarska PAj.,, Patrizia Arnaboldi je ministra vprašala, »kako nays, ukrepati, da bodo vsem italijanskim državljanom, h! »J vijo v določenih pokrajinah Lombardije, zagotovi]0 ^1^ Id' us- tavne pravice.« Ko pa minister ne bi posegel, se Arn #j/. jeva sprašuje, če bo za vpis na Politecnico dovolU [A. mater iz Milana, prebrati vsa dela Giannija Brere, h1 gSt jač Milana ali Interja ali pa znati na pamet nekatem^t6^ Carla Porte. Mar ni dovolj biti državljan republik6' jCo ■ > i • _ _ . „i_i ___i____i__i _a_— ustava zagotavlja vsem, ne glede na kraj rojstva, Pr' študija?« (ag) V Italiji vlada kult nepotrebnega RIM — Italijani stremijo za tem, da bi si uredili čim ugodnejše in čim lažje življenje. Raziskava, ki jo je CENSIS pravkar objavil na Arhivu raziskav dokazuje, da se v Italiji razvija svojevrsten kult nepotrebnega, brez katerega se menda ne more shajati. Naj si bo zaradi širjenja blagostanja (vsaj v nekaterih družbenih plasteh) ali zaradi masivnih prepričevalnih akcij medijev, Italijani kupujejo ogromno artiklov, ki jim pomagajo, da si zagotovijo »boljše življenje«. ■ Kakovostna in peneča se vina so priboljški, ki si jih privošči 53,2 odst. Italijanov. Tudi eksotično sadje gre izvrstno v prodajo, pa čeprav vsako leto uničujemo tone domačega sadnega pridelka. Italijani pa so še po- sebno navdušeni, ko je treba seči v žep za nakup »avtorskih« oblačil. Višji življenjski standard predpostavlja kajpak tudi rojstvo novih meril udobja. Mnogi (od 20 do 40 odst. prebivalstva) si kupujejo srajce in obleke krojene po meri, sleherna »mise« pa zahteva primerne čevlje, pas in torbico. Tudi nakup pohištva teži k povečanju udobja v družinskem okolju, velikega pomena pa so estetske postavke, saj je kar 19,4 odst. Italijanov priznalo, da se je za nakup odločilo, ker se je novi kos pohištva sijajno ujemal z ostalo garnituro. Podobno se dogaja tudi na področju turizma. 59 odst. Italijanov si je lani priyoš^ilo nekaj tednov letovanja. 0dK Raziskava CENSIS je vsekakor tudi senčno plat medalje, saj se je . da imajo Italijani tudi kopico y, mov. Več kot polovica intervjuva ^gt. odst.) je priznala, da se boji bolezni ( uianifestcijah itd.) in obratno; neposredno seznanjanje s položa- “—ske države in deželne vlade jugoslvoansko in slovensko 'to ku^f-^tva v Italiji, z odnosom EGS, italijanske države in deželne vlade Ptaksn tva kot izkušnja, ki jo velja soočati z jug Ks°. (ig) Na Sežanskem stanje velike požarne nevarnosti SEŽANA — Štab za civilno zaščito v sežanski občini je v ponedeljek razglasil »stanje velike požarne nevarnosti v občini Sežana«. Vroče, sušno obdobje je namreč ustvarilo prav idealne pogoje za travniške in gozdne požare in eden večjih se je pred dvema dnevoma razplamtel na mejnem območju med Orlekom in Golim vrhom, ko je pogorelo več kot 30 ha površine, v boju z ognjem pa je bilo vsega 170 gasilcev, vojakov, občanov in celo helikopter RSNZ, od koder so precej prispevali k usmerjanju akcije. Od ponedeljka dalje je na Krasu prepovedano kuriti na prostem, v stalni, popolni pripravljenosti je vseh 9 gasilskih društev, posebej se bodo pripravili po vseh enotah oziroma štabih CZ v krajevnih skupnostih ter v ozdih, v občinskem centru za obveščanje (tel. 72-985 in 73-168) je uvedeno posebno dežurstvo, z jutrišnjim dnem bosta po občini začeli krožiti dve protipožarni patrulji, v vseh KS pa morajo poskrbeti tudi za dodatno zavarovanje morebitnih pogorišč, saj se je v zadnjih dneh večkrat pripetilo, da je zaradi specifičnih pogojev na istem mestu požar ponovno izbruhnil. V bližini Lipice, denimo, kar trikrat, v bližini Va-rej in Barke štirikrat itn. Dodajmo še, da v občinskem štabu za CZ ocenjujejo, da že nekaj let ni bilo tako »primernih« pogojev za širitev požarov, saj v tej suhi vročini borovci in brinje »hlapijo« in v zrak prihaja večja količina eteričnih olj, ki v stiku z ognjem povzročijo prave eksplozije. Zato na Krasu pozivajo k veliki resnosti v ravnanju z ognjem, prepovedujejo uporabo ognja na odprtem, sajti neprevidnost in malomarnost sta najpogostejša vzroka za požare, ki so tani - upoštevajoč dolgoročne posledice - povzročili za 100 milijonov škode, če je škodo v naravi moč vrednotiti. DUŠAN GRČA MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pavel Stranj____ Obstaja tudi manjšinska utopija: HUTERITI V literaturi o manjšinah obstaja glavna ločnica med klasičnimi manjšinami evropskega tipa, kakršna smo tudi Slovenci v Italiji, in pa novejšimi manjšinami, ki so proizvod sodobnejših selitvenih gibanj, do katerih je prišlo v najrazličnejših okoliščinah. Nekatere od teh manjšin pa so tako samosvoje, da jih je težko, pravzaprav skoro nemogoče vključiti v kateri koli okvir. Ena od teh izjemnih manjšin je pred kratkim postala zelo znana, ker so jo kot »laboratorijski vzorec« raziskali različni strokovnjaki: ekonomisti, demografi itd. Ta manjšina je znana z imenom Huteriti in šteje približno 22.000 članov, razpršenih na obeh straneh meje med Kanado in ZDA. Lahko bi jo imeli za »utopično« manjšino, ker je nastala iz stare utopije in ker njen opis vzbuja res pravi občutek, da so utopije še možne in da dejansko obstajajo. Huteriti so verska manjšina, ki je nastala v viharni dobi pred 450 leti, ko je Evropo zajel val verskih reform, od katerih je najbolj znan predvsem protestantizem. Med raznimi drugimi variantami oporečniških verskih smeri je nastalo tudi gibanje izredno radikalnih protestantov, ki so versko obnovo hoteli razviti do skrajnih družbenih in gospodarskih posledic. Po njihovem nauku naj bi se pravi verniki ravnali izključno po bibliji in osnovna celica nove družbe naj bi bila trdna in stroga skupnost vernikov. Taka izbira pa bi morala biti zavestna, zato so zavračali krst dojenčkov in ponovno kristili odrasle/ zaradi te značilnosti je ta verska ločina dobila ime pnabaptisti. Ker so zanikali vsako versko oblast, so jih preganjali tako katoličani kot protestanti. Preživele ločine so danes znane po imenih svojih voditeljev in vzornikov. Tudi Huteriti so dobili ime po reformatorju Jakobu Hutterju, po komunisti soočanje s socialisti T^st “je Dn,;,Tr Pogajanja za oblikova-tliso*« lItlcne večine na Deželi se Vče 6 Premaknila z mrtve točke. sestap ZVeoer sta se v Vidmu spet hlokra ^e^9aciji Krščanske de-Pa borb'6 *n P^k od danes dalje Sretan' na sPoredu bilateralna šeststJa med bivšimi zavezniki Se, (j, ankarske koalicije. Govori sPora7Se k° v primeru političnega P0iipri H®13 deželni svet sestal v V^eIiek, 8. avgusta, žel^j. se je medtem sestalo de-pro tajništvo KPI, ki je izdelalo tevjj ^ko platformo za izvoli-th|jnistVe9a deželnega odbora. Ko-kofij; 1 Poostavljajo v ospredje 2dravsta vPrašanja zaščite okolja, ^rhžb Va' socialnega skrbstva ter razv0iene9a 'n gospodarskega KP{ s,f, roanj razvitih področij. krit0 n ,° zavzemala za od-derjiou . čno soočanje z vsemi Pa s Sorata!-njmi silami, posebno Kljub suši je v Istri vode (zaenkrat) dovolj KOPER — Sušno obdobje v Slovenskem primorju, kjer že več kot mesec dni ni bilo »pravega« dežja, je zemljo že tako izsušilo, da so nekateri kmetje že kar v skrbeh zaradi suše. Zaenkrat še brez večjih skrbi in težav pa so pri Rižanskem vodovodu, saj težav v oskrbi z vodo - v tem času so lani že veljale nekatere omejitve v porabi - (še) nimajo. Dnevna poraba vode na Obali se trenutno giblje med 40 in 43 tisoč kubičnimi metri, kar je manj od lanskoletnih »špic«, z novimi zmogljivostmi pa bi lahko v omrežje Rižanskega vodovoda pošiljali celo 50 tisoč kubičnih metrov vode. Zaenkrat takih potreb še ni, pa tudi iz izvira Rižana v omrežje »pošiljajo« običajnih 200 litrov vode v sekundi, čeprav je po novem zmogljivost ob polni obremenitvi kar 300 litrov vode v sekundi. Le v Sečovljah so opazili, da eden od dveh izvirov usiha, vendar zadeve še niso kritične in od tod v omrežje še vedno priteka običajnih 100 litrov vode v sekundi, po- vprečno 200 litrov v sekundi pa dobivajo iz Gradol. Osrednji izvir v Istri (Gradole) še vedno daje 1000 litrov vode v sekundi, vendar, kot nam je povedal direktor Istrskega vodovoda Buzet Stjepan Su-limanec, izvir polagoma »peša«. Še pred dobrim tednom so na izviru imeli okrog 300 litrov vode v sekundi viška (preliva, ki izteče v Mirno), danes pa preliva ni več in te dni bodo bržčas že vključili sistem Bulaž (pri Istrskih Toplicah), od koder bodo »pošiljali« vodo na izvir Gradole in z dodatnimi 110 do 130 litrov vode v sekundi ohranili sedanjo izdatnost izvira Gradole. Jutri pa bodo pri Istrskem vodovodu poskusno pričeli iz jezera Butoniga pošiljati okrog 300 litrov vode v sekundi proti Beramu in Čižam, od koder naj bi tudi (po podzemni poti) pritekla voda do izvira Gradole. Zaenkrat bojazni, da bi vode zmanjkalo, ni, so optimisti pri Istrskem vodovodu. D. G. Iz Tipane v Novo Gorico NOVA GORICA — Te dni sta bila na obisku v Novi Gorici župan občine Tipana Armando Noacco in občinski svetovalec Sandro Pascolo. Sprejel ju je predsedik občinske skupščine Albert Bevčič ter ju seznanil z družbeno in gospodarsko stvarnostjo občine Nova Gorica, ki namenja veliko pozornost tudi sodelovanju z obmejnimi kraji v Italiji. Sodelovanje se v zadnjem času širi tudi na obmejne občine v videmski pokrajini. Tako so prebivalci Krajevne skupnosti Grčna v Novi Gorici že navezali nekaj stikov s Ti-panci in želja je, da bi se sodelovanje v bodoče poglobilo. Prav v tem smislu je razumeti tudi nedavni obisk dveh predstavnikov občine Tipana v Novi Gorici. Bil je to tudi prvi obisk predstavnikov te občine v Novi Gorici. rodu iz današnje Južne Tirolske. Tudi izvorno jedro Huteritov je bilo iz te dežele, zato še danes celotna manjšina govori nekdanje tirolsko narečje. Po raznih preganjanjih se je ta sekta leta 1874 preselila v ZDA in tam kljub povsem drugačnim načelom ameriške družbe uspešno preživela do današnjih dni. Pravzaprav manjšina ni samo preživela, ampak je dosegla tudi izreden razvoj tako v številčnem kot v gospodarskem smislu,- od tod zanimanje ekonomistov in demografov za »huteritski« model razvoja. Glavna značilnost njihovega življenja je popolna osamljenost, odrezanost od okoliškega sveta. Z verskimi argumenti in prijemi Huteriti odklanjajo celotni moderni svet, njegove vrednote in dosežke. Izolirano lahko živijo, ker so skoro vse njihove skupnosti pravzaprav kolektivne kmetijske naselbine, ki v glavnem le prodajajo izdelke in pridelke zunanjemu svetu, od njega pa sprejemajo zelo malo. Radio in televizija nimata vstopa v ta naselja, le nekaj tehnike, ki je njihovi obrtniki nikakor ne morejo nadomestiti z znanjem, ki so ga pred pol tisočletja zbrali njihovi tirolski pradedi. Poleg jezika so ohranili tudi obleke (ki si jih tkejo sami), tip bivališč in sploh celotno kulturo. Vsak zemeljski užitek imajo za greh, zato ni ne glasbe ne tobaka. Avtomobil lahko vozi le, kdor še ni bil krščen. Vse se vrti le okoli dela in molitve. Način življenja v skupnosti je prav tako dosledno izpeljan, vsi delajo po svojih močeh, kuhinja je skupna (moški pri jedi sedijo ločeni od žensk, ravno tako otroci v šoli). Pri vzgoji so morali popustiti kanadski zahtevi, da poleg k lastnemu pouku hodijo otroci tudi k pouku »zunanje« učiteljice. Najpomembnejša trenutka v življenju skupnosti sta krst in poroka. Glede poroke je zanimivo, da poteka po biblijskih navodilih: posrednik izbere nevesto ženinu iz drugega huteritske-ga naselja in dekle se leto dni kasneje preseli v moževo skupnost. Tu se hitro znajde, kajti Huteriti nimajo le v vseh svojih središčih enakega »dnevnega reda«, ampak so celo naselja zgrajena po istem vzorcu. Ob teh skopih podatkih ni težko razumeti, kako je mogoče, da imajo huteritske žene povprečno po skoraj deset otrok in da se zato skupnost zelo hitro množi. Verjetno obstajajo tudi znotraj te skupnosti generacijski problemi, a vsi opisi Huteritov o tem doslej molčijo in širijo mit o »utopični« neuničljivi in nepodkupljivi zvestobi izhodiščnim načelom. Vzrok za naglo širjenje huteritskih naselij je tudi v pravilu, da njihovo naselje ne sme šteti več kot 125 prebivalcev. Ko se bliža ta meja, mora skupnost kupiti nekje novo zemljo za novo naselje, ki ga skupaj z drugimi Huteriti v vzorni usklajenosti zgradi v rekordnem času. Kaže, da so ekonomsko dovolj uspešni, da nimajo problemov z nakupom novih zemljišč, ki jih v Kanadi še ne manjka. »Prekipevajoča« skupnost si nato razdeli premoženje na dva povsem enaka dela in z žrebom določi, katera polovica ostane. Zaradi naglega naraščanja prebivalstva so take cepitve nujne vsakih 15 do 20 let. Nedvomno zanimiva in uspešna skupnost, ampak razen utopije se od nje nimamo veliko naučiti. COLLEEN McCULLOUGH g^ed/a ^ Konte tal?10 ie moje bawnie, *Mary. Kmalu bo odšla in ne 0 bj, p. Pogosto videvali. Nočem, da bi Dawnie odšla, k se naprej živela pri nas!« 0 PoročilIn^1'<< Zagledala se je v strmeče, modre oči. »Se bn Na tr?'i .m? Mar zat0 odhaja proč od doma?« °VaW ^ nooem, da se poroči in da odide!« je klju- “ZarUŽ-k111’ zakai nn ne poveš, čemu si tako nesrečen?« r\ • ITI Oi P Pl a tArri i N/favTr T^maln Vv rv rtrlčla i n m o Ži .»TiiJ^iknil. Vč .hje 'g boš živel svoje življenje, boš ugotovil, da je. t0o4sih imaestavliGno iz srečanj, spoznavanj in slovesov. lerC naiva-mo.yudi' ki 1^ srečamo, radi, včasih jih nimamo, m bajva- -1' kl J1*1 srecamo, radi, včasih jih nimamo, ostJ . znejše v življenju je, da jih spoznavamo, zaradi Ztisf1 in ni1110 iiudje- Veš> veliko let tega nisem hotela pri-i^la ^ebeSern bila zelo dober človek. Potem pa sem spo-” Sohi bo/jj' ^ ^ nekako spremenilo moje življenje. Pos- PoH? 2 nai^°-esa' Tim! Oh, ta so najtežja, človek jih spre-°ilo ni, da ?renkobo, posebno če smo ljubili. Slovo 'h t-^ekai ■ nikoli pozneje ne more več biti tako, kot je Tolstega JJe ndšlo iz našega življenja, del nas je izgubljen a slovpo,?19 ni nikoli več moč najti in vstaviti nazaj. v je veliko, Tim, ker so prav tako del življenja, kot srečanja in spoznavanja. Ti se moraš spominjati tega, kako si poznal Dawnie, ne pa žalovati zato, ker se boš moral ločiti od nje, kajti slovesu se ne da izogniti, do tega mora priti. Če se boš raje spominjal tega, kako si jo poznal, kot pa žaloval zaradi njene izgube, te ne bo tako bolelo.« »Tole je bilo veliko predolgo in preveč zapleteno in ti nisi razumel niti besedice, kajne, ljubček?« »Zdi se mi, da sem nekaj razumel, Mary,«, je resno odgovoril. Zasmejela se je in tako je izginil še zadnji delček čarobnega trenutka. Počasi ga je spustila iz objema. Vstala je, segla z rokama k njemu in ga potegnila kvišku. »Mary, mar to, kar si mi povedala, pomeni, da se bom moral nekega dne posloviti tudi od tebe?« »Ne, razen če boš hotel, da odidem ali pa če bom umrla.« Ognja sta ugasnila, iz njiju se je vijugasto dvigal le še dim in na plaži je nenadoma postalo zelo hladno. Mary se je zaradi mraza stresla in se objela z obema rokama. »Daj, vrniva se v hišo. Tim. Tam je toplo in svetlo.« Zadržal jo je in se zastrmel v njen obraz s strastno gorečnostjo, ki je bila sicer povsem tuja. »Mary, vedno sem si želel zvedeti, vendar mi tega nihče noče povedati! Kaj pomeni umreti, umiranje in mrtev? Gre pri vsem tem za eno in isto stvar?« »Ja, vse je povezano z isto stvarjo.« Prijela ga je za roko in prisnila njegovo dlan na njegove prsi, tik nad levo bradavico. »Čutiš, kako ti bije srce, Tim? Čutiš razbijanje pod svojo dlanjo? Kar naprej se nadaljuje, nikdar se ne ustavi.« Presenečeno je prikimal. »Ja, čutim ga, res ga čutim!« »Torej, dokler ti srce takole bije, lahko vidiš, slišiš, se sprehajaš naokrog, se smejiš in jočeš, ješ in piješ in se zjutraj zbudiš in občutiš sončno svetlobo in veter.« »Kadar govorim o življenju, imam v mislih prav to gledanje in poslušanje, sprehajanje, pa jok in smeh. Toda sam si videl, da se stvari postarajo, iztrošijo ali pa razbijejo, kaj ne? Samokolnica, na primer, ali pa mešalec betona? No, tako se tudi mi vsi, ki nam srce bije pod rebri — in s tem mislimo res prav vsi. Tim počasi postaramo, utrdimo in iztrošimo. Počasi se pokvarimo in tisto razbijanje, ki ga čutiš, se ustavi, tako kot ura, ki je nihče ni navil. To se zgodi vsakomur izmed nas, ko pride njegov čas. Nekateri med nami se hitreje obrabijo kot drugi, nekateri se ustavijo po nesreči, na primer, če se zruši letalo ali kaj podobnega. Nihče izmed nas ne ve, kdaj se bomo ustavili, tega se ne da ne nadzorovati, ne napovedati. To se enostavno zgodi nekega dne, ko smo iztrošeni in preveč utrujeni, da bi še naprej živeli.« »Kadar se ustavi srce, Tim, se ustavimo tudi mi. Potem ničesar več ne vidimo in ne slišimo, ne hodimo naokrog, ne jemo, ne moremo se smejati niti jokati. Takrat smo mrtvi, Tim, nič več nas ni, ustavili smo se in drugi nas spravijo pod zemljo, kjer lahko v miru počivamo za vse večne čase.« »To se zgodi nam vsem in ni nič kaj takega, da bi se moral bati, ne more nas prizadeti. Tako je, kot bi šel človek spat in se nikoli več ne bi prebudil, in kadar spimo, nas nič ne more prizadeti, kaj ne? Lepo je spati, pa naj bo v postelji ali pod zemljo. Dokler živimo, moramo uživati življenje in ne sme nas biti strah smrti, ko pride naš čas, da se ustavimo.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Krajevni sindikati za pravično reformo davčnega sistema Pomembno vprašanje za vso devinsko-nabrežinsko občinsko skupni O razvoju Sesljanskega zaliva bo govor v začetku septembra PSI za jasne politične sporazume Tržaška tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL so skupno proučila sindikalni spor, ki je nastal zaradi davčne reforme, in predloge, ki so jih dala s tem v zvezi vsedržavna tajništva sindikatov. Tržaške sindikalne federacije so izdale tudi skupno tiskovno sporočilo. Pokrajinski sindikati, je v njem rečeno, odklanjajo vsakršno pobudo, ki ne temelji v volji, da bi prišlo do resnične davčne reforme. Sindikati v bistvu zahtevajo temeljito spremembo italijanskega davčnega sistema, skratka reformo, ki ne bi spremenila le obrobnih postavk in členov, kar je najvažnejše, pa bi pustila nespremenjeno (v Italiji imamo vrsto mojstrov za tovrstne reforme). Sindikati zahtevajo, da bi nov davčni sistem pravično porazdelil bremena. Zato bi morali spremeniti davčni sistem za samostojne delavce, povišati bi morali obdavčljivo osnovo in seveda obdavčiti finančne in nepremičninske rente. Nov sistem bi moral preprečiti državljanom, da se z najrazličnejšimi triki izognejo plačevanju davkov. V tiskovnem sporočilu, ki so ga izdale sindikalne organizacije, je nadalje rečeno, da so se krajevni predstavniki omenjenih sindikatov srečali z občinskim odbornikom za finance, s finančnim intendantom, s poveljnikom finančnih stražnikov in predsednikom INPS. Na podlagi omenjenih pogovorov sindikati zahtevajo, naj se na občinski in pokrajinski ravni zapolnijo prazna mesta v organikih omenjenih ustanov. Ponekod je zaposlena komaj polovica predvidenih delavcev. CGIL, CISL in UIL se med drugim zavzemajo za večjo avtonomijo posameznih uradov, ki izvajajo davčno kontrolo. Poleg tega nameravajo predlagati državnim in deželnim oblastem, naj dodeljujejo podpore le tistim podjetjem, ki redno plačujejo davke. Vsekakor bitka za davčno reformo ne bo lahka, saj gre za področje, kjer se bijejo veliki interesi. Najlažje je obdavčiti odvisne delavce, ki nimajo možnosti, da bi prikrili dejanske zaslužke. Neodvisni delavci, trgovci, podjetniki itd. si pomagajo s strokovnjaki, ki služijo svoj vsakdanji kruh tako, da iščejo in tudi najdejo najrazličnejše pomanjkljivosti v obstoječem sistemu. Devinsko-nabrežinski občinski svet bo šele septembra vzel v pretres varianto občinskega regulacijskega načrta o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Tako so se soglasno sporazumeli na zadnji občinski seji, potem ko so se komunisti in socialisti pritožili, da so dokument prepozno prejeli v roke ter da dejansko niso imeli časa za njegovo poglobitev. Župan Bojan Brezigar je v imenu občinske uprave pristal na to odložitev. Osnutek urbanistične variante je izdelal arhitekt Mario Dolce, spremno poročilo pa je na zadnji občinski seji prebrala odbornica za urbanistiko Rita Contento (KD). Sesljanski zaliv je, kot znano, last družbe Finsepol, ki jo vodi Ouirino Cardarelli. Globalni načrt za turistični razvoj Sesljanskega zaliva in bližnjega zapuščenega kamnoloma, ki se razprostira proti Botanjku (Costa dei Barbari), je po nalogu družbe Finsepol pripravil arhitekt Renzo Piano. Na sliki: Pogled na Sesljanski zaliv. V Trstu nova tekstilna tovarna V Trstu so odprli tekstilno tovarno bombažnih tkanin Texgiulia. Gre za enega najsodobnejših tovrstnih obratov v Evropi, ki je nastal na pobudo druge največje tekstilne družbe v Italiji Gabel (65% glavnice) in deželne finančne družbe Friulia (35%) ter zahteval naložbo 35,5 milijarde lir. Letna proizvodnja bo znašala okrog 2,2 milijona kilogramov prediva, od česar pojde 75% podjetju Gabel. Joint-venture je slednjemu omogočila ohranitev proizvodnje na visoki kakovostni ravni in njeno prodajo po konkurenčnih cenah, Friulii pa rešitev številnih zaposlenos-tnih in siceršnjih problemov, ki so se pojavili v deželi po zaprtju tovarne Cotonificio Triestino. Družba Gabel, ki ima sedež v Ro-vellasci pri Comu, poseduje pet tekstilnih tovarn, od tega štiri v Lombardiji, in zaposluje vsega 500 delovnih moči. Lansko leto je skupaj s podjetjem Vallesusa, ki ga nadzoruje, ustvarila 2,3 milijarde lir dobička in prodala za 77 milijard lir blaga (10% več kor predlanskim). Nadaljujejo se dela za preureditev parka bivše psihiatrične bolnice Neznosna vročina teh dni ni Zavrla del za preureditev parka bivše psihiatrične bolnice. Kot kaže gornja slika, so se delavci lotili tako imenovanega paviljona T, v severnem delu parka, in ga popolnoma izvotlili, tako da zdaj stojijo samo še zunanji zidovi. Kot je znano, je pokrajinska uprava dala v zakup dela konzorciju tržaških gradbenih podjetij po natečaju, ki je svoj čas vzbudil določene polemike predvsem zaradi tega, ker je bila vrsta podjetij zaradi formalnih pomanjkljivosti izločena že v začetni fazi natečaja. Dela za skupno vrednost okrog deset milijard lir naj bi dokončali v nekaj letih, že proti koncu prihodnjega leta pa naj bi izročili namenu prva restrukturirana poslopja. Namen del je seveda vrniti prebivalstvu obsežen park in njegove strukture, ki bi bile sicer obsojene na propad. V devinsko-nabrežinski občini v op' socialisti od letošnjega marca ■ l8. ciji. V občinskem svetu imajo, krat le dva svetovalca, tretji, -ju koali^ Tuta, je namreč odstopil iz str sedaj kot neodvisni podpira ki jo vodi župan Brezigar. Do ^ PSI iz občinskega odbora je PrlS1 j|ji radi polemik, ki so nastale ob K ^ vem vprašanju županske "štafete • , bor trenutno lahko računa le na, "de-poro polovice svetovalcev (pet1 gjj. mokristjanov, treh predstavnikov .( venske skupnosti, zelenega Cefta s» neodvisnega Tute), v opoziciji Pa komunisti, socialisti, MSI in LpT .jt, Rino Caldi, dolgoletni s ivetova' stavon' podžupan in odbornik, je za: Craxijeve stranke v devinsko-n e. žinski občini. Vprašali smo ga za nje o upravnih in političnih PerSPtvai' vah v tej zelo zapleteni občinski s, .. nosti. »Nihče nam nismo v teh letih pokazali čuta 1 0° ne more oti odgo- vornosti pri upravljanju te Občin6'. to vse od leta 1964. Zato smo tu j bodoče pripravljeni na sodelovanj jasnimi programi in obvezanu^ predvsem pod pogojem, da se ^ vsi držali sprejetih sporazumov,8 .j je dejal Caldi, ki je tako d®* ) razumeti, da je PSI odločno prot1 rebitni komisarski upravi. g\y Ena prioritetnih nalog krajevn činske uprave je turistični razvoj Ijanskega zaliva. Socialisti so mn da je treba v začetku septembra^, kočno prižgati zeleno luč za var1 j3. »brez slepomišenj in nadaljnjih z® 0 čevanj, ki bi bila zelo škodljiva«. ^ je prepričan, da je treba odobritve načrta pripisati le teb£jn-nim težavam in dejstvu, »da je 0 ski odbor šele v zadnjem tren predložil strankam osnutek varl.ara2il Ob koncu pa je predstavnik lZtvij° željo, da se bo uprava pred odobriU ■ "tfi skS- kami, ki so zastopane v občinski tega zelo pomembnega urbanističn6^. dokumenta posvetovala z vsemi s, ščini. Drevi v Nabrežini javna skupščina V čitalnici občinske knjižnic6 ^ Nabrežini bo drevi ob 20.30 )a'1. skupščina, na kateri bo tekla ^ seda o obnovitvenem načrtu nabrežinski trg. Načrt, ki st® ^ pripravila arhitekta Antoni 111 ,jn. korovec, je bil na zadnji °b ;]{ skih seji predmet ostrih P°*e!jev med strankami, njegovo odobri so odložili v pričakovanju drekij. njega zborovanja. Skupščino s ^ cuje predsednik krajevne konz _____Pismo uredništvu__ Še o dvojezičnih osebnih izkaznicah 96 0; S FOTOORAnjA j SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA : REPUBBLICA SOCIALISTA FEOERATIVA D! JUGOSLAVIA SOCIALISTIČNA FJCFURl. IKA SLOVENIJA j REPUBBLICA SOCIALISTA Dl SLOVENIA O ; ».5 X B CM j OBČINA - COMUNC ° i j OSEBNA IZKAZNICA i zanimivo potovanje širom po Evropi. Naše glavne er morale biti: Pariz, London, Škotska, Amsterdam jn chen. Mislim, da je zaključek mature tisto obdobje' j0V‘i mladi najbolj zaželimo počitnic in kakega daljšega P,vSf'1' 'M-« /-VT1 T T»-» /-Jo O 1 f J-k GT O -T A/T 1 T 1/« nja, predvsem pa menim, da si tega zaželimo pr® tisti, ki v preteklih letih nismo imeli velikih možnost1' to storili. MARKO: Odločil sem se K6' idloCU sem se za Grčijo, verjetno ljubjm zmerno, ali bolje rečeno, toplo sredozemsko P ^jilt11 - ZJ;’> J,______ ~ .... —jw. prip^jef da me novice o žrtvah nikakor ne bodo odvrnile od I‘ v,il1’ je. Čeprav so me nekateri prijatelji vabili, da bi s® podal na sever, se raje odpravim v Grčijo. Naj Pr 1J'” 0je' programa. Verjetno sem po značaju tak, da ko si z ^gff neki cilj, nisem zadovoljen, dokler ga ne izpeljem d° ^ j. b ' ;ato zabavaš. Verjetno se mnogi ne zavedajo tega, da *e MITJA: S prijatelji bom šel v kamping v Istro- jjS6 da ni potrebno opraviti posebno dolga potovanja za^'ia^° n® zabavajo tudi relativno blizu doma. ,e u- EGON: Jaz počitnic sploh nimam, ker moram 9 ^nof!0 to, da imajo moji starši mesnico in je v teh ^ne aV z®?1’ dela, že sedaj nastopiti službo. Da, moja usoda j6 P šaha med zrezki in čevapčiči. pr6' ALENKA: Za letošnje poletje imam dokaj P®®4® kad1' gram: najprej grem v Španijo, ko se vrnem, bom ^pičij0’ ping v Istro, nato pa verjetno za teden dni v Špan1' Mislim, da se je letos večina maturantov odlood® boij » jo in Grčijo, medtem ko so bili v prejšnjih m modi« Anglija in na splošno severne države. MARTINA: Odločila sem se za, mislim zaslo^Tj1. 'Va111®4 hribih. Verjetno je gorski svet bolj Prim®,re^1if<< rnož9aI1 se lahko gredo maturanti odpočit in si »ohladit«^ ^ n^i ittP Ko se vrnem, bom verjetno šla k morju, ker ie ^ica® prav nič zagorela, tako da me je pred mojimi pJ ab se J skoraj sram. Verjetno pa je prav barva kože do kdo v teh zadnjih dneh učil ali ne. ERIK D olhaR Sinoči prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta Skupščina odložila izvolitev župana Politična pogajanja na mrtvem tiru *e sinoči ra! en^ tr^aški občinski svet ^razuma b Pomanjkanju političnega plitev strankami odložil iz- -vcv 011 aultami oaiozu iz- ndložit^3113! °Pčinskega odbora. ;a"ska deT aCanska ri0ev',ki 1? J6 zahtevala Kranjem h rnokracija, so se pred zase-aefinskB u90vorile stranke dosedanje PSDIin PTkT0^iCiie KD' PSI' LPT. P«1' °^inski ' k* razpolagajo tudi v novi Sc>V' SinnrkuP^ini s široko večino gla-yseskozi nj,a umestitvena seja je bila ■ 0 da ifel° Polemična in "glasna", !lstjan pL lrnel predsedujoči, demok-ZaVe Pri v Plelretti, precejšnje te-uPravnp evanju reda. Politične in 1,3 kasnpis- ?titve 50 torej odložene ^diber ' datum’ morda celo na se- ?laffie5a?j.e je odprl dosedanji župan »esedah »j j P° kratkih priložnostnih k*cheUii,, reda^ mesto demokristjanu Prpiei SVetovalcu, ki je na volit-^tedsedm .7ajveč osebnih preferenc. 113 nov6i,?C1,.ie modoma prebral ime-f°^jl' da i 0 l611!!1 svetovalcev in spo-. 6 Posl iLsvelovalec mestne zelene k’*' Pieon, att;ioll formalno že odsto-PajeskW,Somišljenik posl. Pannella V <“ataniiI11isT°s*;at* občinski svetovalec preVzela •ANuno mesto sta že sinoči v0 Bekar v^a^de Aglietta in Mauri-?*a Potrio oPemsko svetovalko je Pj® KaicJ va.tudl komunistka Anama-2 ^esta n U6 v Ponedeljek odstopila ?i0tiskpP;eclsednice vzhodnokraškega ri4daljeval SVeta- Preden bi skupščina i evPeofl 9 Zj °l3ravnavo druge točke , v razr,,16. (izvolitev župana), se ^ttske Fuavi °glasil svetovalec Slo-Predla„ I uPnosti Aleš Lokar, ki je onominutni molk v znak so- Pogled v dvorano tržaškega občinskega sveta Udarnosti z obtoženci na ljubljanskem vojaškem sodišču. Richetti je Lokarju takoj odvzel besedo, češ da zadeva ne sodi na dnevni red, kar je sprožilo glasno protestno reakcijo predstavnika SSk, ki tudi zaradi kričanja neofa-šistov ni utegnil končati svojega posega. Odložitev izvolitve župana je zahteval svetovalec KD Tripani, ki je pokrajinski svetovalec svoje stranke. Tripani je to zahtevo utemeljil z dejstvom, da v pomanjkanju političnega sporazuma nima sploh smisla pričeti politične debate. Tajnik KD je sicer obžaloval, da so pogajanja v bistvu obstala na slepem tiru, »a ne po krivdi KD, ki si želi čimprej podpis sporazuma za oblikovanje novega odbora, pri čemer bo treba upoštevati volilne izide«. V skopih besedah KD jasno zahteva župana in predlaga na to mesto Richettija. Tripanijev poseg je sprožil polemike, ki so se izrodile v proceduralno zmedo, kateri predsedujoči ni bil vedno kos. Najbolj borbena je bila glede tega posl. Aglietta, medtem ko je Staffieri v kratkem posegu dal jasno razumeti, da listarji nočejo v tem trenutku političnega soočanja v občinskem svetu. Richetti je bil zato primoran prekiniti sejo in povabiti na posvet načelnike svetovalskih skupin, ki so po polemičnem sestanku z večino glasov sklenili, da mora biti Tripanijeva zahteva po odložitvi zasedanja takoj predmet glasovanja. S tem se je skupščina izognila političnemu soočanju, kar je sprožilo proteste KPI, MSI, SSk in zelenih, ki so se predstavili pod simbolom smejočega se sonca. V razpravi se je na podlagi pravilnika lahko oglasil edinole načelnik KPI Pessa-to, ki je obsodil zamude in zavlačevanja pri oblikovanju novega odbora. Zahtevo po odložitvi so podprli svetovalci KD, PSI, PLI, PRI, PSDI in del melonarjev, proti so se izrekli komunisti, MSI ter "pravoverna" zelena Be-kar in Agliettova, glasovanja pa so se vzdržali "oporečniki" LpT, Lokar in svetovalki zelenih, ki sta se predstavili pod simbolom marjetice. Misovci so takoj po seji v znak protesta "proti nadvladi strank" zasedli dvorano občinskega sveta. Občinsko sejo so odložili za nedoločen čas. Če ne bo prišlo do bistvenih premikov na pogajanjih, se bodo svetovalci spet zbrali šele septembra. Občinski pravilnik ne določa točnih rokov, morebitnemu zavlačevanju lahko v skrajnem primeru naredi konec le prefekt, ki na lastno pest skliče občinski svet. To se pa v Trstu doslej ni še nikoli zgodilo. SANDOR TENCE Tako svetujejo tržaški gasilci Vozniki naj ne polnijo ^nkov z gorivom do roba je vročih poletnih dneh Poso^nj® bencina iz prepolne stvar vZa gorivo precej običajna tfta "L ®®Ujiva tekočina nenado-to, yP ekipi“ in pljuskne na ces-Sfasiici6? Primeru morajo poseči ces,o v z vodo skrbno izperejo *akoi rVne^f*vo tekočino morajo yarnosta“edfiti' da preprečijo ne-kieaLPnplula v Nigerijo 9. julija. LSženi ^ ,so na ladjo stopili stik o °laki in onemogočili po-*z drža Z domovino ter zahtevali, f. dke itaijiVe odpeljejo strupene od-ti, ZaPlenitla-nSke9a izvora. Nekaj dni Oh,4'1 domov Zajeti rnornarji ielefo-d. Kaž ' ,cePrav brez dovoljenja Q 4 Posluvii,e' da so se pri tem skrivo-Jtalija zasebnega telefona neke-k^Pon akl živi v Lagosu. tt!še nezna6ljk? je bila usoda Posad- ilala. da h '• Nl9erijska vlada je vz- toioart'111* '*dl° r18" ra tu Kok a strupene odpadke v Pri!ltnih ravn ^vdnih sestankih na sttlStala, le italijanska vlada le >Pehih na j Poskrbela za odvoz n Ttžaški ?dpadkov-ClPoročiin°y? jf včerai izdal tiskov- UUaba z vehkil ka!,erem piše' da ie n lm.zaci0voljstvom preje-0 pozitivni |i0'v Prvih j59 ie Povedati, da smo Cvem osam1dnih.po zaplenitvi ladje Ndi podpore Jjmr'ln ^ Sm° se sprva vlJ izDncf1/9 ljans^e vlade zavze-škoda le oblinhT p°sadke- Italijanska Poche'.ki so i^lla N*9eriji povračilo Kij,.«, Ma v toi i .r'-'v^-iuLiia italijanska tUrij ie Tržafidrzavi'<< "Upati je,« za-V n ^ nSkl Lloyd' »da b° krila SoriJ,asProtnpi rde.šk°de naše družbe. slaL 0 Ukrenat- primeru bomo morali 'Perl , vPlivalr, to .pa di lahko zelo talijo jn diplomatske odnose Razgovor s komisarjem dr. Giorgiom Sattijem Kako bo teklo življenje v obnovljenem domu za ostarele v mestnem središču Pred dnevi smo s posebnim člankom opozorili naše bralce na obnovitvena dela, ki so že nekaj časa v teku v poslopju v Ul. Pascoli, kjer ima svoj dom nekaj nad 400 ostarelih meščanov, v glavnem takšnih, ki so potrebni oskrbe in pomoči. Javili smo se takrat tudi pri komisarju dr. Giorgiu Satti-ju, ki upravlja ves kompleks in življenje v njem in ki je bil takoj pripravljen na razgovor o tem, kako si zamišlja življenje ostarelih v »Inštitutu 90«, kaj vse se že dela in kaj bo treba še postoriti, da se ta načrt obnove uresniči. »Projekt "Inštitut 90" smo imenovali celotno fazo obnove, ker želimo in upamo, da bodo v glavnem vsa dela okrog leta 1990 zaključena. Nekatere faze smo že opravili, druga velika obnovitvena dela nas še čakajo. Toda, ko bo vse dograjeno, obnovljeno, bomo imeli tudi v našem mestu dom, v katerem se bodo ostareli meščani dobro počutili in ki bo zaživel tudi s celotno stvarnostjo,« je dejal dr. Satti, ki predseduje tudi socialnemu deželnemu združenju. Del obnovitvenih del smo si lahko že ogledali. Tako je že veliko obnovljenega v pritličju, kjer smo si med drugim ogledali lepo sobo za gledanje televizije, bar, ki lahko postreže notranjim gostom, kadilnico itd. Na stenčasu pa smo videli obvestila, ki so jih sporočali: pediker, brivec, frizerka in še dnevi za kopanje so bili določeni. Drugi del pritličja je zaprt, ker ga prav v tem času obnavljajo. Obnovili pa bodo tudi ostala nadstropja s tem da bodo uredili dvo-, tri- in celo enoposteljne sobe, v katerih se bodo prebivalci doma počutili, kot na svojem domu. »Daleč za nami je že miselnost, da smo ostarele osebe spravili v dom, ki je bil obdan še z visokim zidom in jih tako pravzaprav povsem odrezali od življenja izven doma. Danes hočemo in želimo pripraviti vsem, ki ne morejo živeti sami, ki ne morejo skrbeti zase in za svoje zdravje, dom, v katerem se bodo dobro počutili, v katerem bodo občutili, da so del nas vseh, da niso zapostavljeni, da niso zavrženi. Tako nameravamo urediti zunanjost doma, odstraniti zid, zgraditi še novo poslopje, valorizirati notranjo, zelenico, jo odpreti javnosti in še nadalje skrbeti, da bo v sklopu doma delovalo nogometno igrišče. Naši gostje bodo tako prihajali še naprej v stik z mladim svetom in tudi to je za njihovo počutje in zdravje zelo pomembno.« Že sedaj ima dom posebne prostore, kjer se dve fizioterapevtki bavita z ostarelimi osebami. Urediti nameravajo še terapevtske bazene, pod poslopjem pa bodo zgradili galerijo, ki bo povezovala Ul. Pascoli in Ul. Gambini. V tej galeriji bodo razne trgovine, med temi tudi lekarna. »Ko bodo dela dograjena, bo v domu prostora za 525 oseb. Obnovitvena dela bodo zahtevala okrog 32 milijard stroškov. Mislimo pa, da bo takrat dom resnično funkcionalen, takšen pač, da bo lahko na primer sprejel ostarele samo za mesec, dva, na primer po težji operaciji, ali v primeru, da bi ostali med počitnicami sami doma.« Že sedaj so dnevni stroški za bivanje v domu v Ul. Pascoli nižji kot so na primer v bolnišnicah ali v privatnih domovih.« Zaenkrat nimamo v domu zdravnikov in moramo naše goste voziti na preglede, ali na zdravljenje v ambulante, ali bolnišnico. Že dolgo se borimo, da dobimo tudi svoje zdravnike. Potem bo tudi delo z gosti, ki potrebujejo zdravniško nego, prav gotovo laže.« Kljub obnovitvenim delom poteka življenje v domu skorajda normalno. Kuhinja deluje s polno paro in nudi gostom različne menuje. Najmlajši gostje imajo okrog 55 let; v domu pa je tudi gospa, ki bo letos slavila svoj 103. rojstni dan. Dr. Satti, ki upravlja dom in torej nadzoruje tudi vse ustanove in socialna združenja, ki so v to dejavnost vključena, je prepričan, da bodo vsa obnovitvena dela stekla v redu. »Slišali smo nekatere kritike, ker smo pri podiranju zidu odstranili nekaj dreves. Naj potolažimo naše kritike. Vse zelenje bomo obnovili tako, da bo okolica doma res privlačna.« Kako bo vse to izgledalo, ko bodo dela končana, smo si lahko ogledali v veži, kjer stoji velika maketa. Ob njej so na stenah razna spominska obeležja in kipi, ki govorijo o ljudeh, ki so svoja imetja zapustili domu, o tistih, ki so v tem domu, kot sirote preživeli nekaj let, navedena so imena raznih častnih članov, pa tudi imena bivših direktorjev nekdanjega »doma ubogih«, med temi smo zasledili tudi ime Prešeren. Če bo šlo res vse po načrtih, če bo dom resnično zaživel v pravem pomenu besede, potem se obeta okrog 500 ostarelim Tržačanom življenje, vredno tega imena. NEVA LUKEŠ Razpisani izredni habilitacijski izpiti za šolnike Sindikat slovenske šole sporoča šolskemu osebju, ki ima pravico doseči stalno mesto po zakonskem odloku št. 140, spremenjenem v zakon št. 246 z dne 4. 7. 1988, da bodo razpisani izredni habilitacijski izpiti po zakonu 270/82: - za vrtce dne 3. oktobra 1988; prošnje bo mogoče vložiti do 2. novembra 1988, pismeni izpit pa bo 25. januarja 1989; - za nižje in višje srednje šole dne 30. septembra 1988; 5. oktobra bo ministrska odredba razobešena na skrbništvu oziroma na deželnem šolskem uradu. Med 6. oktobrom in 4. novembrom bo čas za vložitev prošenj; 13. decembra bo objavljen v Uradnem listu razpored pismenih nalog. Torpedni rušilec ”Intrepidou zapustil tržaško pristanišče Včeraj zjutraj ob 9.30 je tržaško pomorsko postajo zapustil torpedni rušilec "Intrepido". V Trstu je bil zasidran od prejšnjega petka. Poveljnik enote, kapitan Mario Jovino, je bil v teh dneh gost tržaških oblasti, obiskal pa je tudi nekatera spominska obeležja v Trstu in okolici. Intrepido so zgradili v ladjedelnici Ansaldo v Livornu. Dolg je 131,3 metra in širok 13,6 metra, njegova nosilnost pa znaša 3.201 ton. Uporabljajo ga lahko tako v napadalnih kot v obrambnih akcijah. Ladja vojne mornarice se je iz Trsta odpravila proti Benetkam, obiskala pa bo še Bellario in Taranto. Walt Disney še na Gradu sv. Justa Zaradi velikega odziva in navdušenja publike so organizatorji večerov, posvečenih filmom Walta Disneya, sklenili, da bodo nadaljevali to ljubko prireditev. Doslej so bili na Gradu sv. Justa na sporedu najbolj znani in priljubljeni risani filmi iz neusahljivega Disneyevega repertoarja kot na primer Sneguljčica in sedem palčkov, Aristokratske mačke, Peter Pan in drugi. Po prvotnem načrtu prirediteljev, Tržaške avtonomne letoviščarske ustanove ter filmskih distributerjev Aiaceja in Ficeja, bi se moral pregled filmov zaključiti predvčerajšnjim. Navdušenje gledalcev pa jih je prepričalo, da se prireditev še ne sme zaključiti. Na velikem platnu na Gradu sv. Justa si bo mogoče ogledati še nekaj pravljičnih risank. Včeraj so predvajali film 2.000 milj pod morjem, organizatorji pa trenutno še niso sestavili natančnega programa, tudi zato ker je nekatere filme zelo težko dobiti. V Nabrežini se bo .v ponedeljek zbral občinski svet Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo v ponedeljek, 1. avgusta, ob 20. uri zbral na izredni seji. Razpravljal bo predvsem o obnovitvenem načrtu za ureditev Nabrežine Centra, točneje območja okrog vaškega trga. Kot smo že poročali, gre ga načrt, ki je vzbudil precejšnje polemike med občinsko upravo in opozicijskimi strankami in ki bo nocoj predmet javnega sestanka, o katerem pišemo na 4. strani. Na dnevnem redu je med drugim tudi odobritev variante občinskega splošnega regulacijskega načrta za turistično območje v Sesljanu, točneje za Sesljanski zaliv. Tudi ta sklep je bil na prejšnji seji odložen, toda o njem svet ne bo razpravljal 1. avgusta, marveč šele na začetku septembra. Na ponedeljkovi seji pa bodo župan oziroma pristojni občinski odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev, svet pa bo tudi odobril odnosno sprejel v vednost nekatere sklepe občinskega odbora, ki zadevajo tekoče zadeve. Priznanje Biloslavu Tržaški časnikar Fausto Biloslavo, ki je bil pred nedavnim izpuščen na svobodo po 7 mesecih zapora v Afganistanu, bo prejel nagrado "Capo Circeo". Podelilo mu ga bo Združenje Italija-Nemčija, ki bo letos med drugimi nagradilo predsednika zavodov Deutsche Bank Alfreda Herrhausena in Bundesbank Otta Poehla ter nemškega zveznega ministra Zimmermanna. Ob smrti drage matere Marije izreka Diani in družini občuteno sožalje družina Fischer. Obvestilo Kraške gorske skupnosti kmetijskim podjetnikom DZ št. 35 z dne 31. 10. 1987 -»Ukrepi za razvoj goratih območij« predvideva dodelitev prispevkov posameznim ali združenim kmetijskim podjetnikom za razvoj kmetijstva in povečanje dohodka kmečkih gospodarstev. Za prispevke lahko zaprosijo kmetijski podjetniki, ki so oziroma niso vpisani v Poklicni seznam kmetijskih podjetnikov, za sledeče pobude: - vodenje knjigovodstva in izpolnjevanje davčnih obveznosti; — realizacijo in nakup struktur ter opreme za zbiranje, predelavo in prodajo lokalnih proizvodov; prenovitev in usposobitev kmetijskih zgradb upoštevajoč tiploške in arhitektonske značilnosti določenega območja; — uvedbo novih tehnologij za izboljšavo proizvodnih faktorjev; — izboljšanje proizvodnosti tal za travnike oziroma pašnike; — podporo ribogojstvu; — razvoj sadjarstva. Prošnje, napisane po posebnem vzorcu, ki ga je pripravila Kraška gorska skupnost, je treba predstaviti v tajništvo gorske skupnosti vsako leto do vključno 31. marca, za tekoče leto pa do vključno 10. septembra 1988. Za potrebne vzorce za prošnje in morebitne druge informacije se lahko interesenti obrnejo na urade Kraške gorske skupnosti v Ses-Ijanu št. 56/B. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KL1VIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. V soboto, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. V nedeljo, 31. t. m., ob 18.00 bo na sporedu peta predstava Dostalove operete KLIVIA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi. Baletna skupina gledališča Verdi nadaljuje uspešno turnejo po Furlaniji-Julijski krajini s predstavo, posvečeno Pucciniju in Verdiju. Nocoj ob 21.15 bo nastopila v Parku del Torso v Vidmu, jutri ob 21.15 na Gradu sv. Justa v Trstu. GRAD SV. JUSTA Recital avstrijske pevke VERE GUTMAN odpade zaradi bolezni. razstave Na sedežu Turistične ustanove v Ses- Ijanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V Kraškem muzeju v Repnu je odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. šolske vesti Tečaji 150 ur: ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da so še vedno v teku vpisovanja za tečaj 150 ur, ki nudi možnost delavcu, gospodinji ali mlademu, ki čaka na zaposlitev, da doseže nižjesrednješolsko izobrazbo. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeležijo vsi tisti, ki so dopolnili 16. leto starosti in še niso, zaradi kateregakoli razloga, dokončali nižje srednje šole. Tečaj traja eno šolsko leto z najmanj 350 urami pouka, ki so na sporedu v popoldanskih ali večernih urah na šoli L Cankar v Trstu. Vpisovanje in ostale informacije dobite vsak dan v tajništvu šole vse do 31. t. m. čestitke Predraga MIRANDA in RENATO! Za vajino 25-letnico poroke, da bi jo preživela v vzdušju, v dobrem razpoloženju in še na mnoga leta vama želijo Edi, Ljuba in Aleš. Naša mala MATEJA je včeraj ugasnila svojo prvo svečko. Vse najboljše ji želijo nona Lidija in teta in stric. Koš poljubčkov ji pošiljata Kristina in Laura. KRISTINA BOGATEČ iz Nabrežine praznuje danes 9. rojstni dan. Z željo, da bi vedno tako pridno ubogala, ji voščijo noni Lidija in Irene ter nono Frančko. Danes praznuje 14. rojstni dan FRANKO VRABEC iz Prečnika. Obilo sreče, zdravja in veselja mu iz srca kličejo vsi, ki ga imajo radi. Nečaka Edvin in Alenka pa mu pošiljata koš poljubčkov. Na Proseku bo danes veliko slavje. Mirandi in Renatu Blason ob 25-letnici poroke bomo pili na zdravje. Še sto srečnih takih dni jima iz srca kličejo vsi prijatelji. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM jutri, 28. t. m. - ŠTEVERJAN v borovcih v petek, 29. t. m. - RONKE - park Excelsior v soboto, 30. t. m. - KLODIČ (Benečija) - "Bar Silvana" v nedeljo, 31. t. m. - ŽABNICE -pred planinskim domom Mangart ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI d?Ti/d banca Dl crecmto Dl triestc DČJKd tržaška kreditna banka včeraj - danes Danes, SREDA, 27. julija 1988 GORAZD Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.40 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 19.59 in zatone ob 2.55. Jutri, ČETRTEK, 28. julija 1988 SAMO PLIMOVANJE DANES: ob 3.32 najnižje -62 cm, ob 10.21 najvišje 32 cm, ob 15.28 najnižje -9 cm, ob 21.06 najvišje 46 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 31,8 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb rahlo pada, veter 8 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 26 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel lurissevich, Martina Tomat, Valentina Pavone, Ciuha Negrisin, Davide Sandrigo. UMRLI SO: 91-letna Antonia Ciac, 69-letna Silvia Pignatelli, 68-letni Carmelo Uršo, 97-letna Oliva Montagnari, 84-let-na Albina Savi, 89-letna Rosa Sirca, 83-letni Francesco Frausin, 87-letna Elisa-betta Svadlena, 87-letna Dina Cecchi, 87-letni Sagrestano, 62-letni Alberto Žele, 78-letni Attilio Mahorcic, 76-letni Salva-tore Mangano, 79-letna Elena Sasso, 81-letni Rodolfo Krusic, 85-letna Natalia Ceppi, 76-letni Renato Petronio, 71-letni Bruno Cassini. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25., do sobote, 30. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (ROJAN), Ul. Zorutti 19, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largo Osoppo 1 (GRETA), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, MILJE, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - 21.30 John Huston - The dead - Gente di Dublino, VB/ZDA, 1987, r. John Huston, i. Anjelica Huston, Donald McCann, Helena Carroll. EKCELSIOR II - Zaprto EKCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dem-psey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I capricci viziosi di una moglie infedele, porn., NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Arrancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137'; r. Stanley Kubrick; i. Malcolm Mc Dowell, Patrick Mogel. PENICE - Zaprto do petka, 29. 7. 88. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Oxford University, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy. MIGNON - Zaprto LJUDSKI VRT - 21.15 LTmplacabile EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio, pom., □ □. VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - Danes in jutri zaprto. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Vizi indecenti, pom., □ □ * 18 Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Poletje v zalivu Sesljan danes ansambel DIKIELAND Danes praznujeta na Proseku 25-letnico skupnega življenja MIRANDA in RENATO BLASON Še na mnoga srečna, vesela in zdrava leta jima želijo mama Zofka, sinova Andrej in Aljoša ter teta Milka. izleti Zveza upokojencev CGIL za Vzhodni Kras, Opčine, Narodna ul. 69, tel. 214222, organizira 7., 8. in 9. septembra izlet v Firence in Pizo na vsedržavni festival Unita. Za informacije in vpisovanje ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure na sedežu. SPDT vabi vse interesente za pohod po Slovenski transverzali, da se še danes telefonsko prijavijo Vojku Slavcu (tel. 772405 od 20. do 22. ure). razna obvestila Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Mladinski pevski zbor Glasbene matice vabi vse tiste, ki jih veseli petje, da se vključijo v njegove vrste. Interesenti se lahko zglasijo v tajništvu Glasbene matice, tel. 48605 vsak dan, razen ob sobotah, od 8. do 12. ure. _________mali oglasi_________________ ZAJČJA FARMA - Repnič št. 38 - pri Gašperju ima osmico. OSMICO je odprl Alfonz Guštin v Colu št. 12. PRODAM sončna očala Ray-ban. Tel. 0481/520484. DELAVEC trvdke Fiat proda fiat 131 v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 229224. IZGUBILI smo zlato žensko zapestnico na prireditvenem prostoru vaškega praznika v Sovodnjah. Pošten najditelj naj kliče na št. 0481/882179. V BLIŽINI Primoštena dajemo v najem stanovanje za štiri osebe. Za informacije tel. 826545 od delovnih urah ali 224407 zvečer (Silvija). AUDI 80 GLS, letnik '80, beige barve, vrednoten 5.000.000 lir, prodam. Ogled vsak dan dopoldne pred glavno ribarnico. Informacije po tel. 226284 od 20. do 21. ure. PONUJAM se za varstvo otrok/a in oskrbo v mesecu avgustu, tudi ponoči, ali za katerokoli drugo službo. Tel. od 7. do 8. ure na št. 213837. PRODAM tovorno vozilo Bremach v zelo dobrem stanju. Tel. 200960 v popoldanskih urah. GOSTILNA V PREBENEGU obvešča svoje cenjene odjemalce, da bo danes začela zopet obratovati. PRODAM tri litogafije Bogdana Groma (1957) za 450.000 lir. Tel. 213267 od 13. do 15. ure. KUPIM stanovanje na Opčinah. Tel. od 13. do 15. ure na št. 213267. INŠTRUIRAM angleščino, slovenščino, matematiko in francoščino za osnovne in srednje šole. Tel. 003866/31344 popoldan. MOŠKI IN ŽENSKI parfumi na Opčinah stanejo manj. Parfumerija Kozmetika _90, Narodna ul. 118. IŠČEM knjige za prvi letnik strokovne šole - oddelek za elektroniko. Tel. 228390. RODOVNIŠKE HIMALAJSKE MAČKE prodam. Trbižan, Strunjan 132/a. Informacije na št. 003861/225593 - Ljubljana. PEKARNA ŽUŽEK, Ul. Pieta 29, išče uspešnega vajenca. Oglasiti se na tel. št. 767746 ali 573148. PRODAM moped peugeot 103, 145 k.s., prevoženih 7.000 km, v dobrem stanju. Tel. 228143. NUDIM LEKCIJE angleščine za srednje in višje šole. Tel. 225817. razne prireditve Glasbena zadruga Ars Nova Pri£eiij. Sesljanu do 31. julija POLETJE v j), VU. Vsak večer ansambli Telefon c Dixieland, Plava trava zaborava, jj Day + DJ Radia Opčine. Poskrbljen0 ribje specialitete, domačo hrano in Pij, čo. Velika loterija z.bogatimi nagrad® Vstop prost! , 0 KD Primorsko vabi na tradicion« f šagro, ki bo od 29. t. m. do 1. avgus‘ y lepem borovem gozdiču v Mačkolja“' petek in soboto bo od 21. ure dalje ansamblom Pomlad. V nedeljo bo ob uri odprl kulturni program narodn0 bavni ansambel Bratje iz Oplotn'j nadaljevala bo priznana plesna s^PL. Ciabs iz Tržiča. Za ples bo igral anSf..i[ bel Taims, ki bo igral tudi v ponede1)^ uei i anus, uu igral lucn v od 21. ure dalje. Kioski z jedačo in P)J|.e bodo delovali vsak dan od 17. ure dal) -v nedeljo pa že od 10. ure dalje. prispevki Namesto cvetja na grob Angele Ban darujeta Franc in Marija Žerjal 20.000 za KD V. Vodnik iz Doline. ^ Namesto cvetja na grob pok. botre ^ rezine Ražem daruje Ivanka 10.000 lir za cerkev na Pesku. Berne' TRGOVINA Ideale G. Foraus Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trsi sanitarije vse za ogrevanje in hidravliko inštalacije in popravita ZA MLADINO, KI IMA VISOKE CILJE TE ZANIMA GLEDALIŠČE IN FILM? TE ZANIMA ŠPORT? PRIDI V Bit , ČAKA TE PRESENEČENJE Tudi letos bo bančni zavod "Cassa di Risparmio di Trieste“ nagradil učni uspeh in športno udejstvovanje mladih. Dijakom z dobrim učnim uspehom bo daroval abonmaje za gledališče in filmske predstave ter športne prireditve, ki bodo na sporedu v našem mestu. Pobude se lahko udeležijo dijaki, ki so rojeni leta 1969 ali mlajši in vpisani v šolsko leto 1988/89 na višjo srednjo šolo v tržaški pokrajini ter maturanti v letu 1988. Med interesenti bo "Cassa di Risparmio di Trieste“ razdelila razpoložljive abonmaje, ki si jih izberejo interesenti upoštevajoč šolski uspeh, poslovni odnos, ki ga ima prositelj z bančnim zavodom in vrstni red prošnje. Abonma za športne prireditve lahko dobijo le dijaki, ki so nastopili vsaj na pokrajinski fazi mladinskih ali študentskih iger 1988 (torej ne pridejo v poštev šolska izbirna tekmovanja). Interesenti morajo oddati izpolnjene prijavnice (rumena za šport, zelena za gledališče in film d’essai) do vključno 23. avgusta 1988 na glavnem sedežu bančnega zavoda. Dijaki, ki so se posebno izkazali na športnem ali šolskem področju, lahko vložijo z dvema prijavnicama za abonma bodisi za športne prireditve, bodisi za gledališke in filmske predstave. 5' 5' e e D - £ D CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE Odsev perestrojke tudi v rock glasbi qla Se'- da so ref°rme Mihaila Gorbačova posegle tudi v svet sovjetske n . 23. in 24. julija je namreč na rock prireditvi v Malpignanu pri Lecceju opilo tudi pet sovjetskih skupin. Prireditev je nosila naslov Marčeve ide: j Jn9 novih zvočnosti vzhodnih dežel, poleg italijanskih predstavnikov pa so Est Se Moskovčani New Collection, Leningrajčani Televizor, Igre in Sekret ter Pio°nCi Justament iz Tartuja. Srečanje sta organizirala občinska uprava iz Mal-sovnanain združenje Arci Nova. Ko so v sredo, 21. julija, predstavili miting v izr ambasadi v Rimu, je predstavnik sovjetske delegacije Mihail Gusev Pred uPanle' da gre samo za začetek daljšega sodelovanja in še poudaril, da si d samimi petimi leti kaj takega ni bilo mogoče zamišljati, treh j'«U^ne' ^ bodo nastopile Malpignanu, so najznačilnejši predstavniki r . ‘smeri, v katere navadno delijo sovjetsko rock glasbo: moskovski rock, lenig-Po k r°Ck rock baltskih republik. Za moskovsko skupino je značilno iskanje Pa h nih. dloktronskih efektov, medtem ko Leningrajčani polagajo velik pomen j besedila, od katerih ima večina socialno kritično vsebino. Za baltske skupine zna57len vpliv country glasbe. Mihail Borzikin, lider skupine Televizor, je dejal, da so prve spremembe občutili pred približno dvema letoma. Prej so jim za šest mesecev prepovedali stopanje zaradi pesmi, ki ni bila po godu oblastem. Drugi predstavnik iz ^mngrada je dejal, da so bili v šestdesetih letih koncerti rockovske glasbe, ki jj oblasti označevale kot izraz kapitalizma, prepovedani in so jih torej prireja-m na] sknto. Položaj se je nekoliko izboljšal v sedemdesetih letih, vendar so orale še tedaj sestavljati repertoar pretežno (do 80%) pesmi uradnih kantavtorjev. jj. ^a zaključek naj še povemo, da so ob sovjetskih predstavnikih nastopili med u9imi znana italijanska skupina Litfiba in Ljubljančani Demolition Group. ^loustaki Podstavil ®0§at spored nJ^v°dni koncert prvega mednarod-sij^a festivala glasbene kulture v Je-pri Anconi se je spremenil v pra-Sr P.0P°tovanje med glasbenimi ritmi ozemlja. Ob spremljavi štirih ~ Cenikov je namreč nastopil Grk — w,Jnuv je namrec nastopil Pri°hr^S Mousfaki, ki je občinstvu v kon ‘žno poldrugo uro trajajočem dvpertu Podstavil petnajst pesmi in e Ponovitvi. Za triinpetdesetletnega senika je bil to edini italijanski red • njegovimi redkimi nepos- zaj!?lmi stiki z občinstvom. Najprej je dve grški bciicicli, ki ju j& napi-kis V sodelovanju s Mikisom Teodora-kj 0m-Nato so prišli na vrsto francos-^olčki, španski flamenki in tangi je j?0 prelepe brazilske Bahie. Nato ob£-Ustaki predstavil italijanskemu ‘Ostvu pesem Volevamo, ki sta jo v Pisala s Francescom Guccinijem, in rnl obujata spomine na skupno h^dost, ihto in utvare. Največ uspelo fe Požel s starimi uspešnicami straniero in La mia solitudine. Ob zaključku Festivala dveh svetov V Spoletu je čas obračunov letošnjega Festivala dveh svetov, ki je od 23. junija do 10. julija zbral na svojih 81 prireditvah kar lepo število gledalcev. Zdi se, da so organizatorji zadovoljni z letošnjimi prireditvami, čeprav dohodki znašajo le eno milijardo, predvidenih stroškov pa bo za sedem milijard. Sicer taki prireditvi ne manjka uradnih finančnih podpor in spon-sorjev. Festival si je letos ogledalo skupno 101.367 gledalcev. V osemnajstih dneh so se zvrstile sledeče prireditve: 16 oper, 45 koncertov, 20 baletnih večerov, 56 gledaliških predstav in 50 filmskih projekcij. 22.000 oseb si je ogledalo filmske predstave. Sedem razstav je obiskalo 20.000 oseb. Sledijo gledališke predstave s 16.886 osebami. Gledališke predstave so potekale v več gledališčih in znašajo z reprizami kar 110 večerov. Koncert na trgu pred stolnico in ognjemeti so priklicali nekaj čez 9.000 oseb, koncertu v stolnici pa je lahko sledilo le 800 oseb. Ženska in njena stvarnost brcda pahor Sončni žarki in naše želje »Kako si lepo zagorela!« Tako pogosto vzklikamo, velikokrat s kančkom zavisti, ko srečamo znanko ali prijateljico, ki se lahko ponaša s temnejšo poltjo, kot je naša. Kajti biti zagorel pomeni po še veljavnih pravilih biti lep, in takšnim zapovedim se malokdo zna izogniti. Še zlasti, ker so nas ali pa smo se sami vseskozi prepričevali, da je sonce čudežen zdravnik. Bile so sicer izjeme. Prenapetim ali izčrpanim, recimo, sončenja niso priporočali. Vsi ostali pa so morali pod vroče žarke, da ne bi sosedje, kolegi, znanci, sorodniki in prijatelji mislili, da se reveži počutijo slabo. Nekateri so si sicer izmislili nadurno delo ali kup obveznosti, da se jim ni bilo treba potiti pod neusmiljenim soncem. Nekdaj je tudi veljalo pravilo, da je bolje priti pred obličje profesorjev na maturo ali izpit upadlega lica in nezagorelih lic, kar naj bi bilo za marljivega študenta primernejše. Primeren vtis je treba tudi napraviti, ko se človek poda na razgovor za službo. Pred leti, ko je bila skromnost bolj čislana lastnost, so priporočali nevpadljivo zunanjost, h kateri je sodil bled in ne preveč naličen obraz. Danes, ko moramo biti vsi lepi ali vsaj zanimivo-privlačni, seveda ti nasveti ne veljajo več: študent, ki bi bled in razmršen prišel na izpit, bi veljal za čudaka, ki ne ve, kaj je življenje. Še strožje bi sodili osebi, ki bi se potegovala za službo in bi neurejena in upadlega lica prišla na razgovor: bolnih nihče ne mara, zlasti ne delodajalci, tudi takšni, ki ne skrbijo za videz, niso priljubljeni. V dobi, ko je videz merilo uspeha, moramo pač poskrbeti, da smo v normi, če ne že čez njo. In tako smo se leta hodili sončit, da bi bili lepi in zdravi. Tudi če smo se hudo potili in nismo do kraja verjeli, da se je treba v zdravstvene namene tako peči na soncu, smo skušali piotr-peti in si z raznimi zvijačami lajšali terapevtsko trpljenje. Zato je nas vse, zvestejše in manj poslušne podložnike najsvetlejšega med zvezdami - boga sonca, presunila odločna in argumentirana informacija, da sončni žarki prinašajo tudi smrt. Dokler je neusmiljeno sonce samo odkrivalo nepotrebne gube na obrazu in drugod, smo jih jezno, a zato nič manj odločno, prekrile s kakšno kremo. Ko pa smo pogosteje kot doslej poslušale, da poleg staranja kože prekomerno sončenje lahko privede tudi do rakastih obolenj, se je naše premirje z arogantnim soncem končalo. Zaščitne kreme, losjoni, olivno olje, stari in novi recepti nas ne ubranijo pred zloveščimi ultravijoličnimi žarki. In da bi bila mera polna, smo si vse gorje nakopali sami. Iz več razlogov: prvič, ker smo, kot dokazujejo strokovnjaki, »preluknjali« atmosfero, ker smo ji odvzeli prepotrebnega ozona. Tako lahko ultravijolični žarki prosto in z večjo močjo sežejo do nas in nas v dobesednem in prenesenem pomenu opečejo. Tudi največji optimisti bi se težko tolažili z mislijo, da se človek lahko uleže pod atmosfero, v kateri ni ozonskih lukenj, in se tako zaščiti. Tudi pri postavki zaščite smo sicer velikokrat lahkoverni in naivni: pripravljeni smo se namazati s čimerkoli, da bi bili prej zagoreli in lepše barve, malokdo pa odšteje več denarja za boljšo zaščitno kremo. In še vedno iz poglavja človeških napak: prepričani smo, da je sončenje zdravilno, ker so nekdaj, dejansko v prazgodovini zdravstva, tako skušali pomagati tuberkuloznim bolnikom. Dandanes sončenje res koristi le pri nekaterih kožnih boleznih, vsi ostali pa bi morali previdneje na sonce. Sodobni čas pa je vseeno le uveljavil pomembno pravilo: gre za moč psihologije. Vsi, z redkimi izjemami, smo prepričani, da so zagoreli ljudje videti lepši, predvsem pa sebe doživljamo kot lepe, kadar ten naše kože zaznavno potemni. In ker je dokazano, da so občutki za dobro zdravstveno počutje odločilnega pomena, je v tem smislu zagorela polt z vsemogočnim soncem trden zaveznik našega zdravja v smislu psiho-fizičnega ravnotežja. Kaj nam je torej storiti: ali naj se ubranimo sonca ali naj se upremo svojim notranjim prepričanjem? Kot običajno, situacija ni tako dramatična, le pamet v roke. Razmerje med nevarnimi posledicami in blagodejnimi učinki moramo vzpostaviti sami in vedeti, čemu tvegamo. Pri tem nam bo, kot kaže, pomagala mogočna in na spremembe občutljiva moda, ki že ne veleva več tako ostro zagorelih potez, ker ponovno odkriva milino bolj bledih, nekdaj gosposkih lic. Ker se tudi drugače radi opiramo na gospodovalne ukaze muhaste mode, bi lahko tokrat izkoristili priložnost in ostajali na soncu toliko, kot je nam prav in seveda dovolj naši koži, da zagori do zaželenega odtenka. C 1 V RAI 1 l2 nn in dnevnil •U(j Variete: Portomat ^•20 Dnevnik 14 nn 1-)neviiik - tri min 14 Port°matto (2. del a Film: II tesoro d' dre (pust., ZDA Huston, i. Hum i .. Tim Holt) '20 Glasbena oddaja 17 on di ricordi 17 sc dokumentarec: G in nn Pubrika iz parlan 18 °0 Film: LTsola di ZDA 1948, r. J< Humphrey Boga 19 4n R°binson) orjJz Almanah, vreme : 21 on ^anizanka: La si 20 in ^ariete: Cucina C 22 on dnevnik 0 Aktualna oddaj, on nn P°ndotti 24 on S.portna sreda b Dnevnik - zadnje 5 Nadaljevanka: I 1 zov (6. del) : današnji televizijski in radijski sporedi ci. marca pa na slovenski tabr Vn’ š°h Alojz Gradnik v Repen-šolt n in na italijanski nižji srednji onte Alighieri v Špetru. st(HU\obra jo Godalni kvartet GM na-nrrtpt ?a sl°vesnosti ob 80-letnici maj nika-slikarja Lojzeta Spacala, nah Iet°s Pa je koncertiral na Opči-Tabor 0aviru Glasbenih večerov KD tečaj marca do junija se je udeležil dalne ZQ kvartet skupno s člani Go-nizarfia kvarteta Academica v orga-kov p1 Združenja julijskih glasbeni-čaju hozultat sodelovanja na tem te-Gai e nastop Godalnega kvarteta nju J1? drugem državnem tekmova-rern ■ ozzuoliju pri Neaplju, na kate-drunn naš nnsambel osvojil ex aeguo P°dei/ena rad°' PTi čemer prva ni biIa ki jef\eŠ?n stnrt Godalnega kvarteta, tlim * kratkem času svojega obstoja komnr ep° napredoval v delikatnem bi inh?6117 nruziciranju, kaže na to, da tfonn/n? ta nnsambel nadvse uspešno cortnr, ?,VQ^ nekakšno vzporedno kon-Certni noiavnost v abonmajski kon-,)Qlnpr»feZ0?i' Predvsem v promocio-hidi m oz}ru' obenem pa dovoljuje mornLazmiš‘ianje o ustanovitvi ko-GM 7 godalnega orkestra v okviru razpn/a katerega bi bilo nedvomno na rniadih,0 zad°stno število odličnih voinih tk°ncertantov, ki so v teh po-bce v ,bb izšh iz šole Glasbene ma-H velja poskusiti! the^rsmPnikarski orkester GM Syn-°Sebni ' - S0 z velikim uspehom in Pl,rlanm. sarmom vodi prof. Klavdij k°ncert ^ prav tako razvil obsežno Venskih10, dejavnost predvsem v slo-krajih naše dežele, pa tudi drugje v Italiji. Od 1. julija 1987 do 30. junija 1988 je imel 14 koncertnih nastopov. Sezono je začel nadvse uspešno z osvojitvijo prvega mesta na mednarodnem harmonikarskem tekmovanju v Camdoju, v istem mesecu juliju je nastopil še na festivalu Dela v Boljuncu. Avgusta se je mudil na turneji po zahodni Siciliji, kjer je imel tri, v tamkajšnjih glasbenih krogih zelo odmevne koncerte. Septembra je nastopil na ljubljanski televiziji v dobrodelne namene in na koncertu na Opčinah za tamkajšnjo Hranilnico in posojilnico. Novembra je gostoval v Ljubljani, kjer je nastopil na Dnevih mladine OZN, decembra pa je koncertiral na prireditvi KD France Prešeren v Boljuncu. Po januarskem premoru je ansambel Synthesis 4 nastopil februarja v Števerjanu s PD Briški grič, marca je sodeloval na reviji otroških zborov Pesem mladih v Kulturnem domu v Trstu, aprila v župnijski dvorani v Bazovici in maja na Prazniku češenj v Mačkoljah. Sezono je sklenil z jubilejnim koncertom za desetletnico svojega obstoja v gledališču France Prešeren, o katerem je PD že obširneje poročal. Za začetek nove sezone ima že predvideno gostovanje v Murski Soboti s skokom v sosednjo Madžarsko in oktobra sodelovanje na tekmovanju v Folignu ali celo v Salzburgu v Avstriji. JOŽE KOREN Hvalevredna založniška pobuda ob 2. festivalu v Ribnici »Vre, vre, vre« - humor za vse okuse Matjaž Kmecl je v svojih postnih premišljevanjih zapisal, da je eno od slovenskih »osvobojenih ozemelj«, torej tistih področij, na katerih lahko gradimo svojo narodnostno samozavest in moralno neodvisnost, humor. V oklepaju pa je še dodal: »Res pa je, da ga ni mogoče priklicati z nobenim moraliziranjem, ker preveč trdno tiči v življenju; hvalabogu ga zato tudi z nobenim modrovanjem ni mogoče pregnati.« Sedaj pa se moramo vprašati, če Slovenci znamo gojiti humor, seveda mimo Pavlihe in pokojnega Ježka, če sploh imamo smisel za humor. To trditev so prvi hoteli preveriti Ribničani z zelo pogumno pobudo, ki bi jih lahko poveličala ali... pogubila. Kulturna skupnost Ribnica je namreč letos priredila že drugič zaporedoma natečaj za humoresko, satiro, humoristično in satirično pesem, aforizem in monokomedijo. Po precejšnjem uspehu prve izvedbe je letošnja presenetljivo in pravzaprav čudežno doživela prodoren uspeh, pravcati literarni »boom«. Do dogovorjenega roka so namreč organizatorji prejeli pod 103 šiframi kar 1200 literarnih enot: največ je seveda aforizmov, mnogo pa je tudi satiričnih pesmi, satir, humoresk in monokomedij. Kje je razlog za tak uspeh? Morda bi ga iskali v vsebini sami. V celoti namreč prevladuje družbena kritika. Naj torej sklepamo, da je humor neposredna posledica nekega splošnega nezadovoljstva? Nikakor, saj imajo tudi vedri narodi dosti humorja, pri nas pa je morda drugačen. Več je Blues Championa Dupreeja na ljubljanskem festivalu Nastop Championa Jacka Dupreeja na ljubljanskem festivalu je pomenil slišati izjemno glasbo, tako, ki jo le včasih ujamemo v »zgodovinskih« bluesovskih oddajah. Poslušali smo avtentični blues in boogie brez reformacijskih dodatkov, se pravi živo arhivsko glasbo, ki ni podlegla siromašenju »kulturnega« okolja. Čeprav Champion Jack Dupree že dobrih dvajset let deluje v Evropi, ni izgubil vezi s poreklom, ki mu je dalo blues izkušnjo. Mera njegove kože je navkljub glasbeno razpršeni sferi zadnjih desetletij ostala njegova, kar pomeni, da se ni podredil nobenemu gospodarju, da je ostal samostojen in da dela tisto, kar je prav in dobro. Zavezan je zgolj eni stvari, svoji glasbi. Takrat, kadar je z njo, ustvarja presežke, iskri se in šali iz bližine in daljave »norčka«, ki mu je v tistem trenutku svet popolnoma pregleden. Čeprav Dupree ni prvovrsten, je vseeno muzikalni virtuoz, saj je njegovo igranje polno domislic in barv, predvsem pa bistrega in subtilnega humorja, ki mu je podvrženo vse, celo on sam. Kadar poje in igra, je preprost in se ne spreneveda, zato je Jack Dupree tako redek glasbenik. Nekaj pa je, kar mi ni bilo čisto všeč, in sicer njegov glasbeni družabnik, danski kitarist Kenn Lending, ki je, morda iz spoštovanja do Dupreeja, cel večer ostal osebno nedotaknjen, torej nevtralen in pust, brez enega samega izrazitejšega tona. Lending je to, kar Dupree ni: prvovrsten kitarist, ni pa muzikalni virtuoz. Njegovo odzivanje Dupreejevim idejam je bilo bolj tehnično kot pa vsebinsko zgovorno. Namesto dialoga smo poslušali monolog, to pa pomeni, da je bil kitarist pogosto odveč. Tako čvrst glasbenik, kot je Champion Jack Dupree, skorajda ne potrebuje podpore, ker ta lahko zmanjša učinkovitost; potrebuje kvečjemu nekoga, s katerim se bo, razen v zvočni kombinaciji, ujel tudi v intenzivnosti artikulacije. MIRJAM ŽGAVEC Aleksandar Klas sarkazma, več je trpkosti, več je otožnosti, bolj ga morda pojmujemo kot sprostitev v stiski, kot rešilno bilko, kot Kmeclovo »osvobojeno ozemlje«. Ob uspehu tega drugega festivala bi omenili še neko drugo zelo pozitivno zamisel. Organizatorji so namreč imeli dobro idejo, da izdajo izbor najboljših aforizmov, humoresk, predvsem pa karikatur kar v knjižni obliki, slednja pa je doživela krst prav na dan proglasitve najboljših. Literarna žirija v sestavi vidnih slovenskih literatov je nagradila sledeča dela. V kategoriji humoresk in satir je prvo mesto prejel Marjan Moškrič za satiro Predlog za slovenski nacionalni program, pri humorističnih in satiričnih pesmih je bila proglašena za najboljšo Dominigue Reščič za Mutčeve songe, najboljše aforizme je prispeval Boris Kuralt, najboljšo monokomedijo pa Goričan in predsednik zamejskega slavističnega društva Janez Povše za delo z naslovom »V. D.«. Izboru prispevkov za drugi festival humorja, satire in karikature v Ribnici je naslov Vre, vre, vre, izbor pa sta opravili strokovni žiriji za literarne in likovne prispevke. Uredila sta ga Janez Debeljak in Miha Mate, izdala in založila Skupščina občine Ribnica v 2500 izvodih. Uvod knjigi je napisal že pokojni Fran Milčinski-Ježek, ki je s svojim zadnjim stavkom še najbolj emble-matično prikazal stanje našega humorja. »Zato, dragi moji, poskrbite za smeh! S smehom smo si pomagali tudi v tistih težkih vojnih dneh, pa si pomagajmo še danes. Kaj nam pa drugega sploh ostane?« Prvi del knjige, ki ima, kot smo videli, kar precejšnjo naklado, je dodeljen najboljšim aforizmom, ki so skoraj izključno posvečeni trenutni družbenopolitični in gospodarski kri- zi v Jugoslaviji. Mnogi imajo priokus grenkobe, pravzaprav je v njih malo sonca in vedrine, zato pa dosti sarkazma in večkrat komaj zakrite mr-žnje do tistih, ki so državo privedli na rob razsula. Med boljše sestavke te knjige bi omenili monokomedijo »pridobljenega« zamejca, dramatika Janeza Pov-šeta, z naslovom »V. D.«. Pravzaprav gre skoraj za monolog (kot takega bi ga lahko postavili na oder) skromnega delavca v neki tipični slovenski izgubaški tovarni, ki kar čez noč postane njen direktor. Delavec se tega povišanja otepa, vendar pa ga mora naposled sprejeti kot nekakšno kazen. Povšetova komedijska monodrama je tipičen primer krajšega humorističnega sestavka, ki mora v svojih nekaj straneh izreči svojo sporočilo brez forsiranja in pedantnosti, temveč agilno in učinkovito. Avtor je v tem prav gotovo uspel. Skoraj polovica knjige je, kot rečeno, posvečena karikaturam. Tudi tu prevladujejo družbeno »angažirane«, kar »politične« karikature, medtem ko so npr. »seksualne« ali take, ki prikazujejo medsebojne odnose med ljudmi, skoraj izginile. Te karikature so v glavnem sarkastične, nič posebno vedre ali sončne. Vsekakor jih je večina prav dobrih. Knjiga Vre, vre, vre je torej po svoje prav gotovo literarna novost, o njej pa menimo, da je vsekakor dobra in vredna, da dobi svoj prostor na knjižnih policah slovenskih družin. Če pa je tak zbornik tudi »termometer« slovenskega humorja, moramo takoj poudariti, da je ta še kako pri zdravju, pač nekoliko jezen, bojevit, vendar pa z učinkovitim nabojem družbenega vpliva: in prav to si sedaj od humorja tudi želimo in pričakujemo. DUŠAN JELINČIČ Danes atletski »golden gala« v Veroni Več domačih in tujih asov Nogomet: stanje pred začetkom prvenstev zapleteno Avellino ne bo nastopal v B ligi AVELLINO — »Drama« italijanskega drugoligaša Avellina se še zdavnaj ni zaključila, saj ekipa, ki je do lani igrala vrsto let v najvišji italijanski ligi, doživlja pravo trnjevo pot. Glavni odbor predsedstva italijanske nogometne lige, ki ga sestavljajo Nizzola, Galliani in Jurlano je sinoči odredil to »zgodovnisko« odločitev. Kot predvidevajo pravila, je Avellino takoj uložil priziv, tako da bo glavni svet italijanske nogometne zveze o tem prizivu razpravljal na svoji naslednji seji 1. avgusta. Do takral pa bo moral Avellino priložiti prepričljive dokaze, da se bo gospodarsko stanje ekipe saniralo v kratko ali srednjeročnem obdobju. V primeru, da bi se ekipa Avellina ne rešila, bi na njegovo mesto vstopila Mgdena. Še drugi neljubi dogodki v teh soparnih dneh burijo italijansko nogometno javnost. Ekipa Pavie namreč nazaduje iz C-l v C-2 ligo zaradi podkupovanja. Na njeno mesto bo vstopi- la enajsterica, ki bo zmagala na dodatnem srečanju med Fanom in Centese-jem. Disciplinska komisija je namreč včeraj odvzela Pavii pet točk na končni lestvici pravkar zaključenega nogometnega prvenstva zaradi poskusa podkupovanja predsednika Pavie Ac-hillija v zvezi s tekmo Fano - Pavia s prejšnjega 29. maja. Tudi ekipa Masseseja (C-2 liga) je bila kaznovana z odvzemom treh točk zaradi poskusa podkupovanja. Odvzem točkj bo veljaven v naslednjem prvenstvu. Izvršni svet nogometne zveze C lige ni dovolil sledečim dvanajstim ekipam, da se vpišejo na prvenstvo C-2 lige: Atleticu Catania, Calciu Catania, Caveseju, Entelli Chiavari, Juventusu Stabii, Krotonu Calcio, Latini, Martini, Nocerini, Pistoieseju, Ternani in Tur-risu. Slednje bodo lahko do 30. julija na nogometno zvezo poslale priziv s priloženo dokumentacijo. Italijanski prvoligaši še naprej najemajo tuje igralce. Osemindvajsetletni Brazilec Edmar je sinoči podpisal za Pescaro. Edmar, ki se trenutno nahaja v Oslu na turneji brazilske olimpijske reprezentance, bo prejemal letno okoli 300 milijonov lir, Pescari pa je stal dve milijardi in pol lir. Brazinski nogometaš Muller ima težave s svojo reprezentanco. Te dni bi se moral v Oslu pridružiti svojim soigralcem, ki bodo jutri igrali tekmo proti Norveški, vendar pa tega ni storil in je ostal v Turinu, kjer je začel priprave s svojo ekipo. Zaradi tega ga je trener Carlos Alberto izključil iz enajsterice, ki bo igrala proti domačinom. Juventus je demantiral vest, da bi bil njegov napadalec Jan Rush bolan. Pred .kratkim je sicer prebolel ošpice, ki pa mu niso pustile nobene posledice. Inter pa bo odigral prijateljsko tekmo z Anderlechtom, in iscer 19. avgusta v Tarantu. VERONA — Danes zvečer bo v Veroni 11. preizkušnja atletskega grand prix. Golden gala bo letos v tem mestu, ker na rimskem olimpijskem stadionu potekajo obnovitvena dela za nogometno SP. Pričakujejo nastop vrste odličnih atletov. Američanka Eveline Ashford bo nastopila v teku na 100 m, ne pa na 200 m kot je bilo sprva dogovorjeno. V spored so vključili tudi moški tek na 200 m z udeležbo Angležev Regisa in Reida. Glavni zvezdnik večera bo menda Maročan Aouita, ki bo tekel na razdalji 800 m, čeprav bo na olimpijskih igrah v Seulu nastopil na 1.500 m. Njegovi drevišnji nasprotniki bodo predvsem Anglež Elliot, Sovjet Graudin in Kenijec Koskey. Na 3000 m z zaprekami največ pričakujejo od Američana Huffa, ki je zmožen dosežka svetovnega merila. V višini bosta nastopila njegova rojaka Howard in Conway, a precej zanimanja vlada tudi za nastop domačina Toša, novega državnega prvaka z znamko 232 cm, in Nemca Mogenburga. Troskok bo oplemenitil nastop Sovjetov Jakovlje; va in Musinka. Sovjeti so v tej panog1 pravi mojstri. Seveda bodo nastopili tudi vsi najboljši italijanski atleti. Začetek mladinskega SP SUDBURV — Okrog 1.500 atletov do 20. leta starosti iz 125 držav se je udeležilo odprtja svetovnega mladinskega atletskega prvenstva v Kanadr Ne gre le za praznik mladih atletov, temveč tudi za tekmovanje s kakovostno tehnično vsebino. Letos so že izboljšali 18 mladinskih svetovnih rekordov. Med tekmovalci je nekaj Inkih, ki bi lahko osvajali kolajne na olimpiadi. Pomislimo le na Američana Steveja Lewisa, kije na 400 m dosegel čas 44'Tl, ali na Vzhodno Nemk0 VVluddajo, ki luča disk 72,70 m daleč- Italijanska odprava šteje 29- atletov in 18 atletinj. Danes bodo podelil' komplet kolajn le v teku na 10.000 m- Tenis: turnir v Washingtonu Zmaga Connorsa WASHINGTON — Ameriški teniški igralec Jimmy Connors je osvojil svoj prvi važen mednarodni turnir po skoraj štirih letih. Petintridesetletni teni-sač je v finalu turnirja »Tennis Clas-sic« v Washingtonu gladko premagal ekvadorskega igralca Andresa Gomeza s 6:1, 6:4. Za Connorsa je to 106. mednarodna zmaga, denarni sklad pa je bil kar soliden: 450 tisoč dolarjev. Odbojka: Italijanke v polfinalu BORMIO — Ženska mladinska reprezentanca Italije, ki jo vodi Sergio Guerra, se je uvrstila v polfinale evropskega prvenstva, ki se odvija v Bormiu. Zmaga italijank proti Češkoslovaški je bila gladka, kar dokazujejo tudi delni izidi: 15:12, 15:10, 15:10. Zmago so dosegle v točno eni uri. V moški konkurenci je v prvi skupini SZ premagala Francijo s 3:1. Na lestvici vodi SZ z osmimi točkami. Sledi Italija (6), Francija (5), Jugoslavija (4) in ZRN s tremi točkami. Jutri bodo objavili koledar tekem A in B lige Z Rocco v Seul tudi Azeglio Vidni RIM — Francescu Rocci, novemu selektorju italijanske nogometne olimpijske reprezentance, ki je nadomestil Dina Zoffa, se bo na poti v Seul pridružil tudi Azeglio Vicini. Med včerajšnjo predstavitvijo je predsednik nogometne zveze Matarrese poudaril, da Vicini ne bo nadzoroval Rocci, a mu bo kvečjemu dal kak nasvet, če ga bo Rocca za to prosil. Vicini naj bi bil torej preprost opazovalec, čeprav obstaja glede tega nevaren precedens iz Los Angelesa, ko je Bearzot dejansko nadomestil Maldinija. Matarrese je predstavil tudi Giancarla De Sistija, ki bo odslej skrbel za mladinsko reprezentanco. Medtem vlada v nogometnih krogih veliko pričakovanje za današnjo sestavo koledarja A in B lige. V računalnik so vstavili nekaj podatkov, po katerih je že vnaprej znano, da bo prvak Milan igral prvo tekmo doma, pred svojimi igralci pa bodo debitirali tudi Napoli, Torino in Verona. V prvih štirih kolih se prvih šest uvrščenih v lanskem prvenstvu ne bodo pomerili med sabo. Upoštevali bodo tudi prošnjo Coma, da ne igra doma istočasno kot Inter, sicer bi menda ostal brez gledalcev. Derbiji ne bodo na sporedu v tednu pred nastopi v evropskih nogometnih pokalih. Na sliki: (z leve proti desni) predsednik Matarrese, Rocca in De Sisti med včerajšnjo predstavitvjo. Ženski mednarodni turnir Mimoza Zadar in BEAC v finalu Na 20. jubilejni izvedbi ženskega mednarodnega košarkarskega turnirja Mimoza, ki ga prireja športno društvo Saba, so včeraj odigrali polfinalna srečanja. Na prvi tekmi sta se pomerili ekipa Vseučilišče iz Budimpešte BEAC in postava KPS iz Brna (CSSR)-Po dokaj razburljivi tekmi, v kateri so češkoslovaške košarkarice povedle celo za 20 točk, so v končnici slavile Madžarke z izidom 71:70. Na drugem polfinalnem srečanju sta si stali nasproti tržaški provoligaš CRUP, ki je tokrat nastopil z radikalno pomlajeno ekipo (v včerajšnji postavi je nastopalo kar pet kadetinj) in pa jugoslovanski drugoligaš Zadar. Čeprav so v prvem delu Tržačanke igrale dokaj prepričljivo, so ob koncu izgubile s 70:58. Danes bosta na sporedu finalni srečanji. Ob 20.30 se bosta za 3. mesto srečali ekipa iz Brna in tržaški SGT CRUP, ob 21.30 pa bo na vrsti veliki finale, za katerega bosta igrali BEAC in Zadar. (Cancia) Kolesarstvo: od jutri v Pordenonu Prva izvedba ekipnega italijanskega pokala S tekmovanji v šprintu, zasledovalni vožnji in še drugimi preizkušnjami se bo jutri na pordenonskem dirkališču pričela prva izvedba italijanskega pokala v kolesarstvu. Tekmovanje je ekipnega značaja, pokal pa bo osvojila tista ekipa, ki bo ob koncu tridnevne manifestacije zbrala v končnem seštevku največ točk. Celotno tekmovanje bo potekalo po cestah naše dežele, udeleženci pa se bodo najprej pomerili v raznih preizkušnjah na pordenonskem dirkališču, kjer bodo zastopali ekipe v različnih disciplinah samo nekateri kolesarji. Osrednji del italijanskega pokala bo prav gotovo v soboto, ko bo na sporedu 15. dirka po Furlaniji. Kolesarji bodo štartali v Vidmu in predno bodo dospeli do San Danieleja, kjer je postavljen cilj, se bodo pošteno namučili, saj bodo morali večkrat voziti navkreber. Tokrat bo vsaka ekipa lahko štela deset tekmovalcev, za točkovanje pa bodo upoštevali seštevek časov naj- boljših treh predstavnikov vsakega kluba. Tretja in odločilna preizkušnja bo čakala udeležence v nedeljo, ko bo ekipna etapa na kronometer, ki bo iz Gradeža pripeljala kolesarje v Gorico. Prav glede te preizkušnje je bilo prav do zadnjega veliko težav, kazalo je celo, da bodo morali organizatorji tekmovanje odpovedati, ob koncu pa so se stvari le srečno iztekle. Na dirki proti času bo vsako postavo sestavljalo sedem kolesarjev, čas pa bodo merili, ko bo ciljno črto prekoračil četrti mož vsake ekipe. Za ljubitelje te športne panoge bo prireditev prava poslastica, saj bodo lahko od blizu videli vse najboljše italijanske kolesarje. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da ni mlajša garnitura še uspešno nadomestila Moserja in drugih bivših italijanskih asov, tako da preživlja trenutno kolesarstvo večjo krizo, kar sicer zgovorno potrjujejo nekoliko bledi nastopi italijanskih predstavnikov na etapnih dirkah v Italiji in Franciji, (mal) »Neporočeni« boljši V okviru praznika športa v organizaciji ŠD Primorec je bila v nedeljo nogometna tekma med »neporočenimi« in »poročenimi«. Ob hudi vročini so zmagali »neporočeni« z 2:1 (1:0) z zadetkoma Igorja Milkoviča in Baka. Za poročene pa je gol dosegel po lepi skupni akciji Boris Kralj. Tekmi je sledilo lepo število gledalcev. Naj omenimo še, da je praznik športa lepo uspel. Pogledi in smernice mladega odbojkarskega trenerja Marka Kaka Sonce že nekaj časa neusmiljeno pripeka v veselje vseh tistih, ki so v tem obdobju na oddihu in v žalost tistih, ki so na svojih službenih mestih in brezupno sanjarijo o osvežujočem objemu morskih valov ali gorskih sapic. Tudi na športnem področju je julij, čas počitka in regeneracije, razbremenilno in razvedrilno obdobje pred začetkom napornih predsezonskih priprav. Seveda, obstojajo tudi izjeme, med katere bi uvrstili vse športnike, ki se bodo čez slaba dva meseca udeležili olimpijskih iger in pa... mlade nade Borove ženske odbojke, ki bodo vse do 30. julija vsak dan opravljale triurni obrok treninga pod vodstvom mladega strokovnjaka Marka Kalca, študenta v tretjem letniku državne visoke šole za telesno kulturo v Rimu in pomožnega trenerja pri članski vrsti rimskega A-2 ligaša Tor Sapienza. Marko se je kljub mladim letom že pred časom odločil, da bo glavnino svojih energij in večji del svojega življenja posvetil odbojki in zdi se, da je v treh letih, odkar je to sklenil, samo utrdil svoje prepričanje, vsaj sodeč po pazljivosti in zbranosti, s katerima spremlja delo svojih mladih varovank v Borovem športnem centru. Zamikalo nas je, da bi se z Markom pogovorili, o odbojki na splošno in pa o motivacij, ki žene petnajstletna dekleta k treningu, namesto da bi svoj poletni prosti čas posvečale manj napornim vrstam zabave. Kako to, da ste letos sezono »podaljšali« za cel mesec dni? »Pri nas je bilo v navadi, da smo skoraj neposredno po prvenstvu prekinili proces treniranja za poldrugi mesec ali celo še več, kar je v principu zgrešeno, kajti daljše obdobje neaktivnosti povzroči prevelik padec forme in znatno zmanjša pri tekmovalcu občutek za žogo. Ta skupina deklet je zelo dobro delala med letom in da jih v skorajšnji sezoni čaka ognjeni krst v C-l ligi, kar terja višjo stopnjo pripravljenosti in znanja. Zato smo sklenili, da bomo nepretrgoma do konca meseca vztrajno vadili z velikim poudarkom na izboljšanju odbojkarske individualne tehnike in sicer naslednjih prvin: servis, sprejem in blok.« Videti je, da je udeležba na treningih skorajda polnoštevilna in da dekleta ter fantje (samo trije) zbrano delajo. »To je tudi zame presenečenje, saj sem bil prepričan, da bo trening-e obiskovala le manjša skupinica igralk. Upoštevajoč, da je bila prisotnost obvezna samo do 10. t.m., odtlej pa fakultativna, je to nepredviden uspeh. Odbojkarji in odbojkarice pozorno sledijo navodilom trenerja Marka Kalc® med enim od treningov, ki v teh dneh potekajo v Borovem športnem centu1 razen starejših obiskujejo treninge vse ostale igralke. Verjetno se tudi same zavedajo, da je tovrstno delo za vsako posameznico investicija trajne vrednosti in koristi.« Zdi se, da bodo letos dekleta dejansko počivala zelo malo... »Tako je. S pripravami na ligo bomo začeli že 17. avgusta v Trstu. Praktično bodo naše tekmovalke daleč od igrišča samo dobrih petnajst dni. Naj navedem, da v teh dneh dekleta nastopajo na mešanem turnirju pri Sv. Ivanu, saj sodi tudi igra prav gotovo med najuspešnejša sredstva za učenje odbojke.« Že dve leti deluješ pri rimskem prvoligašu Tor Sapienza. Kaj bi povedal o tej svoji izkušnji na področju vrhunske odbojke? »Odnosi na medosebni ravni ter na ravni tekmovalke - vodstvo so povsem različni kot v naših in v drugih amaterskih okoljih. Predpogoj za brezhibno delovanje celotnega ustroja je seveda dobra gospodarska in organizacijska zasnova, če je temu zadoščeno, potem si lahko prizadevaš marsikaj, od planiranja do doseganja rezultatov, brez tega pa seveda ni nič.« Si se sam dolgo prilagajal na novo okolje in na drugačne razmere? »Moram reči, da sem se takoj vključil brez težav. Končno je bila to moja osebna izbira in hotel sem prav to. Rad bi, da bi do take organizacijske strukture kmalu prišlo tudi pri nas, oz. mora priti do tega, če hočemo napredovati in ostati v koraku z realnostjo odbojkarskega sveta. Sam težim za tem z vso svojo dobro voljo in priznati moram, da že sedaj, kljub pomanjka- nju sredstev in ustreznih struktur, del" no uresničujemo sodobne zahteve dela. Sam zasledujem ta cilj in P° končanem študiju se bom z večjim ve' seljem vrnil na delo v domače okolj6, če se bo naša odbojka razvijala v teJ smeri.« Pred nedavnim si se z žensko m*3' dinsko deželno reprezentanco udele' žil tekmovanja Alpe Jadran. Za n>l®' dega trenerja je to prav gotovo prI' znanje in spodbuda obenem. »Izkušnja z ekipo FJK je bila zah1® zelo pozitivna. Ekipa je zelo homo9e' na in resnično perspektivna. Preprič®. sem, da bi izbrana vrsta vseh najbolj ših mladink v deželi lahko brez teža igrala na ravni druge ali celo A-2 119®' V naši deželi je mnogo dobrih igr8* j ki so pa, žal, razpršene po raznih ki bih. V nekaterih sredinah delo ne P° teka na ravno optimalnem nivoju, z® verjetno se v nadaljevanju mnoge p° sameznice »izgubijo«. Delo z reprez® tanco pa je bilo zame nadvse stimu'^ tivno in tudi tekmovalke same so p,^ kazale zvrhano mero motiviranosti zagnanosti. Uvrstili smo se na 6- m® to, toda po vrednosti bi sodili m^ prve štiri ekipe. Moram še dodati, ^ so se slovenske igralke izkazale tllCl 0 deželnim dresom in to dokazuje, da p naših klubih redno poteka genera' -r,a, Danes v Oxfordu analiza svete sindone LONDON Izvedenci iz Oxforda bodo danes izvedli pregled na vzorcu svete sindone iz Turina, da bi ugotovl li, če gre res za odtis Kristusovega 1 lesa, ali pa samo za srednjeveško P® naredbo. Analize bo vodil ravnate) raziskovalnega laboratorija za arhe® logijo in zgodovino prof. Edward Ha , S tem bo zaključena serija strokovni analiz, ki jih je naročil papež Jan® Pavel II. v britanskih, švicarskih >n ameriških laboratorijih. Izide raziska bo septembra sporočil javnosti turiD' ski kardinal Ballestrero, vendar se 2 sedaj šušlja, da je turinska sindona čisto navaden ponaredek. Delček, ki ga bodo analizirali, im8 velikost nohta na roki. Potem ko 9a bodo zažgali, bodo ogljikove dele® analizirali z atomskim pospeševalni' kom. Tako bodo lahko ugotovili starost sindone. ŽENEVA — Železniške nesreče se v teh dneh kar vrstijo. Medkrajevni vlak, ki povezuje Milan z Ženevo in Bernom, se je na postaji v kraju Aigle v Švici zaletel v tovorni vlak, ki je stal na stranskem tiru. V nesreči je bilo ranjenih več potnikov, vendar ni nihče v smrtni nevarnosti. Večini so nudili zdravniško pomoč kar na kraju nesreče, nekaj pa so jih prepeljali v krajevno bolnišnico in bodo okrevali v kratkem času. Reševalna akcija je stekla s presenetljivo hitrostjo, vendar večine rešilcev sploh niso potrebovali. Švicarska žandarmerija je pojasnila, da je nesrečo povzročila človeška napaka. Tovorno kompozicijo so namreč šele sestavljali, medtem ko se medkrajevni vlak »Intercity« v Aiglu običajno ne ustavi. Kretničar ga je bržčas napačno preusmeril in povzročil nalet vagonov. Strojevodja je sicer močno zavrl lokomotivo, vendar je bil nalet neizbežen. Intercity je sestavljalo 13 vagonov, tri so odklopili v Domodos-soli, ostalih deset pa je bilo namenjenih v Bern. Ponesrečenci so vsi švicarske narodnostni. Na sliki (telefoto AP): ljudje si zaprepadeno ogledujejo poškodovane vagone. Spot proti aidsu razburja Vatikan RIM — Vse tri televizijske mreže RAI so sinoči predvajale reklamni vložek, v katerem je govor o aidsu, o ljubezni in o preservativih, o tem, kako se moramo obnašati, da se ubranimo bolezni. Reklamni vložek je uresničila agencija Armando Testa, ki se je močno potrudila, da je nekajsekundno sporočilo ostalo aseptično: moški in ženska kažeta gledalcem, kako se »ne« prenaša virus aidsa, nato pa kako se bolezen širi. Zdravila proti aidsu ni, zato je lahko preservativ najprimernejša rešitev. Kljub izredno blagim tonom je Vatikan dokaj ostro nastopil proti reklamnemu vložku, češ da je, kot bi televizija reklamirala sporočilo za tatove in zmikavte: »Lahko kradete, a pazite, da vas ne bodo ujeli.« Na dnevniku LOsservatore romano je msgr. Giannini napisal dolg komentar proti reklami o aidsu, v katerem piše, da »smo šli z dežja pod kap«. Popolnoma nasprotnega mnenja je seveda Gavino Sanna, ki je podpisal večkrat nagrajeni spot, v katerem se ljubeči par sprevrže v objem dveh okostnjakov. V Italiji so menili, da je sporočilo prekruto in so ga zato »cenzurirali«. Daljša krila in sive barve novost pariške zimske mode PARIZ - Francoski modni kreatorji so nam pripravili zimsko presenečenje in predstavili novi »look« dnevnih in večernih oblek ter plaščev. Kar preseneča, je raba umerjenih tonov tako v kroju kot v barvah oblek. Krila se daljšajo, čeprav so nekateri kreatorji še vedno prepričani, da se lahko tudi v zimskem času strumno koraka z odkritimi stegni. S sivino zimskih meglic pa se bodo prav dobro ujemale sive in temnorjave nianse mehkega volnenega blaga, iz katerega bodo krojeni kostimi, krila in mahedrave hlače. Pestro bo le na mondenih večerih, ko bodo dame lahko razkazovale svoje svilene obleke. Te bodo rumene, sinje in rdeče. Elegantne pa bodo seveda tudi v dolgih črnih oblekah, »sjgne« Christian Dior. Na sliki (telefoto AP): popoldanska eleganca modnega kreatorja Christiana Diora Pobuda Coop v korist ozonosfere FIRENCE Pod geslom »Ustavimo luknjo, ki se širi na nebu« je državno združenje porabnikov' Coop poslalo predsedniku republike Francescu Cossigi že 200 tisoč pisem, s katerimi zahteva čim hitrejše ukrepe za zaščito ozonske plasti atmosfere. V njem so namreč izsledili »luknjo«, ki je prava nevarnost za celotni zemeljski ekosistem. S to pobudo člani in odjemalci Coop pozivajo Cossigo, naj poseže za odpravo klo-rofluoroogljikovodikov, ki razkrajajo plasti ozona. Kot znano, so ti plini prisotni v hladilnikih, klimatskih napravah, še najbolj pa v razpršilcih v sprejih. Po zadnjih raziskavah o ozonosferi se je v Evropi in ZDA pas ozona razredčil za 3%, v Avstraliji in na Novi Zelandiji za 4%, na Antarktiki pa za kar 6%. V San Franciscu končana dolga stavka grobarjev SAN FRANCISCO Kot kaže, ni samo Italija domovina najrazličnejših stavk ob najmanj primernem času. Vesti, ki prihajajo iz tujine nam namreč odločno odjedajo ta rekord. V glavnem mestu sončne Kalifornije San Franciscu so grobarji stavkali celih devet tednov, ljudje pa so kot po navadi umirali. V mrtvašnicah se je tako nabralo približno 800 trupel, ki čakajo na pokop. Grobarji so stavkali zaradi slabih delovnih razmer in nizkih plač, vztrajali pa so toliko časa, dokler jim pristojne oblasti niso zagotovile 30-odstotnega poviška dohodkov in nekaterih ugodnosti, ki jim pritičejo. Izjemna vročina na Kitajskem PEKING — Na Kitajskem umira zaradi vala neverjetne vročine vedno več ljudi. Od začetka meseca je v Hangzhouju v notranji Kitajski umrlo vsaj 933 oseb, skupno pa je v tej državi doslej zaradi vročine umrlo skoraj 1.500 ljudi. Starost 70% žrtev presega 60 let, umrle pa so pretežno zaradi srčnega napada ali vročine. Temperatura ni od začetka julija nikoli zdrknila pod 35 stopinj Celzija, tako vročino pa so zadnjič zasledili pred 39 leti. Vročina je v raznih deželah negativno vplivala tudi na poljedelstvo. Suša je postala še hujša, tako da je 11,3 milijona hektarjev rodovitne zemlje poškodovanih. V deželi Henan je vročina povsem uničila 622 tisoč hektarjev jesenskega pridelka, 90% pridelka je poškodovanih, 5 milijonov oseb pa je brez vode. Letošnja suša je na tem območju najhujša od začetka stoletja. V Sichuanu so zabeležili najhujšo sušo zadnjih 63 let.(ag) MOSKVA — Ali je Zveza sovjetskih socialističnih republik sploh socialistična država? Če bi doslej sploh zasledili v resni politični publicistiki tako zastavljeno vprašanje, bi pač vsi takoj pomislili, da gre bodisi za zakrknjeni antikomunizem ali pa za radikalni »evrokomunizem«. Da pa sovjetska politična misel »rine« tudi v najgloblje globine in si zastavlja najbolj radikalna vprašanja, dokazuje današnja »Pravda«, ko (seveda) zavrača tako zastavljeno vprašanje uglednega zgodovinarja Jurija Afanasjeva (ki je znan po tem, da je med prvimi začel razkrinkavati lažnost stalinskega zgodovinopisja). Afanasjev je najprej v tedniku »Li-teraturnaja Rossija« zastavil vprašanje, ali je ves 70-letni razvoj sovjetske družbe sploh potekal po zamislih Lenina. Odgovoril je z odločnim »ne«. Na to mu je tik pred vsezvezno partijsko konferenco v »Pravdi« odgovoril Pobisk Kuznjecov: razlastitev kapitalistov, odprava brezposelnosti in izkoriščanja, vse to so nesporne prvine, ki ne dopuščajo nikakršnega dvoma o tem, ali je sovjetska država socialistična ali ne. Kuznjecov je v teh »vprašanjih zgodovinarju« (naslov razprave) Afanasjeva izzval, naj kar določno pove, ali sodi, da je v Sovjetski Vprašanje si je zastavil ugledni zgodovinar Afanasjev Ali je Sovjetska zveza sploh socialistična država? zvezi potekala - kljub stalinskim represijam in drugim »napakam« - socialistična graditev ali ne. »Družbo, ki se je pri nas izoblikovala, ne smatram za socialistično, pa četudi naj bi bila "deformirana « - zdaj nedvoumno odgovarja Jurij Afanasjev na isti strani »Pravde«. Pravzaprav ne »zdaj«, marveč je njegov odgovor datiran s 1. julijem 1988. »Pravda« je na očitno zahtevo avtorja in mimo vseh navad na koncu objavila tudi ta datum. Takrat pa je v Kremlju potekala partijska konferenca in če bi odgovor profesorja Afanasjeva zares takrat takoj objavili, bi to bila pravcata ideološka bomba, ki bi nedvomno odmevala med delegati. »Pravda« si je prav tako očitno vzela več tednov časa, da bi Afanasjeva pripravila svoj uredniški odgovor, ki je po dolžini skorajda enak avtorjevi razpravi in v bistvu v celoti povzema in podpira polemiko Kuznjecova. Kaj še pravi Afanasjev v prilogi svoji tezi? Če hočemo zares razumeti vso revolucionarnost perestrojke, si moramo pač hudo radikalno zastavljati takšna vprašanja. Šele takrat lahko uvidimo, da moramo ponovno najti pot socializma. »Prepričan sem, da bomo sicer, če se bomo namreč pomirjali s polresnicami, prišli le k polovičnim ukrepom, kar pa bi vodilo v propad te naše poslednje možnosti in zgodovinskega poskusa, da se izvlečemo iz strašne slepe ulice,« piše Jurij Afanasjev. Razvoj Sovjetske zveze pomeni popoln odmik od leninske teorije o demokratičnem socializmu - z Lenino- vo pomočjo je zatorej treba na novo izoblikovati sodobno teorijo demokratičnega socializma. In Afanasjev zastavlja namesto »vprašanj zgodovinarju« načelna vprašanja politikom: ali je to sploh bil socializem, ali vseeno ni bilo vse skupaj le »kasarniški socializem«? »Ali bomo postali čez pet ali deset let popolnoma drugačna dežela, neprepoznavno drugačna družba in cvetoče gospodarstvo... Ali pa bomo nadaljevali z globokoumnimi razmišljanji o "nedoslednosti" socializma brez svobode in brez kruha z maslom. Za vse to pa nam ostaja skrajno malo časa,« svari profesor Afanasjev pred nevarnostjo, da bi spet izničili pravkar začeto perestrojko in demokratizacijo. »Pravda« pa avtorju odreka konstruktivnost in znanstvenost, češ da so v teoriji socializma nesporne res ^ ce o tem, da je oktobrska revolucij Sovjetski zvezi pokončala z izkons ^ njem človeka po človeku, da so s/ nastopili »načelno novi smotri d benoekonomskega napredka«. ^ Prav tako partijski dnevnik tezo Afanasjeva, češ da je konec d setih let obstajala drugačna, den1 . ratična, leninska, v gospodarstvu nepovska možnost nadaljnjega ra ^ ja države in družbe ter da je r0d bistvu izvedel kontrarevolucijo P partiji in državi - ponavlja pa se ga sel Mihaila Gorbačova iz n/ego referata na lanskem jubileju °.cCjja ' 'Žil! češ da druge poti kot kolektivih kmetijstva in industrializacija d -ja takrat ni bilo, da je ta pot toreLjtiki edino pravilna, seveda ob vse] k stalinskih represij. Če " sKin represij. so- Afanasjev govori o !>trzj! n0Uti' cializmu«, ki da so ga sovjetski p ki šele zdaj odkrili kot rešitev z toritarni centralizem, pa „pravdu“ vrste: uporablja izraze čisto drugačne ^stnj denarno-blagovni odnosi so okviru pW- Ni dvoma, da bo P0^em^'prgšanjU tudi socializmu, toda skega gospodarstva. kapitalnem ideološkem 'r.nnSij. šele dobila svoje ruPN*