Poštnina pavžalirana.
Lj)rž<zvna ticejsfa fajižrziccc
'ant
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po poSti K 10’— mesečno.
eetrtletno K 30'—.
Če pride naročnik sam v upravniStvo po Ust: Mesečno K 9-50. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik popoldne.
Posamezna številka stane 60 vin.
Uredništvo In uprava:
Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.)
Telefon uredništva It. 276, uprave št. 24.
Leto III.
Maribor, sobota 29. maja 1920.
Št. 118.
Poljska prosi Francijo pomoči.
Debata o vladni deklaraciji. — Padanje cen po svetu. — Ameriški senat odklonil mandat nad Armenijo.
Deželan:
Stanovski boji.
Narava nam je letos bogato obložila mizo. Na poljih se zibljejo bujna žita, vinske gorice in sadno drevje so razkošno obdarjene z nasiavki, razsežne senožeti, polne nebeško-lepega cvetja, nam obetajo bogato košnjo.
Res je sicer, da setev še ni pod streho, da je še vse to bogatstvo v božjih rokah* Smelo pa trdimo že sedaj, da bomo imeli letos trikrat toliko živil za nas in za domače živali, kakor v navadnih letih.
Narava torej ne črti naše mlade domovine. Popolnoma naravnim potem mora pri nas izginiti draginja, nam dovoliti bogat izvoz in s tem v naš dobrobit rešiti valutno vprašanje. V tem oziru se nam torej obeta lepša bodočnost.
Da bo pa ta sreča popolna, treba je v prvi vrsti jasnih ciljev. Zavedati se moramo kam in kaj hočemo, ker vse je odvisno samo le od nas samih.
Sto glav — sto misli... Ljudje smo! Različni so naši temperamenti, neenaki naši
nazori. Ni se torej čuditi, da imamo tudi za to udejstitev popolnoma različna mnenja.
Kot preprost seljak, koi človek, ki živi od svoje mladosti med preprostim narodom, ki se ni nikoli kopal v razkošju bogatstva in umazanem velikomestnem življenju, domišljam si ta smoter doseči pod sledečimi pogoji:
Spoštujmo delo. Delo je po mojem skromnem mnenju dvojno. Eni delajo z rokami, drugi pa z glavo. Prvo delo nazivamo telesno, drugo pa duševno. Pravici na ljubo pa omenim, da je prvo zvezano več ali manj z duševnimi lastnostmi, drugo s telesnimi silami. Bebec ne opravi nobenega dela dovršeno. Duševni in telesni delavci so drug na drugega navezani, so bratje med seboj* Brez prvih si pravlako kakor brez drugih ne morem predstavljati človeške družbe, še manj moderne države. Spoštujmo torej pre-
Ščurki.
kolikor je zahteva predpogoj srečne eksistence, da le izvoljeni nosijo tonzure, da je gospodar obširnih zemljič preobložen z delom, tega ni zakrivil poedin individij, temveč te pojave je rodila človeška družba sama in jih raditega mora celokupno sama nositi.
Raditega obsojam napade, kakršne je uprizorila »Straža« zadnje čase na naše duševne delavce, češ, da so to pohajkačL Kaj takega more roditi le hudobija ali pa nevednost in neumnost. Jaz za svojo osebo ne poznam »brezposelnih« služb in še manj za iste »zasluženih« odslovitev ter se nad podobnimi napadi zgražam.
Navadnih delavcev ima po mojem mnenju domovina toliko, kolikor ima zdravih in normalnih ljudi. Duševnih delavcev pa nam podari nebo malo. Ti ljudje se meni dozdevajo biseri v pesku človeške družbe.
prostega rokodelca in obrtnika, dajmo pravice; Njim bi naj nihče ne jemal duševnega po-trpinu kmetu; dajmo pa tudi zasluženo pri- j leta, njim bi naj nihče ne grenil po usodi znanje vsem uradnikom. Naši nasprotniki začrtanega pota. Duševni velikan te ali one govorijo navadno le o kmetu in duhovnikih, j politične struje bodi v ustvarjanju svojih To pa ni prav. Vsi stanovi, vsi sloji delajo umotvorov popolnoma prost in odgovoren v dobrobit človeške družbe in države. Da! le svojemu Stvarniku, posamezni nimajo vsi toliko lastne zemlje, ! Črtim sovraštvo in maščevanje. A ti ti-
ščurki so lezli čez pohištvo, da je postalo	nasejal je rož in celo trto je zopet zasadil,
človeka strah in groza. Prijatelji so mu sve-	Po dolgem trudu je legel zopet v svoji hiši
Gavdij	Patron je	pripovedoval svoje!	tovali razna sredstva — toda vse zaman.	spat. In glej, tu in tam so se zasvetile črne
zgodbe in	ko	so se nekateri	čudili njegovi|	Naenkrat pa se je zgodilo nekaj strašnega;	oči: cik, cik . . . Človek je planil iz sna in
dobri volji,	je	rekel:	j	otroci so se igrali z ognjem in nastal je stra-	je gledal. V resnici, ščurki so bili zopet tu.
»Povem vam še eno in se nikar ne ču-;šen požar. Ko je človek zagledal, kako gori Ni jih uničil ne plamen, ne požar, ne voda, dite. Poznal	sem človeka, ki	je imel lepo |	njegova hiša, je od radosti poskočil, kajti	ne bat. Zarili so se v zemljo, prestali so vso
hišo, rekel	bi	skoraj, da	je bilo	celo posestvo j	vedel je, da je s tem prišla rešitev. Prihiteli	nesrečo v svojem zatišju in zdaj so lezli zo-
z vrtom, niivami, gozdovi in pašniki. Ta člo-,so gasilci na pomoč on pa je rekel: »Pustite pet na dan. Počasi so se shajali in kakor da vek je ljubil svoj dom nad vse; svojo hišo'da zgori vse do tal in še globoko v zemljo, so se klicali so se oglašali iz vseh kotov, je okrasil s cvetjem, pred vrati je vsadil da se tako očisti zemljišče, kjer bo stala nova Njih čirikanje je bilo kakor pesem: vinsko trto in na oknih so cvetele rože. Toda hiša«.	!	»Mi smo sinovi trne, mi smo nepremag-
29odilo se je nekaj strašnega: ščurki so mu In je gledal mirno, kako so popadale ljivi, nas nihče ne uniči«.
Preplavili hišo; mislite si to strašno golazen,	stene in plamen je lizal po tleh,	kakor daj	Peli so mrtvaško pesem vsem, kar je
jo najdete povsod, kamor stopite Bilo	hoče uničiti vse globoko v zemljo.	Tri dni je	bilo v hiši lepega in novega. Človek je pla-
]e tako kakor n. pr. v onih deželah, kjer se	gorelo neprestano, da je komaj	ostal sled	nil	iz sobe. Zunaj je bila jasna noč; zdelo
pojavijo kobilice. Tam pravijo — je^ vse ze-	prejšnje zgradbe. »Rešen sem«, je	rekel člo- .se	mu je, da vidi ščurke, kako v črni pro-
vek, ko je stopil četrti dan na pogorišče in	cesiji lezejo skozi ves njegov dom in se zo-
je začel rahljati zemljo, da bi pogledal, ali	pet vračajo v svoje luknje. In vse to se bo
je seglo dovolj globoko. V pepelu je videl	ponavljalo dan na dan, leto za letom. Pre-
nešteto ščurkov, ki so zgoreli v velikem pla-	mišljal je, kaj bi storil,
menu in vse okoli je bilo očiščeno od strašne j »Zažgi še enkrat« mu je šepetal hudobni
leno jn tako je bilo vse črno v hiši mojega prijatelja; ako je segel po kruhu — sedi ščurek na njem, sede k mizi — ščurek )e v jedi, poseže na polico — ščurek je tam, leže v posteljo — ščurek je na vzglavju, obuje Čevelj — ščurek je v čevlju. Po peči, kier se je kisalo mleko, jih je bilo na kupe, v omari in okoli ognjišča je vse mrgolelo. Uovek je bil obupan, kajti zdelo se mu je, °a ga bodo ščurki pregnali iz hiše. Odprl je Prezrač*I l‘e sobe, polil je tla z vodo, pometel z metlo vse prostore — bilo je ka-zakleto. Po noči je oživela cela hiša in
golazni. Tu se je naenkrat pojavil iz luknje;duh, premalo globoko je vse pogorelo«, živ ščurek in je pogledal v božji svet. Človek »Se enkrat«, je pomislil človek, in s
je zgrabil bat in je zabil luknjo in vse špranje na okoli. Nato je vse polil z vodo in je pospravil navlako, da je bilo odstranjeno vse, kar je bilo starega.
Spomladi je začel staviti nov dom. Sezidal je lepo novo hišo, uredil je vrt naokoli,
srce
ga je zabolelo.
Zvezal je bakljo, zažgal je suhi les in je planil v hišo ...
Drugo vam je znano, je končal Gavdij Patron.
pični napadi me tako jasno kličejo, da se v naslednjih vrsticah moram ravnati po reku: »Klin s klinom,« ter vprašati »Stražo«, ali nima tudi ona v njenem uredništvu ljudi, katere bi preprosta kmetska duša imenovala brezposelne in jih štela raditega med »šaro« človeške družbe. Za svojo osebo jih kot veren demokrat upoštevam in cenim. Raditega jim tudi ne zavidam težavne službe in morebitne dobre plače
Boj proti posameznim stanovom je naj-grša in najslabša stran današnje politike. Ta boj ne more nikoli roditi uspeha, vsaj onega uspeha ne, katerega zasledujejo posamezniki, ki ta boj bijejo. Iz boja stanu proti stanu se more roditi samo zloba in škoda in to za obe stranki in za celokupno človeštvo sploh. Kajti nikoli se ne bo zgodilo, da bi na svetu vladal in odločeval samo en stan. Kakor je posamezen človek navezan na druge ljudi, tako so tudi poedini stanovi tesno navezani na druge stanove, ker vsi so nam za napredek in procvit, tako gospodarski, materijelen, kakor tudi duševen kulturen, neobhodno potrebni.
Pojdimo torej z dobro voljo med narod, odpravimo terorizem posameznih kast, označujmo povsod in vsikdar važnost in potrebo vseh stanov, ocenjujmo pravično njihovo delo ter širimo ljubezen in bratstvo.
Če bo stala enkrat pretežna večina našega naroda na tem stališču, potem komaj bo naša domovina demokratična država, potem komaj zavladata v njej mir in blagostanje.
Jugoslavija ali SHS?
Mi glede tega vprašanja nismo tako občutljivi kakor druga dva dela našega troimenega naroda. Hrvatje in Srbi nečejo, da bi izginilo njih ime v Skupnem imenu Jugoslavija, zato še sedaj pišemo svoj SHS; kakor če bi n. pr. Belgijici pisali: kraljestvo Belgijcev, Flamov in Bretanjcev (BFB) ali pa Nemci n. pr. republika: Prusov, Bavarcev, Sasov, Virtemberžanov itd. ali za Čehoslovake: republika Čehov, Moravcev in Slovakov (ČMS). Takim stvarem se drugod smejejo, pri nas so to resna — vprašanja. Doslej, ko je bilo še vse v razvoju, smo čakali, da^čas to uredi, zdaj pa Sje bliža ustava ia vprašanje postaja cim dalje bolj nujno.
*»:&< ;»,S!ov. Narod“ je že prinesel članek, kjer l^edlaga, da|se sprejme ime »Jugoslavija"-Pod tem imenom nas pozna tudi svet. Toda separatisti bodo proti t.mu in morebiti bo še mnogo boja predno bo zmagala — zdrava pamet.',Isto velja glede jezika. Načrt ustave pravi, da je drž. jezik srbohrvaščina. Dobro-Za slovenske pokrajine je uradni jezik slo’ venščina. Prav. To se da yse lepo urediti. Zdaj pa pride separatist in se gode n. pr. take-le Stvari: v Zagreb pride akt v cirilici in uradnik ga vrne v Beograd s pripombo: nečitljivo. Ali pa: v Beograd pride slovenski akt in v ministrstvu ga ne sprejmejo, češ da ne razumejo. Tako se delajo vprašanja, ki niso vprašanja.
V „Slov. Narodu" se je pojavilo nekaj člankov o slovenskem jeziku: eni hočejo nekak jugoslovenski jezik, drugi upajo, da bo slovenščina izginila pred srbohrvaščino in tretji mislijo, da se da to uradno urediti. Vse to so vprašanja, ki bi jih ne smelo biti. S stališča našega narodnega in državnega edinstva so to žalostni pojavi, ki samo dokazujejo, kako daleč šmo še od tega, ker bi morali biti. V naših
I šolah, kjer bi se bilo moralo to vprašanje najprej razrešiti, sploh nismo prišli od prvih na-redb.
Prof. Belič v „Jugos]ov. Njivi" dobro govori o vprašanju cirilice. Mi mislimo, da cirilice ni treba, poleg tega hočemo biti Jugosloveni. Mi pozabljamo, da se bo pričela vsa naša orientacija na slov. vzhod in tam se piše in tiska vse v cirilici. Zato je dokaz naše kratkovidnosti, če je to za nas še — vprašanje. Tudi tu ima šola svojo dolžnost.
Kakor rečeno o tem so danes debate po časopisih — pride pa čas, ko se bo treba odločiti, da pridemo do one enotnosti, ki bo edini pravi temelj države. Nas je ustvarela ideja skupnosti, mi pa moramo sedaj dati obliko tej skupnosti v svoji zunanjosti, torej pred vsem v imenu in v jeziku. ’ Nasilno se ne bo dalo ne eno, ne drugo izvesti: Jugosloven mora biti več nego pokrajinsko ime, s tem pa ni rečeno, da komu branimo biti ponosen Srb, Hrvat, ali Slovenec. Drž. jezik je srbohrvaščina, s tem pa ni rečeno, da je treba odpraviti to ali ono, kar s o nar. kulture prinesle v zgodovini s seboj. Povdarjanje takih vprašanj bi vzbudilo vprašanje — o nas sploh.
Dnevne vesti.
Himen. Danes sta se poročila v Rušah gospodična Rozika P inter in gosp. Rajmund Glas er. Bilo srečno.
„Straža“. Pisanje tega »katoliškega* lista postaja od številke do številke bolj ogabno, tako ogabno, da se človeku že kar studi. Posebno ogabne so zadnje številke v katerih se pozna, da se je vrnil »pedagog« Verstovšek z agitacijskega potovanja domov, kajti kolikor nam je znano je duševni oče najogabnejših stvari v »Straži« ravno ta gospod. Ob takem pisanju niti najpošteneiši človek ne more ostati miren in če se glase včasih odgovori v našem listu malo ostro, je kriv ta »katoliški« list sam. Kajti če on sam ne uvažuje onega Kristusovega nauka o odpuščanju ter mesto, da bi odpustil, lopne po vsakem, ki se mu približa, in če končno blati na najln-famnejši način našo stranko in posamezne njene može, naj ne zahteva, da ga bomo mi božali. Včeraj se zgraža nad našim pisanjem, mi pa svetujemo gospodoma Verstovšeku in Golecu na) raje pogledata in pazno prečitata ono, kar sta napisala onadva v »Straži« pa smo prepričani, da se bosta imela nad tern svoj m delom dovolj prilike zgražati. Dobro se še spominjamo in se bomo gotovo vedno one notice, ki so jo prinesle malo pred svojo smrtjo katoliške »Male novice« kjer je bilo govora o »bezganja zmožnih bolnikih in sestrah« v vojaški bolnici. Ne vlačili bi te ostudnosti katoliških duhovnikov na dan, ker ne spada v list, ter bi jo pošten človek niti v intimni družbi ne spregovoril, toda do tega smo prisiljeni, da pokažemo kje je nesramnost in nespodobnost. Stopinjo kulture naših kle-kalcev krog »Straže« pa najbolj kažejo njeni napadi na »Jugoslovensko Matico«, na »žensko društvo«, na dr. Iv. Laha i. t. d. Naš članek o ljubljanski teološki fakulteti napada z praznimi frazami in zafrkacijami, našim trditvam in svojim zafrkacijam pa nikjer ne postavlja nasproti dokazov. Če pa hoče ravno vedeti, ii povemo še več, da je ta članek izšel iz ljubljanskih črnokostumiranih krogov. Sicer pa se ne splača s tem listom dalje prerekati, dovoli naj bo to, da smo dobili nedavno dopise katoliških duhovnikov kateri sami obsojajo njeno pisanje ter se sramujejo, da nosi ta list naslov katoliški.
„Theresienhof.“ Našo zadnjo notico o napisu „Theresienhof'‘ je občinstvo po večini napačno razumelo. Mi smo prav dobro vedeli da ime „Theresienhof" ne izhaja od znane avstrijske cesarice Marije Terezije, ampak od imena Terezija, opomnili pa smo na to prispodobo radi tega, da pokažemo podobnost, ^
j katera zavede brez izjeme vse tujce, ki pridejo \v naše mesto do te kombinacije. Govorili smo že z mnogimi tujci, toda vsi so bili uverjeni, dokler niso dobili pojasnila, da je to ime v zvezi z omenjeno cesarico. Sicer pa, kaj je treba toliko brezpomembnih besed? Ime nai se odstrani, ker sicer prav gotovo ne bo nikoli miru. Če že mora biti to ime, ki je nekak spomin, naj se posloveni v „Terezijin dvor," pa bo mir besedi. Kar sp pa tiče Tegetthoffa so nam dali najboljši zgled Gradčani sami, ki so v zadnji seji sklenili prekrstiti Tegetthoffov most čez Muro. Če ga avstrijski Nemci več ne rabijo, ga rabimo še manj mi.
Radikalci o slovenskih strankah.
Čudna so pota usode in nemogoče postane lahko mogoče. Tako je postala kri in meso tudi nemogočnost, da so se pobratili srbski radikalci z našimi klerikalci ter jih sedaj hvalijo v svojem časopisju. „Samouprava" opisuje naše klerikalce ter jim pripisuje vse mogoče dobre lastnosti, katerih nikoli niso imeli in zasluge, katerih nihče ne pozna. Ironija pa je, kar piše o demokratih. Slovenski demokrati so po besedah ^Samouprave" zbirali vedno *pod svojo zastavo raznorodne socijalne ljudi." Če nas Srbi niso pognali poprej to ni bilo čudno, da pa nas ne poznajo niti danes, ko živijo skupaj z nami v eni državi, to je neodpustljiva malomarnost, ali pa je vse to le namenoma razširjena laž, kar o nas pišejo. V obeh slučajih pa je to škodljivo ne le za nas, ampak in to še v prvi vrsti za Srbe same. Demokrati so po mnenju srbskih radikalcev „družili raznorodne elemente" oni demokrati, ki so že zdavnaj pred svetovno vojno bili Jugosloveni, ki so pozneje ob začetku svetovne vojne umirali za to svoje prepričanje na vešalih iu po ječah, oni demokrati brez katerih bi nikoli ne bilo Jugoslavije in brez katerih bi tudi Srbi danes naj-* brž ne bili to kar so. Narodni pa so bili po njihovem mnenju naši klerikalci, oni klerikalci, ki so bili najbolj zagrizeni avsfrijci in najuda-nejši hlapci klerikalne Habsburške dinastije, oni klerikalci, ki so že predvojno preganjali demokrate radi jugoslovenstva, oni klerikalci, ki so ob začetku vojne spravili v ječe, na vislice, v smrt in internacije tisoče demokratov radi te ideje, ki so prirejali shode ter kričali: ,Maščevanje srbskim kraljevim morilcem, Dobesiti vse Srbe od prvega do zadnjega!" Ti slovenski klerikalci, ki so potem agitirali za sveto vojno proti Srbiji, ki so agitirali za avstrijska vojna posojila, ki so jih podpisovali v milijonih, ti so danes v radikalnih očeh edin.o-narodni element v Sloveniji. Čudna, prečudna so pota usode in če se nekega dne zgodi, da nam kdo poreče, da so bili slovenski demokrati jugoslovenski rablji, se prav nič ne bomo čudili, kajti na svetu je pač vse mogoče.
Iz mariborskega občinskega sosveta so izstopili g. dr. Rosina, Weixl in Jarh, ker se ne strinjajo s enostranskim postopanjem vladnega komisarja dr. Leskovarja v zadevi načina pomnožitve števila sosvetnikov, ter v zadevi volitev članov v upravni svet mestne hranilnice.
Podgan v skladišču južne železnice
kar mrgoli. V noči pred temi še človek ni varen, manje torej drugo blago, ki čez noč leži tam. Ravnateljstvo železnice se toraj opozarja, da ukrene nemudoma vse potrebno, da se ta zalega na kak način uniči. Kako pridejo stranke do tega, da bi morale sprejemati od podgan poškodovano blago?
Naši stavbeni delavci za Francijo.
Svoječasno je zaprosila francoska vlada za 2000 naših stavbenih delavcev, kar pa je naša vlada odklonila, sedaj pa je, ko je uvidela, da ti delavci pri nas nimajo dela, dovolila odhod in tako bo 2000 naših delavcev gradilo Francozom hiše, naši ljudje pa bodo morali še naprej stanovati po luknjah in vagonih. Sicer smo dobili nedavno famozno odredbo o odpovedi stanovanj delavcem in uradnikom večjih milijonskih podjetjih, toda to ni privedlo do tega, da bi se gradile nove hiše, ampak je celo stanovanjsko mizerijo le še bolj poslabšalo. Naši milijonarji nočejo graditi ampak nalagajo raje svoj denar v inozemstvu v tujih, boljših valutah. Sicer pa se
Maribor, 29. maja 1920.
v Ljubljani vendarle nekaj gradi, pri nas v Mariboru pa še pasje bajte ne.
Učiteljski zdraviliški dom v Rog. Slatini. Pod tem naslovom se je ustanovila zadruga, katere namen je ustanovitev in vzdrževanje zdraviliškega doma v Rog. SJa-tini za člane učiteljskega stanu. Kakor ču-jemo, se zadruga že poteguje za nakup neke hiše.
Scotus Viator — znani anglefki novinar Seton Watson, ki si je pridobil za naš narod nevenljivih zaslug, poseti na svojem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano. Najprej se je mudil v Zagrebu sedaj je v Beogradu in pride na povratku v Ljubljano.
Odkritje Krekovega nagrobnega spomenika se vrši jutri, 30. t. m. ob 11. uri dopoldne na pokopališču sv. Križa v Ljubljani na slovesen način. — Spomenik je delo domačega kiparja Lojzeta Dolinarja.
Jugosloveni na Dunaju so si 9. tm. ustanovili svoj ,,Jugoslovenski klub." — Predsednik je dr. Josip Škarica; v odboru sta med drugimi di. Mir. I*loj in dr. F. Babnik.
Gojenci za 4. pešadijsko podoficirsko iolo v Zagrebu se sprejemajo dnevno med 9. in 12. uro v vojašnici grofa Kulmer-ja v v Zagrebu in sicer do 1. junija 1920.
Glasovirsko sviranje se vrši vsak dan od 19. ure dalje na vrtu restavracije »Maribor« na Grajskem trgu. Senčnati in hladni prostori so najprimernejši kraj za odpočitek, dobra vina po jako znižanih cenah in sveže pivo pa okrepčilo.
Razstava o zajčjereji. Spodnještajersko društvo za zajčjerejo priredi dne 6. junija 1920 v Halbvvidlovi gostilni »Pri rdečem ježu« v Vetrinjski ulici štev. 24 razstavo o zajčjereji. Otvoritev in predavanje o zajčjereji se vrši ob 10. uri predpoldne, zakliuči pa se približno ob 18. uri zvečer. Razstavi se samo dobre, pristne in priporočljive pasme. iZaičjereja, ki se še vedno premalo upošteva je priporočljiva posebno danes, ko so meso in kože tako dirage. Pri razstavi se bo razpravljalo in pojasnilo o zajčiereji in katere pasme so najboljše. Obisk te razstave se priporoča osobito onim, ki se že bavijo ali pa ki se nameravajo baviti ž njo.
Samomor. Danes krog 9. ure dopoldan je skočijo s starega mostu v Dravo neko. kakih osemnajst let staro dekie. Na novem mostu se je nabralo vse črno občinstv-a, ki jo nestrpno pričakovalo, da se dekle zopet prikaže na površini, toda zaman, ni je bilo več, Drava jo je požrla. Kdo je bilo to dekle in zakaj je izvršilo samomor nam še ni znano.
Iz Zrkovc smo prejeli sledeč dopis ter ga priobčujemo. »Velecenjeni gospod urednik! Po daljši odsotnosti vrnivši se zopet v domovino bil sem opozorjen na dopis iz Zrkovc v Št. 96 »Mariborskega Delavca« od 30. aprila t. 1. Nisem bil, ko sem tisti dopis čital, celo nič razžaljen, kar se moje skromne osebe tiče, temveč sem se prav srčno smejal, ker »na dopisnik mnogo fantazije in šaljivosti. Skoda, da se prenos občinske deske od hiše dosedanjega župana g. Sela na hišo sedanjega gerenta g. Rebernika ni po nasvetovanem sporedu vršil — imeli bi bili občani Zrkovc v teh resnih časih vendar kaj za smejat. Ali ker si je dopisnik — pesnik le preveč licentiae poeticae dovolil, bodi mi dovoljeno, da sledeče pribijem: V svetovni ^joiski, ki nam je zjedinjeno jugoslovensko nn?hV? stvorila, se j a z prav nič nisem fronte ogibal kakor mj dopisnik očita — temveč Pn^vši a. o. vojni mornarici bil v aktivni službi cele štiri leta v najprvi fronti, v Pulju. Kako )e tam bilo, o tem dopisnik pač nima nobenega pojma, že iz tega vzroka ne, ker le kakor se mi dozdeva — celo vojno Prav varno v Mariborski okolici ali v Mariboru samem prebil. Dovolite mi, velecenjeni gospod urednik, da smem v Vašem cenjenem ustu še sledeče omeniti: Na shodu »kmetsko-aeiavske zveze« pri Devici Mariji v Brezju
aprila t. 1., ko sem iz gole radovednosti
90v?rnika poslušal in se ž njim malo p ’ mi ie baje eden navzočih zaklical »da
Mariborski delavec.
sem tudi jaz eden tistih oficirjev, ki so v svetovni vojni »puvšom« tobak kradli« — jaz sam teh besed nisem slišal. Temu nasproti konštatiram, da pri bivši a. o. mornarici sploh ni bila navada oficirjev in uradnikov krasti, posebno pa ne »puršom« tobak — to tudi še iz tega razloga ni bilo mogoče, ker vojna mornarica ni imela »puršov« enako a. o. vojni na suhem — tedaj tudi jaz ne! Z odličnim spoštovanjem. Rupert Pivec, pom. generalni intendant v. p.«
Ptuj. »Glasbena Matica« v Ptuju priredi 1. junija velik simf. koncert, pri katerem sodelujejo tudi naši umetniki >G1. Matice« v Mariboru, gdč. R. Deyl in prof. Jan Slais.
Zbiralna akcija za rešilni auto. Gospodična Valerija Friedl, hčerka gospoda hotelirja Friedlna je nabrala po lastni iniciativi sledeče večje svote: Ravnatelj Drača iz Čakovca 400 K; Kraus, Osjek, F. Wiesthaler, dr. Ettingeriz Ptuja po 200 K: Jurkovič 120 K; Simpor, Friedl, Durafour, Gesjevac, Baum-steiger iz Čakovca, Tnuk iz Zagreba. Jurkovič iz Zagreba po 100 K; Majerčak iz Čakovca, Miloradovič iz Beograda, Mikajevič iz Beograda, Vičič, Schmidt, Kerschbaumer, Jazbin-šek, Weiss iz Čakovca, Bosnjakovič iz Novega Sada po 50 K; Rosenfeld, Veselič iz Zagreba, Beer, Griiner in Polak po 40 K; Grabner 30 K; Sertič iz Sarajava, Gruber iz Dunaja, Curk, Koritnik. Richter, Bivec, Rajner pp 20 K; Majačak iz Čakovca, Juhček, Palo-gelj, Kisbak iz Gradca, Rossler, Koražiia, Hrovat, Vračko, Maglandar, Richter po 10 K; neimenovan 9 K. Skupaj 3419 K. Ista gospodična je nabrala pri razprodaji znakov 500 K ter tako dosegla skupno največjo svoto 3919 K. Carinarji mariborskega carinskega urada so nabrali ter doposlali po g. Subotiču 820 K. Darovali so: Milovič in Subotič po 100 K; Kronpal. Nabergoj, Pavlovič po 30 K; Marica, Sedlar, Točič, Gabrijel, Peternel, Hladnik, Aupuskovič, Gratalovič, Medanič, Serajnik, Tičič, Petrovacki, Miločevič, Zorjuh, Batorij, Stojanovič, Dimitrijevič. Pavlovič, Goistan, Djukič, Ostapovič, Povalej, Roučelj, Krislič in Ukmar po 10 K; Jakovečič, Savkovič in Pejelj po 10 K; Skupaj torej 820 K. Vspeh sedmega dne: Kociančič 150 K; Godel-Lannoy Nedog, Heller, Potočnik, podružnica skladiš-nice Vehovec Ljubljana po 100 K. Mestni kino, Kopriva v Kamnici po 50 K. Vspeh prejšnjih 6 dni 61.325 K ter 5.089. Skupaj 66 424 K. Rešili oddelek se tem potom še enkrat presrčno zahvaljuje vsem nabiralcem in darovalcem za njihovo požrtvovalnost in naklonjenost.
Kultura in umetnost
Častni večer gdčne Savinove in g. Rasbergerja. 'Jutri se vrši častni večer priljubljenega para iz „Mamzelie Nitouche-" gdčne Danice Šavinove ter gospoda Pavla R^sher. gerja. Kdor je posečal vso .sezono naše gledališče, ta bo gotovo znal ceniti ta dva umetnika, ki sta si priborila pri občinstvu splošno priljubljenost. Gdčna Sajrinova nas je vedno izborno zabavala, g. Rasberger pa nam je tekom sezone ustvaril celo vrsto tipov, saj je tudi stal pred nami na odru najmanj* 140 krat. Naša gledališka publika je znala vedno ceniti delo našega gledališča in igralcev, zat) \ pravičeno upamo, da bo tudi jutri izpolnila svojo dolžnost.
Zadnje vesti.
Rusi in Poljaki.
Rusi prodirajo dalje.
DKU. Moskva, 28. maja. Frontno poročilo z dne 27. t. m. Na zapadni fronti so prodrle rdeče čete 40 verst vzhodno od Swenzanyja. Dalje južno je bil razbit trdovratni odpor sovražnikov in zaseden je bil Budslav. Prodiranje se nadaljuje. Zasedenih je mnogo krajev južnozapadno od Shod-siskega. Dne 26. t. m. je bil osvojen Boksov.
Stran 3.
Poljaki ponujajo Rusom mir.
DKU Berlin, 29. maja. »Vossische Zeitung« poroča iz Varšave: Poljska nota na moskovsko sovjetsko vlado glede na-vezanja mirovnih pogajanj je že sestavljena. Zunanji minister Patek je izjavil, da je bil takoj po zavzetju Kijeva pripravljen pričeti s sovjetsko vlado mirovna pogajanja, da pa je to preprečila sovjetska protiofenziva na Berezini.
Poljska v zagati.
LDU Berlin, 29. maja. „Lokalanzeiger* poroča iz Bazla: Kakor doznava BPetit Parisien* je naslovila poljska vlada na Francijo brezžično brzojavko v kateri slika resen položaj v katerem se nahaja poljska vojska ter jo radi tega prosi, da bi ji doposlala močna ojačenja, ker sicer je popojen poraz Poljske neizogibe«.
Debata o vladni deklaraciji.
Beograd, 28. maja. Včeraj se je pričela debata o vladni deklaraciji. Kot prvi je govoril poslanec Kerubin Segvič (Narodni klub.) Govornik je izrazil svoje veselje, da se je posrečilo sestaviti koncentracijsko vlado govoril je dalje o vladni deklaraciji ter ostro kritikova!, da manjka v tej deklaraciji jadransko vprašanje. Za njim je nastopil bivši minister Korač (soci-jalni demokrat) ter izrazil svoje mnenje napram vladni deklaraciji, ki se da označiti jako na kratko, dejal je, da o stvareh, ki so za nas življenskega pomena ne vsebuje niti besedice.
V imenu Jugoslovenskega kluba je govoril poslanec Stanko Banič. Za njim bivši itiinister Kristan za tem pa Niko Popadič. Danes se debata nadaljuje.
Padanje cen po svetu.
DKU Pariz, 28. maja. Padanje cen v Franciji se dan za dnem bolj jasno opaža.
V Havru je padla cena bombaževini v enem mesecu pri 50 kg za 244 frankov, kavi za 76 frankov, volni pa za 35 frankov. Istotako padajo dan za dnem tudi cene drugih predmetov, pred vsem pa živil in vina.
DKU Rim, 28. maja. (Stefani). Po vsej Italiji so se pričele cene blagu znatno nižati. Na nižanje upliva predstoječa dobra letina ter de stvo, da se svetovna produkcija nepričakovano hitro veča, tako, da kmalu ne bo več pomanjkanja.
Senat odklonil mandat nad Armenijo.
DKU. Washington, 28.maja. (Brezžično.) Wilsonov predlog o prevzetju mandata nad Armenijo je senat včeraj z 11 proti 4 glasovom odlonil.
Wilsonov veto proti separatnemu miru.
DKU. Newyork, 28. maja. Predsednik Wilson je vložil svoj veto proti nedavno v senatu sprejetemu republikanskemu predlogu o sklenitvi separatnega mini z Nemčijo in Avstrijo.
Konec stavke francoskih železničarjev.
DKU Pariz, 28. maja. (Havas). Železničarska zveza je sklenila, da se vrnejo njeni člani na delo v soboto 29. t. m. S tem je ta dolgotrajna stavka končno popolnoma končana.
Zmaga turških revolucijonarjev.
LDU London, 27. maja. Po poročilu (iz Carigrada so bile vladne čete v Mali Aziji poražene po nacionalističnih četah. General Mahmud paša je odložil svoje mesto iz zdravstvenih ozirov.
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.<
Mala oznanila.
V_al#iin za tri leta iščem v Mariboru manjšo ZdliUP gostilno s tremi ali štirimi sobami. Ako treba, plačam enoleten zakup naprej. Ponudbe se sprejemajo v trgovini na Aleksandrovi cesti cesti št. 23.	6-4
Išče se eno večjo ali dve manjši
vrarni enhi za dve solidni osebi. Ponudbe na zračni SUIJI upravo »Mariborskega delavca«.
I ona mala cnha s postrežbo se odda. Na-Lepa tliaia bUUu Slov pove upravništvo.
Traaim iedn°9 dobrog kol ar a (Kastenmacher I razim za fijakere) i jednog dobrog kovača uz dobru Dlaču za Sarajevo. Upitati se može Aleksandrova cesta 31, Nikolič.
|	Albert Kopač	|
♦ o modna in manuiakturna trgovina o ♦ |	Maribor, Glavni trg 17	♦
♦ priporoča svojo bogato zalogo vsega v to ♦ X ===== stroko spadajočega blaga. . -=	♦
Otvoritev slaščičarne!
Naznanlam cenj. občinstvu Maribora in okolice, da sem po dolgotrajni vojni zopet otvoril svojo moderno urejeno
slaščičarno v Slovenski ulici
(Grajski ulici) št. 5 (preje Amon).
UtT Vsaki dan sveže pecivo in sladoled- '^5
Cenjena naročila za razne svečanosti se točno izvršijo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Emanuel Ilich
3—1	slaščičar.
Jakob Lah, Maribor
Glavni trg 2.
Zaloga čevljev, gamaš, perila, potnih košar, tržnih torbic itd. Najceneje! 10-2 Solidno!
I. Mariborski bioskop
Aleksandrova cesta.
Od sobote 29. maja do torka 1. junija 1920:
Velikanski detektivfilm!
lalajns bodalo
Spored, kateri bo gotovo vsakega zelo zanimal. Zelo napeto dejanje in velikanska režija. KARL AUEN kot detektiv JOE DEEBS.
In druge podobe.
Rogaška Slatina
Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18. (6.) in 20. (8.) ttri zvečer.
Rezan in okrogel les
tramove — drva — oglje — kupuje vsak* 245	množino
JIH", lesna irgrt in Mistika m 11.1
MARIBOR.
NajboljSa mineralna voda
Tempel vrelec, namizna voda
Styria vrelec, medldnalna voda
Donatski vrelec, medidnalna :: voda najmočnejše vrste.::
Zastopstvo v vseh vetjih mestih in krojih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje
Zlet Sokolskega Sa-veza	SHS
dnei29. avgusta 1920!
Jamčim Vam pod kavcijo, da Vam izgotovim obleke vseh krojev solidno, ceno in v najkrajšem času; sprejemam tudi preobračanje starih ter likanje; če
Sg&	gg	treba	pridem	sam	na	dom	ter	se rriporočam
Štolfa, Koroščeva cesta 8, II. ndstr., pri mestnem parku
l®®®e@M®@®@®eea»®ie®eaae06aeeeeoe<
I Sospodje!
KA5
6
6'
%
M
0
Kreditno društvo Mestne hranilnice
v Mariboru, Orožnova ulica 2, I. nadstropje
sprejema vloge na tekoči račun in jih obrestuje po 4%, dovoljuje menične in kontokorentne kredite trgovcem in obrtnikom proti 6% obrestim brez drugih stroškov.
0
6'
g)$<2$(X><2Cr(Z> i CD®<Z><2)<X>®!<DI<X)<2>1
Mariborska eskomptna banka
v Mariboru, Aleksandrova cesta tl f^odružitice s Murska Sobota in Velikovec.
Sprejem«: Vloge na knjižice, na tekoči in žiro račun proli najugodnejšemu obrestovanju.
Kuptij« ha prodaja: Devize, valute, vrednostne
P#**
Eskonttra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. * Daj© StredlS©: Pod najugodnejšem! pogoji.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu-in inozemska mesta.
Daje predujme: Na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih.
Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje najku-lantneje.
te.