Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske Ulico jftey. 16. Z urednikom ao moro govoriti ▼Bftk dan od JI. do 12. uro. Rokopiai ae no vračajo. Inserati: »eatatopna potit-vr8ta 4 kr., pri vočkratnom ponavljanji dajo ae popuot. ljubljanski List večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak elan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Velja za Ljubljano v upravniatvu: za celo loto G gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 1 gld 50 kr., na moaoc 50 kr., poailjatov na dom volja mesečno 9 kr. voe. Po poiti volja za celo loto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 50 kr. in za joden mesec 85 kr. Štev. 164. V Ljubljani v ponedeljek, 15. septembra 1884. Tedaj I. Otvorenje novega šolskega po slop ja v Gorenjem Logatci. Gosta megla pokrila je belo Ljubljano ter raztezala svoje peruti nad ljubljanskim močvirjem, ko smo se napotili v prijazni Logatec. Toda komaj je lilapon bil prisopihal na razvodje med ljubljansko planjavo in logaško dolino, izginila je meglena odeja, in najkrasnejše jesensko solnce ogrevalo je božjo prirodo. Tujca, kateri je od postaje se peljal proti Gorenjemu Logatcu, pozdravljale so uže od daleč mogočne cesarske zastave in narodne trobojnice, vihrajoče raz streh praznično okin-čanih hiš. S holma doli, nad katerim se dviguje logaška podružnica, razlegal se je grom možnarjev, po cesti zapazil si živahno gibanje med prebivalstvom, — znamenje da se kaj nenavadnega godi v sicer tako mirnem selu. In nisi se varal! Proti koncu vasi zagledal si ravnokar dovršeno Jepo poslopje, nad njegovim uhodom se blesti napis: „Ljudska šola", in slavolok pred novo zgradbo ti pričuje, da se ima tu vršiti pomenljiva slavnost, namenjena odgojevališču, koje so skrbni Logatčani postavili svoji nežni mladini. Šola zidana je tako ukusno, ob jednem pa tako praktično ter razmerno z malimi troški, da vso čast dela možu samouku, gosp. Uršiču, kateri je izdelal načrt, in krajnemu šolskemu svčtu, ki je nadzoroval in vodil vso stavbo. Nikakor ne pretiravamo, ako trdimo, da se s tako vzgled-nim šolskim poslopjem redkokatera šolska ob čina na Slovenskem more ponašati. Slavnostni odbor z načelnikom svojim, gosp. notarjem Ign. Gruntarjjem, je bil odredil, da se ima slavnost pričeti ob 9. uri zjutraj. Iz cerkve, kjer so prečast. gosp. vrhniški dekan Šlibar z azistencijo Veni sande spiritus bili zapeli, pomikal se je sprevod proti novemu šolskemu poslopju. Otvorila ga je šolska mladež s svojima učiteljema, za duhovščino korakali so logaški občani in uradniki, na čelu jim okrajni glavar grof Pa c e in tuji gostje, med kojimi smo zapazili držav- Listek. Ježa po lezeeini. (Konec.) Zdaj prijezdim na kraj, kjer je bila trava še precčj visoka. Gotovo je bila poprej tukaj tonev, v kateri je stala voda, sicer bi se bilo posušilo tudi to malo zelenja. Prestrašen mak-nem v sedlu, tudi Alij odskoči, kajti tri čevlje dolga kača bliskne k višku, žvižgaje tako nekam kakor zajci. Nehotč pustim konju brzde ter vnovič vihram skozi usodno stepo — a pri vsakem levjem skoku je bilo več ostudne kačadi, kakor sinje valovje so se valile proti meni, morje kačje lezečine, ki je s svojim poseb-čudnim, omotnim vonjem kužilo zrak. *daj je veljalo junaško delo. Na vso moč ostrognem konja ter se poženem v kačje kopice. Videti je bilo, da se je gadna lezečina razdražila, kajti na levi in desni se je dvigala proti meni in proti konju. Zvesta moja žival je uže krvavela na več krajih, tudi sam sem nega poslanca Obrezo, dež. poslanca prof. Šukljeja, okrajnega šolskega nadzornika Gerkmana in drugo gospodo. Pred hišo je zapel vrli logaški pevski zbor koral, potem se je sprevod pomikal v lepe šolske prostore v prvem nadstropji. Hodnik je okinčan z lepim, v cement udolbljenim napisom, kateri ima posebno važnost radi tega, ker ga je bil navlašč v ta namen sestavil in Logatčauom posvetil slavni pesnik slovenski, Simon Gregorčič. Šolsko poslopje bilo je takoj natlačeno radovednega občinstva, večina seveda morala je čakati zunaj, ker so bili obširni prostori uže prenapolnjeni. Ko je bila duhovska ceremonija, cerkveno blagoslovljenje, pri kraji, izročil je predsednik okrajnega šolskega sveta, grof Pa c e, prelepo šolsko zgradbo gorenje - logaškemu učiteljstvu. V jedrnatem slovenskem govoru priporoča zbrani šolski deci, naj nikdar ne zabi, koliko truda da je stalo njene stariše, dozidati ji to poslopje; živo prigovarja učencem in učenkam, naj z marljivostjo in lepim napredovanjem svojim roditeljem povrnejo trud in trošek za novo šolo. Konečno se spomina prvega pokrovitelja našemu duševnemu razvoju, premilostuega cesarja, ter sklene svoj govor z „živio“-klicem na Nj. veličanstvo. Navdušena množica glasno pritrdi krepkim besedam, pevci zapojo cesarsko pesen, in potem se poda sprevod zopet doli po stopnicah pred hišo, kjer je bil govorniški oder pripravljen slavnostnemu govorniku. Po jednoglasnem sklepu krajnega šolskega svčta se je prof. Šukljeju izročila hvaležna naloga, govoriti slavnostni govor pri tej priliki. Govor njegov, katerega je v obilnem številu zbrano občinstvo poslušalo z največjo pazljivostjo, se je glasil: „Dragi moji rojaki! Lepo poslopje ste si postavili Logatčani, ponosno se dviguje v zrak Vaša novo sezidana šola. Mojster sedanjih slovenskih pesnikov Vam je sestavil napis, kateri se blesti iznad teh duri, in nebeški blagoslov, prepotreben vsakemu delu slabotnih človeških rok, izprosil je ravnokar tej zgradbi duhovnik, bil nenadoma ugriznjen v levico, a kače so bliskoma švigale po tleh, poleg naji, zmerom vnovič naju napadajoče. Besno bijem po črvadi, kakor zblazneli maham okolo sebe, divje sekam naprej, nazaj, na levo, na desno, navzgor in navzdol, konj pa s kopiti razbija laznino, toda sivomodra množina kačja se ne manjša, in cel<5 ko vanjo vstrelim, se za ogenj ne zmeni. Po vsem telesu sem bil grozuo vzrujan, po vseh udih in živcih se tresem, žila mi bije kakor kladivo na kovalu, mrzli pot mi stopa na čelo. Zdaj opazim, da nisem ujeden le v levico, ampak da mi kri curlja tudi iz desnega lica, in ob enem čutim bodečo bolečino v desni nogi nad kolenom. Jasno mi je bilo, da ne bom dolgo zmagoval napora in strahu te grozne ježe. Nepotrebni samokres vržem v prekleto živad, zberem še enkrat vse moči, ter si delam gaz le z bridkim jeklom. V tem zagledam kančuv, Jamujarjevo darilo, o srečni trenotek, o blaženi pogled! Brž sunem sabljo v nožnico, brž zagrabim kratko toporišče jarmenokroglatega biča in z obupnimi močmi razbijam kačje navale na desnem in levem. To je pomoglo! prečestiti gospod dekan vrhniški. Tudi mene je pri tej slovesnosti doletela skromna, a ven-der čestna naloga; morda jo bodem izvršil najbolje s tem, da Vam v prosti domači besedi razložim, kakim namenom da ima služiti poslopje, koje smo danes otvorili s tako izredno slavnostjo. Ljudska šola, kak je njen smoter ? Nadrobno ga razklada državni šolski zakon. Odrejati ima otroke — pravi postava — „da bodo nravni in pobožni". V tesni zvezi z cerkvijo naj blaži mlada srca, iztrebi naj iz njih, kar je slabega, spačenega v človeški naravi, zatrč naj kali pogubnih strastij ter ono lepo soglasje naj vstvari med človeškim po-željenjem in dovršenim činom, med dolžnostjo in dejaujem, katero označuje človeka ter ga razlikuje od nespametne živali. Kar je duhovnik, izvrševaje svoj vzvišeni poklic, učil s prižnice, to naj dopolni ljudska šola. A tudi na posvetno življenje se ima ozirati. Postava zahteva, naj ljudska šola otrokom razvija duševne moči ter jih oskrbi z zuanosti in potrebnimi vedami. Vsak izmed nas vč, da življenje ni igrača, da je treba gibati roke, neumorno od zore do mraka, ako ga hočemo ohraniti v boji za obstanek, ako hočemo si zaslužiti vsakdanji živež. In ta boj za obstanek postaja vedno bolj opasen, hujši, v istem razmerji, v kojem se množi število prebivalcev. Ne bojim se ugovora, ako trdim, da so naši predniki navzlic vsem nezgodam, vender veliko ložji shajali, nego je to dandanes mogoče. V tej borbi za vsakdanji kruh pa nazadnje vender le oni zmaga, kateremu je dobra odgoja duh zbistrila, um zvedrila. In to odgojo potrebuje v omikani Evropi vsak stan, kmet ravno tako kakor obrtnik ali trgovec. Postavite nevednega, surovega divjaka v najplodo-vitejše pokrajine francoske ali nemške, sredi naravnega bogastva bode stradal in lakota umiral, ker ne more tekmovati z omikanejšimi sosedi. Ta resnica napotila je slavnega Angleža, da je izustil pomenljive besede: „Najdražja stvar na svetu je — nevednost". Skrbna šolska odgoja je tedaj dandanes Krdela napadajočih kač so se manjšala, izgubljala, le sem ter tj& je še katera višknila po Aliju in po meni, a naposled se tudi teh oslobodim. Napol mrtev groze in strahu sem omamljen visel v sedlu; vender sem še zmerom divje gnal Alija, ki je bil ves penaot. Čemu to? Bilo mi je, kakor bi kače še zmerom puhaje in žvižgaje viškale v mene in žival, in kakor bi žival še zmerom trla in mečkala gadno lezečino. Solnce je stalo navpik, pre-pekalo me je od glave do temena, jezik se mi je prisušil na nebo, z največjo silo sem se držal v sedlu, tudi Aliju so pojemale moči. Moral sem se vstaviti, odpočiti si, pa tudi ljubi živalici privoščiti počitka. Sreča, da sem zagledal neko nižavje, obrasteno s pistacijami; tamkaj sem si mislil, mora biti vender kaj vode, kaj mokrega, če tudi bi bila sama mlaka ali samo barje. Tjakaj krenem. Res najdem lužo. S to vodo izperem rane sebi pa Aliju; meh sem bil izgubil v kačjem boju Rane so bile močno otekle; sicer pa ni bilo videti, da bi bili kačji ugrizi smrtno strupeni. Alij se napase med drevjem, bolj nego kedaj važen kapital, kojega moramo kot dragoceno dedščino zapustiti svojemu zarodu. Troški za dobro šolo niso potrata, prej ali slej bodo donašali bogate obresti razumnemu prebivalstvu, katero je, spoznavši važnost ljudskih učilnic, umislilo si dobro urejeno ljudsko šolo. Toda, dragi rojaki, s tem, da se mladina marljivo in razumno pripravlja na svoj prihodnji stanovski posel, ni še izpolnjeno vse, kar smemo pričakovati v bodoči generaciji. Človek ne živi zgolj samemu sebi in svoji rodbini, on ima sveto dolžnost tudi nasproti državi, katera ga varuje nasproti onemu narodu, iz katerega se je rodil, nasproti oni deželi, kjer mu je zibelka tekla. Tudi v teh dolžnostih urila bode logaška šola mladi Vaš zarod. Odgojevala bode zveste avstrijske državljane, unete za staročastno naše cesarstvo in za presvetlega vladarja, kateremu se spoštljivo klanjajo milijoni verno udanih Avstrijcev. Otroci, kateri se bodo izšolali v teh šolskih prostorih, bodo kasneje pri vsaki priliki, ako treba tudi v bojni vihri, dokazali, da je logaška šola jim vcepila v srce ono čednost, s kojo so se odlikovali naši slovenski predniki, zvestobo in udanost do domovine in do cesarja. In to avstrijsko rodoljubje se kaj lepo strinja z onim naravnim čutom, katero veže vsakega, tudi priprostega človeka, na njegov narod, njegovo materno deželo. V marsikaterem oziru je Slovenstvo napredovalo v novejši dobi, učenjake in pesnike mu je podelila dobrotljiva usoda, a zavarovana bode naša narodna bodočnost še le tedaj, kadar bode domovinska ljubezen, požrtvovalna narodna zavednost prešinila vse sloje našega naroda. Ljudska šola ae nikdar ne sme izneveriti svoji nalogi in tedaj vedno pričakujemo tudi od tega šolskega poslopja, da bode postalo pravo svetišče narodne omike, ognjišče narodnemu duhu. Danes smo jo otvorili, dovršeno zgradbo logaške šole, danes smo jo slovesno izročili svojemu poklicu. Zvesto naj ga čuva, to poslopje, katero ste zgradili Logatčani s požrtvovalnimi napori, blagoslov naj trosi še poznim rodovom — in blagoslavljali Vas bodo hvaležni Vaši potomci. V to ime zakličem temu šolskemu poslopju: Bog daj srečo tebi in logaški občini ter vsem onim, ki bodo zahajali v narodni omiki posvečene prostore! Alternativni načrt o usuševanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Kar se tiče višinske leže vrha nabrežnih zidov, tudi nisem mogel po polnem ugoditi želji slav. magistrata. Zahtevalo se je namreč, naj se nabrežni zidovi v višini obstoječih mostov in brez nastavijo, jaz pa sem po temeljitem premišljevanju talnih razmer prišel do sklepa, da bi to ne bilo umestno. Kakor se namreč iz priloženega podolžnega profila za nabrežne zidove razvida, leži jaz pa si počijem v senci od ježe na življenje in smrt. Popoludnč jo mahnem dalje, tako da sem bil še pred večerom v Kaspaju, kjer so prav strmeli nad mojim prihodom. Še tisti večer opravi Brezovič pri polkovniku Miranskem svoje službeno naročilo. Na to ga seznani tudi s svojim dogodjajem. A kaj? videl je le neverne obraze. Le stari dr. Bujarski, ki ga je preiskal, je črhnil, češ, da je nekdaj o tem nekaj slišal tudi on. — Pomožnih čet častnik Brezovič ni mogel voditi v Kuvir, kajti popala ga je bila kratka, toda huda mrzlica. Ko ozdravi, so bili strelci in kozaki, s hrano dobro prevideni, uže odšli, navzlic kačam. Pozneje je izvedel, da na poti niso zadeli niti na najmanjši sled kačji. Njega pa je ta ježa po lezečini tako z grozo prešinila, da je prosil, naj ga premestijo. V kratkem je bil respremeščen k nekemu tifliskemu polku. Tolik stud nad kačami 8e mu je uselil v srce, da pobija vsakeršno črvovje, bodisi tudi le — slepec. frančiškanski most 9,4 metra, Hradeckijev most 9.32 metra nad novim dnom. Če bi se višina 9.32 metra za obestranske nabrežne zidove kot pravilo pridržala, bi na obeh nabrežjih nabrežno zidovje čez mejne ulice štrlelo, bi oviralo promet in usuševanje, razen tega pa bi obstoječim hišam tudi tam, kjer ni absolutno potrebno, vzelo vrednost. Če se ne jemljo v poštev mnogo večji troški pri gradnji, zdelo se mi je primerneje, polagoma se vzdigujoče grebene v padu 1 : 25 vložiti ter nižji nabrežni zid samo z 8 metri visokosti projektirati, s katero visokostjo bi se kolikor možno ugodilo prometnim odno-šajem in opravičenim zahtevam hišnih posestnikov, ne da bi primernost niti lepota najmanjšo škodo trpela. Levi nabrežni zid neha z ozirom na potrebno zvezo novega nabrežja s št. Peterskim nabrežjem pri profilu 78, desni pa z ozirom na potrebni obstoj tamošnje dovozne ceste k Ljubljanici pri profilu 76 + 7. GledtS leže novih nabrežnih zidov moram omeniti, da z ozirom na desnem bregu stoječe hiše v situvaciji z zeleno barvo narisano alternativno črto kot ono traso smatram, katera se mora izvesti in pri kateri se more s skrbno zajezbo stavbinskih jam kakor tudi sosednih hiš za slednje odstraniti vsaka nevarnost. Da se te zajezbe in gradnje skrbno izvedo, ukrenil sem potrebne uaredbe v stavbenih pogojih, ter tudi v dotičnem proračunu troškov pri-lično svoto za ta dela postavil. Pri Hradeckyjevem mostu, v kolikor se premena železne naprave nameravati ne more, se je moralo predlagati, da se napravijo štirje krilni zidovi, kateri se morajo na konceh mostu z železno napravo, oziroma s cesto čez most stikati. Kar se tiče naprave, oziroma debelosti novih nabrežnih zidov, sem Jo preračunil po prof. Rebhannsa znani teoriji, pri čemer sem zadnji strani iz štedljivostnih ozirov dal sklo-nitost jedne desetinke. Novi nabrežni zidovi postavljeni so na skladi betona 1,5 metra višine, z gručavim kamenjem preobolečeni iu s krovnim kvadrom ovenčani, na katerem kvadru je potem pritrjena potrebna varstvena ograja s stojali od litega železa, počezni zatiki iz plinovodnih cevij, posamna polja z žično mrežo. Na nabrežnih zidovih so se 4 navadne in 4 dvojne stopnice z 1,3 metra dolgimi, 20 centimetrov visokimi in 40 centimetrov širokimi stopnicami predlagale, če bi se pa pokazala potreba, da se dohod k vodi mora povečati, bi se to najbolje s tem doseglo, da se pred izhodom stopnic iz lesa stesani plavajoči plavi v širokosti 1,5 metra in v prilični dolgosti v vodo vložijo, kateri bi se z premakljivimi tlemi mogli zvezati s stopnicami ter kateri bi se za stabilacijo njih stajališča za ravnanji' mogli pritrditi na trdne železne drogove, in sicer na tak način, da bi se z vodo vzdigovati in padati mogli. Dalje se med obrežnim zidovjem nov Francev most sezida, kateri je po polnem po želji mestnega magistrata projektiran. Da se med zidanjem tega mostu promet po polnem no ovira, sem predlagal, naj se v njega bližini tri metre široka hodna pot napravi. Težki vozovi morajo vsekako čez most na Bregu ali čez Mesarski most voziti, ker leža hišnih skupin ne dovoljuje preložitve prometa v najbližje ulice. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V očigled preteče nevarnosti, da bi se kolera utegnila zatrositi tudi v naša pomorska mesta, odločilo je c. kr. ministerstvo trgovine; da se ima razven italijanskih in francoskih provenijenc odrediti karantena tudi za brodove, prihajajoče iz španjskih luk, in sicer desetdnevna karantena za one ladije, ki niso sumnjive, a vse ostale dvajset dnij. Pomorska oblast v Trstu pa more po vlastni volji tudi podaljšati čas karantene. Poslanec Plener govoril je te dni pred svojimi volilci v Hebu o sedanjem političnem položaju. Vselej, kedar stopi ta poslanec v javnost, pričakuje političen svet z zanimanjem njegovo mnenje, no pri tej priliki govoril je Plener tako plitvo, da se celo njegovi pristaši bili iznenadejani. Plener posluževal se je argumentov, katere so njegovi somišljeniki sploh uže zavrgli kot ničeve; s kratka, zadnjemu govoru Plenerjevemu manjka origina-litete, državniške misli, da celo — okusa. Jutri začnejo se na Hrvatskem saborske volitve. Kakor smo uže poročali, razvija narodna stranka vse premalo energije proti strastni agitaciji od strani opozicije. Vkljub temu pa je gotovo, da bode narodna stranka ne samo obdržala vse dosedanje mandate, nego si bode priborila še novih. Neodvisna narodna stranka je namreč po polnem desor-ganizirana; izgubila bode gotovo polovico mandatov, kateri pripadejo narodni stranki. Starčevičeva stranka bode najbrž svoje sedeže obdržala, a novih ne bodo privojevala. Tuje dežele. Iz Belgrada se poroča, da je bolgarska vlada v očigled velikega semnja v Zajčaru odredila strogo nadzorovanje bolgarsko-srbske meje ter da je carino silno povišala. Ta odredba bolgarske vlade, ki gotovo meri na to, da se odškoduje semenj v Zajčaru, napravila je v Srbiji zelč neugoden vtisek. Iz Egipta se poroča, da uže delj časa vlada premirje med Gordonoin in Mahdijem. To premirje sicer ni ugovorjeno; no v očigled agitacije, katera je v Darfuru nastala proti Mahdiju v prid bivši sultanski dinastiji v Darfuru, ne upa si Mahdi započeti odločne akcije, temveč čaka v Obeidu daljnega razvoja stvarij. Obistini-li se ta v6st, potem dobč Angleži nepričakovano pomoč proti ustašem. Dopisi. V Ljubljani, 13 septembra. [Izv. dop.] (Občni zbor vdovskega učiteljskega društva) vršil se je v četrtek 11. t. m. po sv. maši, pri kateri so učitelji prav izborno peli novo Nedvedovo mašo iu Lisztovo »Ciril in Metod". Navzočih je bilo čez 30 udov. Po primernem ogovoru predsednika č. g. prošta dr. Jarca poročal je tajnik in blagajnik gosp. M. Močnik o društvenem stanji v pretečenem 26. letu obstanka. Gmotni stan jako napreduje. Blagajnica ima v gotovini in obligacijah 44042 gld., 913 gld. več od vlani, jasen dokaz, kako dobro se gospodari. Žal, da pri tolikem premoženji društvo šteje samo 66 dru-štvenikov. Društvo je podpiralo 11 učiteljskih vdov in 25 sirot s 1564 gld. Upravni troški pri tolikem premoženji znašajo le 3 gld. 50 kr. Zbor je nadalje dovolil trem učiteljem 70 gld. podpore in jednemu 100 gld. posojilo.. V pregledovanje računov se volijo gg. Belar, Stegnar, Žumer. Stari odbor se per acclamationem zopet voli, namreč gg. dr. A Jarc (predsednik), M. Močnik (tajnik in blagajnik), J. Borštnik, J. Čeučič, F. Govekar, A. Praprotnik, F. Praprotnik, S. Punčah, I. Tomšič. Konečno se izreče najtoplejša zahvala gosp. predsedniku in g, blagajniku za njuno vspešno, brezplačno delovanje. —m Iz Novega Mesta, 13. septembra. ('Izv. dopis.) Blagovoljni čitatelj bo v dopisu iz našega mesla pričakoval odgovora nezaslišanim napadom na mestne zastopnike in našega deželnega poslanca, katere je zadnji čns pod krinko „iz Rudolfovega" priobčeval „Slov. Nar.1* — Ne, proti takim bolestnim izrodkom se ne bomo obračali. Le to bodi rečeno, da si oni dopisi niso pridobili na simpatij ne pritrjevanj in da moremo odločno trditi, da je koj njiii napis laž —• to je da v Novem mestu niso nastali. Pravni čut pa mora protestovati proti takemu nepoštenemu stvarjenju javnega mnenja v ljubljanski tovarni, kjer nekega časopisja moč ni več orožje boritelja v službi domovine. Obrnimo se v stran, odurne prikazni! Z pozorišča umazanega boja ozremo se nadepoltio na početo delovanje deželnega zbora. In tu nam služi v posebno zadovoljstvo, da se visoka vlada prav gorko in dejanstveno zanima za gmotne koristi dežele, kar pričajo nje predloge, in da med deželni blagor v obče povzdigujočimi nahajamo tudi one, kisojedino zmožne, tolikanj zapuščeni Dolenjski pomoči. Železnica in kmetijska šola sta oni napravi, ki morete pojemajoče moči naše strani oživiti in zaupajoč v blagotnost vlade in deželnega zbora ter v čvrsto energijo našega zastopnika v njem nadejamo se, da počne tudi i pri nas doba napredka. Kakor čujemo ponudil je posestnik Založnega gradu pri Rudolfovem Ljukenski grad, njiv, travnikov in vinogradov deželi v desetletno porabo kmetijski šoli, ako se tukaj ustanovi. Kolikor hvale vreden je ta na videz blagodušen čin, tako malo — praktičen je. Kajti v desetih letih bi se grad poslopja in zemljišča — sedaj vse večinoma v neizglednem stanji — baš uredila, komaj bi počela koristim šole po polnem služiti —• in zapadla bi lastniku nazaj 1 Ako še v poštev vzamemo oddaljenost od Novega Mesta in slabo komunikacijo odpadle bi one koristi kmetijske šole v bližnji okolici mesta, katere je pred kratkim „Ljublj. List“ tako izvrstno razjasnjeval, in torej se nam do zdeva, da zahtevajo važni pomisleki, da se imenovana ponudba z zahvalo vrne nazaj. Iz Gradca, 10. septembra. (Izv. dop.) Pri verifikacijski debati, ki se je vršila včeraj v deželni zbornici gledč volitev v velikem posestvu, so govorniki liberalno - nemške večine hudo napadali vlado, ne tolikanj deželno, kakor ravno dunajsko; posebno pa je minister-ski predsednik bil objekt zlobnih natolcevanj. Baron Hackelberg je trdil, da je vlada njegovi stranki ponudila boj in nemški mož ga je nevstrašeno sprejel. Tri hude pregrehe je zakrivila vlada po njegovi trditvi: Pritožil se je, da so se volitve preložile za cel mesec; to je bil vzrok, da so se duhovi po deželi razburili bolj, nego bi se drugače bili, ko bi vlada ne bila volitve preložila. Drugič mu je težilo včst postopanje vlade, ki je sprejela še nove volilce v imenik ravno zadnje ure pred volitvijo. Trdi) je, da je vlada to navlašč napravila, da ni bilo potem več mogoče objaviti pritožb. Kot tretji gravamen pa je navedel govornik faktum, da so se izbrisale iz imenika hiše, ki so vpisane v deželni deski. Vedno so take hiše volile — a sedaj je drug veter in vladaje samovoljno odpravila njihovo pravico. Hackelberg pravi, da ne verjame, da bi bil ta čin kako maščevanje grofa Taaffeja za odurni in mrzli sprejem, katerega so mu pripravili Gračani vlani za časa cesarjevega obiska; to postopanje je menda le politična koncesija do nasprotne stranke. Konečno patetično obžaluje ministerskega predsednika, ki hodi s tako stranko in izdihne ginljivo: Quous-que tandem!— Kam, o grof Taaffe, bodeš jadral, da zlorabiš naše potrpljenje!.... Poslanec P o sc h govoril je v jednakem smislu, in Aussorer se je pritoževal zaradi navideznih krivic, katere je provzročil ptujski okrajni glavar volilcem. Trdil je celo, da so jemali volilno pravico samo nemškim ženam, slovenske pa so jo smele izvrševati! Na te in jednake napade je deželni namestnik energično odgovoril in protestiral proti izjavi barona Hackelberga. Vlada je zakon tako tolmačila, kot prejšnja leta; ako je hiše, vpisane v deželno desko, izbrisala izmed Volilcev v veliko posestev, treba je pomisliti, da je samo v Gradci in v Mariboru skorej 400 tacih his. Ko bi volile z velikim posestvom—kaj bi bila to res volitev veleposestnikov? Tudi poslanca Jerman in Kukovecsta se odločno protivila lažnjivi dialektiki nemških liberalcev. Konečno so se vse volitve Domače stvari. — (C. kr. obrtni nadzornik) za Kranjsko, Štajarsko, Primorje in Dalmacijo, gospod doktor Pogačnik, oglodava zdaj tovarno na Kranjskem. — (Porotniki izžebrani za danos pričeto 15. porotno zasedanje.) Glavni porotniki : Didak Gustav, hranilnični uraduik v Ljubljani; Deperis Anton, posestnik v Vipavi; Čadež Janez, posestnik v Poljanah; Drenik France, zavarovalni uradnik v Ljubljani; Schvvingshackel Henrik, hišnik in kotlar v Ljubljani; Del Nogro Pavel, posestnik v Kranji; Bernard Jože, trgovec s steklom v Ljubljani; Gasdek Ignacij, trgovec s cunjami v Ljubljani; Pupis Karol, posestnik in trgovec v Cirkovski Vasi; Stedry Vaclav, agent v Ljubljani; Pakič Miha, hišnik in trgovec v Ljubljani ; Candusso Anton, posestnik in trgovoc z lesom v Dolenjem Logatci ; Čibašek Matevž, posestnik v Črnovčak; Hirschmann Egidij, gostilničar v Ljubljani; Juvan Jože, hišni posestnik v Ljubljani; Urbančič Ivan, veliki posestnik v Turnu; Defran-ceschi Janez, trgovec v Šturji; Goliaš Janez, marke-tender v Ljubljani; Doberlet Janez, hišnik v Ljubljani; Strbenoc Josip, trgovec v Železnikih; Schif-fer Viljelm, trgovec s premogom v Ljubljani; Schullor Benjamin trgovec v Kropi; Jakopič Fran, hišnik v Ljubljani; Matjan Jakob, hišni posestnik in pok v Ljubljani; Weber Karol, trgovec v Ljubljani; Gostinčar Janez, hišni posestnik in gostilničar v Velčah ; Premrl Fran, posestnik in trgovec v Martinjaku; Javornik Tomaž, hišnik in usnjar v Hribu; Pauschiu Alozij, hišni posestnik in steklar v Ljubljani; Staro Anton, voloposestnik v Mongišu; Mtthloisen Arthur, hišni posestnik v Ljubljani; Sovor Janoz, posostnik v Vižmarjih; Pribrovec Fran, posestnik v Kropi; Škofič Janez, trgovec v Ljubljani; Burgar Fran, posostnik v Postojini, in Primar Janez, posestnik in mlinar v Zalogu. Namestniki: Luckmann Josip, trgovec; Žagar Janoz, pok; Krašna Miha, hišni posostnik; Kunsti France, hišni posestnik; Jeras Josip, hišni posestnik; Harisch Hermann, tapetnik; Vičič Janez, trgovoc; Krejči Anton, kožuhar, in Reich Anton, čevljarski mojster, vsi v Ljubljani. — (Vrsta porotnih obravnav) zdanje sesije je sledeča: 15. septembra: Balantič Matevž, hudodelstvo uboja; 16. septembra: Jugovec Fran, hudodelstvo težke telesno poškodbo ; 17. septembra: Kisovec rede Jekovec Janez, hudodelstvo težke telesno poškodbo; 17. septembra (druga obravnava): Prepeluh Janez, hudodelstvo tatvine; 18. septembra: Vozelj Fran, hudodelstvo roparskega umora; 19. septembra: Vit Lozjo, hudodelstvo uboja; 20. septembra: Rojina Marijana, hudodelstvo požiga; 22. septembra: Jeras Jurij, hudodelstvo uboja; 22. soptombra (druga obravnava): Hoyne Henrik, hudodelstvo izneverjenja; 23. septembra: Pavlin Fran, Logar Tone in Petrovčič Janez, hudodelstvo ponarejanja denarja; 24. septembra: Sima Jurij, hudodelstvo uboja; 25. septembra: Stenovec Janez, hudodelstvo uboja; 25. septombra (druga obravnava): Selan Jaka, hudodelstvo uboja. Bazen teh prideta še dvo novi obravnavi, a ne, kakor se govori proti anarhistom. — (Izpred porotnega sodišča.) Danes se je vršila prva prvotna obravnava v dvorani novega porotnega poslopja. Dvorana jo jako prostorna, jednolična, a lepo slikana. Sodišče in državni pravdnik sodč na vzvišenem mestu, porotniki na jako pripravnih klopeh pred njimi na desni strani, na levi pa zagovornik. Tudi prostor za poslušalce je precej prostoren. Sodišču je prodsedoval c. kr. dežolne sodnijo predsednik, g. Kapretz, votanta sta bila deželne sodnije svetovalec baron Rechbach in adjunkt dr. Kavčič, državno pravdništvo je zastopal g. Mtihleisen, zagovornik pa je bil prvikrat dr. Ilrašovec. Zatožen jo bil Matevž Balantič hudodelstva uboja. Dud 15. junija se je ta rudniški delavec pri rudniku v Litiji nekaj skrogal s drugimi tovariši, potem pa odšel in blizu železnice v Litiji na prostem zaspal. Ko so rudarski delavci, s katerimi so je prej izporekel, mimo šli, sunil ga je Fran Dobolšek, posestnikov sin iz kamniškega okraja, s črovljem, in zatoženec skoči razjarjen po konci tor sune Dobolšeka z nožem v vrat, tako da je ta 16. junija t. 1. vsled te rane umrl. Porotniki (načelnik g. Fran Drenik) so vprašanje na uboj jednoglasno potrdili, in Matevž Balantič jo bil obsojen na dvo leti tožke ježe, poostrene vsak mesec s postom. — (Zgubil) je barvar Jurij Domšar iz Žirov pred blagajnico Kleebergove menažerijo včeraj zvečer listnico, v kateri jo bilo 84 gld. papirnatega donarja. — (Mestna dela.) Mesarski most, kateri je vsled obile vožnje preko Resljeve ceste zelo poškodovan, se zdaj popravlja. — (Tatvine.) Vrt ar ju Antonu Pozniku, kateri je v pijanosti obležal pred gosp. Lasnikovo pro-dajalnico, ukral je neznan tat spečemu srebrno cilinderuro, vredno 7 gld. in 40 kr. denarja v mošnjičku. — Franu Pustu, tosarskomu mojstru, ukral je neznan tatinsk postopač z dvorišča njegove hišo v Hradeckyjevi vasi nasajeno koso, — (Zblaznela) jo Gizola Hofmaun iz Ribnice. Prišla je k mestne policije načelniku in mu pripovedovala, da je nje mož prezidont v Ribnici, da ima mogo tisoč v hranilnici, katere pa ona hoče prepovedati da ima 300 sinov, izmed katerih sta dva škofa itd. Policija odvedla jo revo v blaznico. — (Iz proiskovalnoga zapora) v inkvizicijski hiši na Žabjeku izpustili so danes zaradi anarhistične pravde zaprte: Honigmann, Hubmajer, Breskvar, Dekval in Eržen. — (Nevarno opekel) se je zadnje dni otrok v Gradišči, hoteč sesti na stolček, a sedel je po zmoti v škaf vrelega luga. — (Dimnikar in črevljar) stanujeta v jedni hiši pod Golovcem št. 17, a nista kaj dobra prijatolja. Dimnikar obesil jo svoje hlače, katere rabi, kadar dela svoje obisko raznim dimnikom, na dvorišče in hudomušni črevljar mu je iste baje na več krajih s črevljarskim nožem prerezal, tako da jih bode treba krpati. Obravnava je bila pred policijo, a ko prideta domov, začne pitati se nedolžnega čuteči črevljar dimnikarja z raznimi priimki ter ga s kamnom in z nožem obdelovati, tako da mu je prizadel voč ran. — (Tatu.) Jurija Rastinskega prijela jo danes policija v tukajšnji bolnici. Rastinski je ukral svojemu gospodarju dr. Vladimiru Nikoliču na pristavi blizu Zagreba več reči j, obleke v vrednosti 117 gld., gotovine 50 gld. v papirji in 10 gld. drobnega denarja. Razen tega je Rastinski opravičeno sumniv, da je c. kr. huzarskemu polkovniku g. Gabor-ju iz njegovega stanovanja v Zagrebu ukral svoto 860 gld. — (Seminišče frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Gorici) premestilo se bode v Kamonik na Kranjsko; na Kostanjevici pa se bode ustanovil višji gimnazij; kajti do zdaj bila sta tam samo dva razreda. — (Občinska voli te v.) Pri občinski vo-litvi novega zastopa za občino Doblič izvoljen je bil županom Matija Vrtin, občinskimi svetovalci pa Josip Krolja, Matija Nik, Josip Plaveč in Matija Drždj. _________ Iz seje mestnega odbora ljubljanskega. V Ljubljani, 13. septembra. Predsednik g. župan Grasselli; navzočnih je 19 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje g. župan gospoda odbornika dr. Tavčarja in Gogolo. Nadaljuje so obravnava o mestnem Statutu, in sicer o volilnem redu za mestni odbor ljubljanski. Ker bode prišel ves Statut, kakor tudi volilni red itak še v obravnavo deželnega zbora, omenimo zdaj le glavnejše določbe volilnega reda ža mestni odbor ljubljanski, katore bi utegnile biti mikavne za občinstvo. Po novom volilnem redu imajo volilno pravico vsi oni, kateri plačujejo davka pet goldinarjev z vojno priklado vred, census se ima tedaj zmanjšati od osem na pet goldinarjev. Volilna pravica so tudi prizna vsom duhovnikom, župnikom in duhovnim pomočnikom, in sicer župnikom brez razločka veroizpovedanja, dalje vsem doktorjem, kateri so dobili akademično dostojanstvo na kakem avstrijskem vseučilišči. Izključijo so od volilno pravice vsi oni, kateri so v mestni oskrbi kot reveži, samo ne ljubljanski meščani, kateri dobivajo podporo iz meščanskega zaklada. A tudi ženske davkoplačevalke imajo volilno pravico, ako so oraožene, po možeh, kot vdove po pooblaščencih, isto tako korporacije po postavnih pooblaščencih. V prvi volilni razred — volilni razredi ostanejo, kakor doslej, trije — uvrstč se vsi častni moščani ljubljanskega mosta in tisti, katori plačujejo šestdeset goldinarjev direktnega davka z vojnimi prikladami vrod; v drugi volilni razred vsi tisti, katori plačujejo dvajset goldinarjev z vojno priklado vred, in v tretji razrod vsi oni, kateri plačujejo manj kot dvajset goldinarjev z vojno priklado vred (natnreč vsaj po pet goldinarjev), in vsi ljubljanski meščani brez razločka, ali so v oskrbi meščanskega zaklada ali ne. Jako obširen je bil razgovor, kdaj naj bode ožja volitev v posameznih volilnih razredih za mestni odbor, ko bi bilo med dvema kandidatoma, katera nimata nad-polovične večine, na novo voliti. Naposled je g. župan in poročevalec omenil, da ima itak mestni zbor po uže sprejetem paragrafu pravico, določiti volilne dneve in čas ožje volitve, tedaj se je natančnejša določba § 24. volilnega reda za ljubljanski mestni zbor po polnem izpustila. Konečno naznanja g. Tavčar kot poročevalec o tem predmetu ter omenja, da je pomnoženi pravni in personalni odsek svoj prvotni predlog spremenil in daj zdaj nasvetuje: ^Mestni odbor naj pritrdi, da se načrt novega občinskega reda in volilnega reda za ljubljansko mesto dobri in naprosi zastopnika ljubljanskega mesta v deželnem zboru, g. župana Grassellija, da ga sl. deželnemu zboru kranjskem v preudarek in sklepanje izročiti blagovoli." Ta predlog se jednoglasno vzprejme. Gosp. župan Grasselli opomni konečno, da je mestni odbor sedaj dovršil trudapolno delo, da je izdelal novi mestni štatut in volilni red za ljubljansko mosto. Bog daj, pravi g. župan, da bi se ta pot posrečilo, da bi deželni zastop kranjski vstregel želji mestnega odbora in vzprejel novi načrt mestnega Statuta, ali ga spremenil po odno-šajih, kateri se mu zdejo uvaževalni. Dolžnost ga pa veže, izjavlja g. župan, da izreče v imenu mestnega zastopa presrčno zahvalo tisim gospodom, kateri so se toliko trudili, da so sestavili pravočasno novi načrt, zahvalo v prvi vrsti g. mestnemu odborniku dr. Moschžtu, gg. udom pomnoženega pravnega in personalnega odseka, osebito pa g. poročevalcu odseka, dr. Tavčarju, kateri jo z zelč jasnim in obširnim poročilom mnogo pripomogel, da so je tolikanj važna zadeva tako hitro in gladko rešila. Mostni odbor pritrjuje izjavi g. župana in potem se javna seja sklene in prične se tajna. Telegrami »Ljubljanskemu Listu Skiernievice, 14. septembra. Dopoludne bo se pripeljali sim Giers s kancelijskim poslovnikom Lobanovom, opoludne velika kneginja Marija Pavlovna; car, carica in veliko-knezi s spremstvom pa ob 7. uri zvečer. Na kolodvoru stoječa pehota pozdravila je cara s „hura“-klici; prisostvovali so Giers, Lobanov, Vielopolski, dame od aristokracije iz okoličja s svojimi otroci. Pri velikem slavoloku, kjer je ob levi in desni stalo oblečenih v narodni noši 800 kmetov z občinskimi predstojniki, ki so ponudili caru in carici kruha in soli, je bil sprejem entuzijastičen. Cesarjev sprejem nij bil ofici-jalen, ampak sprejeta sta bila kot graščaka. Včeraj sta sim dospela dva pešpolka s godbama, čijih lastnika sta avstrijski in nemški cesar. Kraj in kolodvor sta bila razsvetljena. Napojj, 14. septembra. Kralj je včeraj popoludne odpotoval čez Rim v Florenc, povsodi burno nazdravljan. Kolera vedno bolj pojema. Včeraj zbolelo je v Napolju 476 oseb, a umrlo 255. Dunaj, 14. septembra. Cesar odpotoval je ob 9. uri zvečer v Skiernievice; spremljal ga je grof Kalnoky, glavni pobočnik Mondel, dva krilna pobočnika in osebni zdravnik Lanyi. V Skiernievice bode prišel v ponedeljek popoludne ob 2. uri. Nemški cesar dojde dve uri pozneje; njega bode spremljal državni kancelar grof Bismarck in generali Albedyll, Lehndorf in Iladzivill. Vladarja ostaneta do IG. septembra popoludne v Skiernievicah ter se potem vrneta. Pariz, 14. septembra. V ministerskem svetu je potrdil predsedujoči minister Ferry, da Kitajska ni še napovedala vojne. Pomorski minister je izjavil, da se je Courbet oskrbel z živežem ter da pričakuje pomoči iz Coehin-chine in da pred desetimi dnevi ni pričakovati odločilne operacije. Pariz, 14. septembra. »Journal des Dč-bats“ poroča, da se je Ferry o počitnicah sešel z Bismarckom v Friedrichsruhe. Rim, 14. septembra. Včeraj je v Napolji 642 oseb obolelo in 348 umrlo, v Spezziji 38 oseb obolelo in 28 umrlo za kolero. Napolj, 14. septembra. Nadškof obiskal je kralja. Mancini je za kolero obolel, a že boljši. Kralj odpotoval je popoludne ob 2. uri v Rim. Kolera vedno bolj pojenjuje. Telegrafično borzno poročilo z dnž 15. septembra. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...............80'75 > > » » srebru......................81-75 Zlata renta....................................104-90 5% avstr, renta.................................95-80 Delnice n&rodne banke........................ 849’ — Kreditne delnice.............................. 298-50 London 10 lir sterling.........................121-65 20 frankovec.................................... 9-68 Cekini c. kr.................................... 5-78 100 drž. mark...................................59-65 Tujci. - Dn6 13. septembra. Pri Maliči: Dr. pl. Geiter, c. kr. dvorni tajnik, z rodbino ; pl. Latour, zasebnik, in Lovvy, trg. potovalec, z Dunaja. — Mussil, c. kr. vdova nadsodnijskega svetnika, iz Brna. — Poher, zasebnik, iz Gorice. Pri Slonu: Magyar, Conradt in Rulka, potovalci, z Dunaja. — Lebitsch, c. kr. soproga majorja, iz Celovca. — pl. Terbuhovič, e. kr. major, iz Male Loke. — Kocjančič, posestnik, iz Podgore. Pri Bavarskem dvoru: Beer, zasebnica, s sinom, iz Abacije. — Špacapan, konjetržec, iz Gorice. — Pie-rotti, konjetržec, iz ICormina. — Hrenn, mokar, z rodbino, iz Ljubljane. Pri Avstr, carji: Peppernig, vodja mestne užitnice, iz Sarajeva. — Plausak, posestnik, iz Trebovelj. Umrli so: Dn6 14. septembra. Urša Cimžar, gostinja, 68 1., Florijanske ulice St. 48, prsna vodenica. V b 61 n i c i: Dn6 13. septembra. Marija Pance, delavčeva hči, 13/4 1., vodenica v glavi. Tržne cene. V Ljubljani 13.septembra: HektoliterbanaSkepšenice velja 7 gld. 89 kr., domače 6 gld. 50 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; rež 5 gld. 20 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 4 gld. 87 kr.; turSica 5 gld. 20 kr.; oves 2 gld. 93 ki-.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 67 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Speli po 70 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2'/,j kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 66 kr., drobniSko po 32 kr. — Piške po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 60 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 4 gld. 86 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (na skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Nre d. js. p.js. js- o-oo "cl