Gospodarski Glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo. Izdaja c. kr. kmetijska družba štajerska. Nemški ureduje generalni tajnik ces. svetovalec Friderik Miiller. Na slovensko prelaga nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici. Vsebina: Iz razprav centralnega odbora. — Razne reči: Obrtnijski in kmetijski svet. Poročila podružnic. — Objave Raiffeisen: Raiffeisenova posojilna društva. — Tržna poročila. — Naznanila. Iz razprav centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe štajerske v njega seji dne 7. februarja 1898. Navzoči so bili: predsednik Njegova Vzvišenost gospod Adalbert grof Kottulinsky kot prvo-mestnik; I. podpredsednik gospod Henrik vitez pl. Plessing; zastopnik c. kr. namestnije gospod c. kr. na-mestnijski svčtnik Henrik baron Hammer-Purgstall; zastopnik štajerskega deželnega odbora gospod deželni odbornik Franc grof xVttems; centralni odborniki: gospodje Rainer Hosch, Jožef Lenko, dr. Ivan grof Meran, Egon vitez pl. Pistor, dr. Henrik Reicher, Friderik baron Rokitansky, dr. Pavel baron Storck, Jožef Sutter, Ivan Thunhart, Anton Walz, Adalbert Zecb, Leon Zedlacher in generalni tajnik ces. svćtnik Friderik ob enem kot zapisnikar. Drugi gospodje so opravičeni. Predsednik naznani, da se je predsedništvo v imenu centralnega odbora predstavilo Njegovi Vzvišenosti novemu namestniku in prejelo od njega zagotovilo, da boče družbena prizadevanja krepko podpirati. C. kr. namestništvo naznani, da je c. kr. ministerstvo za notranje stvari izjavilo, da hoče tudi to leto obrambno cepljenje proti šumečim bulam goved podpirati z brezplačno oddajo potrebnega cepiva, in zahteva naznanilo, če se bode obrambno cepljenje v deželi izvrševalo in na kolikem številu Miiller, goved. Poročevalec generalni tajnik, j Po nasvetu poročevalca se sklene, doposlati c. kr. namestništvu v predložbo visokemu mi-nisterstvu za notranje stvari prepis one opozoritve, katero je centralni odbor podal c. kr. poljedelskemu ministerstvu z ozirom na vlanske nezgode pri cepljenju in v katerem je bilo dokazano, da mnogih nezgod pri cepljenju ni bila kriva cepilna tehnika, marveč da je moralo to zakriviti cepivo, katero je oddajalo c. kr. ministerstvo za notranje stvari. Dalje se mora c. kr. ministerstvu za notranje stvari na znanje dati, da je visoki štajerski deželni odbor izjavil, postaviti znesek 1000 gld. tudi za 1. 1899 v proračun deželnega zaklada v namen takega cepljenja s pogojem, da se odpravijo nezgode pri cepljenju. Število goved za cepljenje naj bo toliko, kakor je bila lanska zglasi tev. v Živinorejsko društvo za pinc-gavsko govedo prosi, da se njegova prošnja za subvencijo priporočilno predloži c. kr. poljedelskemu ministerstvu. Poročevalec generalni tajnik. Nasvetuje in sklene se, privoliti v to prošnjo. Podružnica v Gradcu centralnega društva za čebelarstvo na Dunaju prosi podelitve družbenih svetinj za svojo letošnjo čebelarsko razstavo. Poročevalec generalni tajnik. Ko so gospodje baron Rokitansky, Sutter in baron Stbrck poročali o delovanju tega društva, sklene se prošnji ugoditi. Sadjarsko društvo za srednji Štajer nasvetuje tri kandidate za volitev v kmetijski svet. Da se o stvari pogovori, se seja prekine. Po obnovi seje izvolita se po nasvetu gospoda barona Rokitansky za uda v kmetijski svet gospod Edgar baron Ecker sen. in za na-domestnika gospod dr. Edvard Hotter. Nasveti preosnovalnega odbora. Poročevalec gospod baron Stbrck. Nasveti se glas6: Centralni odbor sprejme glede preo8nove družbe naslednja načelna vodila s pridržkom nadaljne podrobne izvršitve: 1. V centralo se stekajoči prispevek družabnikov se s pogojem, da bo deželna in državna podpora povišana, od leta 1900 zniža na eden goldinar. 2. Podružnicam pristoji pravica, pri svojih udih pobirati podružne prispevke, ali više ne kot eden goldinar. 3. Družabno glasilo dopošilja se vsem udom brezplačno. 4. Podružnice v svojem sedanjem obstanku in delokrogu vzdržujoč, ustanovijo naj se kmetijska krajna društva za eno ali več sosednih občin. Krajna društva naj dobš kar najbolj priprosto organizacijo. Njih naloga je presojati in pospeševati v njihovem okolišu se nahajajoča kmetijska podjetja. Ta društva so ud organizacije kmetijske družbe in stoje v tesni zvezi s podružnico svojega okoliša in centralo družbe. Krajna društva so upravičena za svoje namene pobii-ati prispevke od svojih društ-venikov. 5. Centralni odbor, ko bode dognal posvetovanje o nadrobni izvršitvi gornjih načel in pogajanja z deželnim oborom in c. kr. vlado v zadevi povišbe subvencije, sklical bode eventuvalno še tekom tega leta izvanredni občni zbor družabnikov v Gradec, da bode preosnova družbe že s pričetkom prihodnjega leta mogla priti v moč. Generalni tajnik opozori na to, da so nektere podružnice za občni zbor podale predlog, naj bi prispevek družabnikov znašal dve kroni, od katerih naj bi ena krona ostala podružnici, druga pa se oddala centrali, in da bi se prejemanje lista strankam na voljo dalo, naročnina za list pa bi znašala eden goldinar na leto. Gospod baron Rokitansky se protivi temu nasvetu podružnic in predlaga, da se predlogi poročevalca en bloc sprejmejo, kar se tudi zgodi. Poročilo o izidu posvetovanja v določitev plemenskih znakov murbodenskega goveda. Poročevalec gospod Thunhart. Poročevalec prečita določene znake in predlaga, da se tisti na znanje dajo deželnemu odboru s prošnjo, da se dotični del podučila za živinogledne komisije in razsodišča primerno izpremeni. Gospod Sutter predlaga, pre-čitane znake naznaniti vsem podružnicam v plemenskem okolišu, da povedd svoje mnenje. Gospod baron Storck predlaga, da se naroči tudi živinorejski sekciji izjaviti mnenje. Po nasvetu gosp. Franca grofa Attems predlaga poročevalec, da se v Gradec skliče enketa. Pri glasovanju sprejeti so zadnji trije predlogi. Predlog, da se priobči v nižje-avstrijskem deželnem zboru sprejeti zakon zastran ustanovitve deželne zavarovalnice proti toči. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor. Sprejeto. Gospod Walz poroča, da je dotični predlog podal v kmetijskem svetu. Predložba upravnega poročila in proračuna. Poročevalec generalni tajnik. Upravno poročilo se vzame odobrilno na znanje. Zastran proračuna želi gospod baron Rokitansky nekterih pre-memb pri sestavi poedinih po-stavkov. Poročevalec pripomni, da se je vsled smrti družbenega blagajnika proračun sestavil na podlagi lanskega, kar pa se tiče nasvetovanih prememb, je centralnemu odboru na voljo dano, da v navodilu za novega blagajnika to popolnoma uvažuje. Poročilo odbora v zadevi razdeljevanja poselskih premij. Poročevalec generalni tajnik. Odbor predlaga, da se nameravana prememba z ozirom na predstoječo preosnovo družbe za to leto še preloži. Dalje se naj štajerska hranilnica naprosi, da neki del onega zneska, ki ga hranilnica vsako | leto razdeli med posle, prepusti centralnemu odboru za obdarje-vanje kmetijskih poslov. Ta predloga se sprejmeta s pristavkom, da se jednaka prošnja pošlje tudi okrajnim hranilnicam. Predlog odbora zastran namestitve službe blagajnika. Poročevalec generalni tajnik. Sprejme se predlog, da se to mesto kot služba drugega uradnika razpiše. Poročilo v zadevi prirejanja tečajev za lanarstvo. Poročevalec generalni tajnik. Na podlagi predležečega mnenja, katero je oddalo ravnateljstvo deželne poljedelske šole v Grotten-hofu, se predlaga, te tečaje prirediti šele v začetku pomladi. Sklene pa se, podružnice poprej prašati, kako obsežen naj bi bil ianarski tečaj v podružnem okolišu. Predlog za nabavo peronospora-škropilnic. Poročevalec generalni tajnik. Poročevalec predloži ponudbe in predlaga, da se na podlagi tistih naročila lahko izvrše. Temu predlogu se pritrdi z dostavkom, da se deželna sadjarska in vinarska šola v Mariboru naprosi, oddati mnenje o porabnosti neke škropilnice, ki se tamkaj izdeluje. Prošnja dobrodelnega društva za mili dar. Poročevalec generalni tajnik. Sklene se prošnjo odkloniti, ker primanjkuje sredstev. Prošnja podružnice Knittelfeld za delitev živinorejskega okrožja. Poročevalec gospod Thunhart. Sprejet je predlog, deželnemu odboru nasvetovati razdelitev okrožja vsodne okraje Judenburg— Oberzeiring z ene, ter Knittelfeld — Obdacb z druge strani. Predlog podružnice Neumarkt, da se izdajo postavne naredbe opreznosti ob uvažanju tujih go-vejskib plemen. Poročevalec gospod Zedlacher. Poročevalec predlaga, izposlovati zakonski načrt zastran uvedbe cepljenja v določitev tuberkuloze pri govedih, ki se pripeljajo na Štajersko iz inozemstva in Oger-skega. Sprejeto. Okrajni odbor Neumarkt prosi prispevka za nakup marijinodvor-skega plemenega bika za župo Scheifling. Poročevalec gospod Zedlacher. Privoli se polovica kupne cene. Marijinodvorska živinorejska zadruga v Neumarktu prosi, da bi se podpirala njena prošnja do c. kr. poljedelskega ministerstva za subvencijo v nakup stroja za lesno volno. Poročevalec gospod Zedlacher. Sklenjeno. VA'A,A>A«A,A,A,A*A,A«A«A»A«A»A,A>A,A*A»A*A*A>A>A»A»A»A«A»A»A«J>A*A»A«A«A»A«A»A«A»A»A«A»A»A«A»A«A»A»A»A*A«A«A»A»A«^ s WMS. Razne reei. i I JS ..........................................'"............................'.".".I..Ti: *+■ ^^.T.^.TiV.V.V.ViT.VtWiY.T.T.VViTtTtT.Tiy.W.V.V.VtV.v'.y.V.W.WiVVflV.y.yiY.T.^Y.^.V.^.V.^iVtTtTtV.^T.T^ Obrtnijski in Zastopnik c. kr. štajerske kmetijske družbe, gospod deželni poslanec Anton R. Walz je za prihodnjo sejo obrtnijskega in kmetijskega sveta oglasil za presoje-vanje nastopne vtemeljene predloge: 1. p re dlog. Njegova Vzvišenost gospod poljedelski minister se naprosi, da razloži kmetijskemu svetu primernim načinom in kar najbrž mogoče agrarpolitični program vlade in blagovoli s tem naznaniti, kako misli ustreči opravičenim zahtevkom onemoglega kmetijstva. Obrazložba. V državi, kakor je Avstrija, kjer se bavi več nego polovica prebivalstva s poljedelstvom in gozdarstvom, kjer se na zemljišču naložene milijarde goldinarjev, ima ta stan odločilen upliv na blagor in gorje celega prebivalstva v državi. Vsled tega je velike važnosti vsak vladni čin, ki do cela ali tudi deloma zadene kmetijstvo; posebno pa bo hotel vsak resnobni državnik, vsakdo, ki se vdeležuje javnega življenja, spoznavati one naredbe in ukrepe vlade, ki so nujno potrebni, da se kmetijstvu odpomore iz današnje stiske. kmetijski svet. Zategadelj se sploh in upravičeno obžaluje, da je vlada dozdaj opustila, prijaviti svoj agrarpolitični program. Ker bi bilo naravnost drzno, misliti, da bi kdo po zaupanju Nj. Veličanstva mu izročeno, odgovornosti polno službo ministra za poljedelstvo prevzel, ne da bi bil poprej premislil sredstva in pota, kako izboljšati sedanje razmere, zato se more ta zamuda razlagati edino le iz okolnosti notranje politike. V situvaciji, v kateri se kmetijstvo zdaj nahaja, ne zadostuje več, tekoče posle birokratično dalje opravljati, le željam in potrebam lokalnega pomena ustrezati, na kratko, samo od jednega dne do druzega skrbeti, marveč vsaka vlada ima dolžnost, poprijeti se rešitve onega velikega vprašanja v stroki kmetijstva, ki se dotika blagra in gorja milijonov ljudi. V to pa je treba vzajemnega delovanja vseh faktorjev v državi, in v prvi vrsti je k temu poklican kmetijski svet. Taisti pa more težavno svojo nalogo samo tedaj do cela in popolno reševati, ako mu je dobro znan agrarpolitični program vlade v celem obsegu. S tem pa je obrazložen moj predlog. 2. predlog. Visoko c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo se naprosi, potrebno preskrbeti za ustanovitev državne zavarovalnice proti toči po načelih v kraljevstvu Bavarskem obstoječe točne zavarovalnice, odnosno da s subvencijami omogoči ustanovitev deželnih takih zavodov. Obrazložba. V delovršbi in pridelavi ni menda stroke, ki bi mogla tako malo računati na gotov donesek, kakor je kmetijstvo. Malo trenot-kov nevihte zadostuje, da se uniči plod večmesečnega dela pridnih rok. Tako je toča v zadnjih letih kmetovalcem na spodnjem in srednjem Štajerskem opetovano pro-vzročila ne le začasne izgube na pridelkih, marveč tudi poškodbe na podstatih gospodarstva. Napram tem slučajnostim je poljedelec brez pomoči in hudo občuti nemogoč-nost, zavarovati se proti takim škodam. Z malenkostnimi odpustki davka, ali z miloščini podobnimi državnimi podporami je pri takih ujimah kmetovalcu malo pomagano. Obstoječe zavarovalne družbe ne pomagajo nič, ker tiste delujejo le za dobiček in radi tega zahtevajo tako visoke premije, da jih kmet, zlasti pa maloposestnik zmagati ne more. Vrh tega te zasebne družbe take pokrajine, kjer večkrat toča pobija, ali kraje, kjer vzgajajo bolj rahle rastline, ne sprejemajo v zavarovanje. Da je treba ustanoviti državne ali od države subvencionirane zavarovalnice, ki ne delujejo za dobiček , temveč so osnovane na vzajemnosti, se dandanašnji splošno priznava. Zal, da dotična prizadevanja raznih kmetijskih krogov niso imela uspeha. C. kr. kmetijska družba štajerska je meni, podpisanemu, naročila vložiti tozadevni predlog. Vstrezajoč temu naročilu, drznem se opozoriti na sosedno kraljevino Bavarsko, kjer obstoji že od leta 1884 pri kraljevi zavarovalnici oddelek za točno zavarovanje, ki deluje v največo zadovoljnost zavarovancev, in se je pokazalo, da je nje organizacija izborna. Ker obstoje tudi po naših alpskih deželah slične gospodarske in klimatične razmere, kakor na Bavarskem, zato bi bilo želeti, da bi se jednak zavod zasnoval tudi pri nas. v' Ukrepi mnogoštevilnih enket, ki so presojale prašanje zavarovanja, nabrani statistični podatki ter bogate izkušnje prej omenjene, državno oskrbovane in subvencijonirane zavarovalnice, vse to bo omogočilo naglo rešitev tega pra-šanja in s tem končno izpolnitev jedne najupravičeniŠih tirjatev poljedelcev. Ta nadeja je tem bolj vteme-ljena, ker se bodo nedvomno tudi deželne uprave pokazale požrtvovalne, kjer velja, upreti se neprestanemu razdiranju narodne imovine. Tako je deželni odbor štajerski glasom priloženega dopisa že dne 18. novembra 1886, št. 10.434, izjavil, da je voljen, deželnemu zboru priporočati, da obrača v ta namen letno podporo 10.000 gld., ako bi tudi država tak deželni zavod primerno subvencijonirala in mu podelila fiskalne in administrativne ugodnosti. 8. predlog. Visoko c. kr. poljedelsko mi-nisterstvo se naprosi podpirati peticijo c. kr. štajerske kmetijske družbe ddo. Gradec, dne 20. septembra 1898, št. 1263, s katero so prošene zakonodajne korporacije, finančno in poljedelsko mini-sterstvo, izdati naredbe, da se bo kamena sol mogla dobivati po kolikor mogoče nizki, po vseb prodajališčib jednaki ceni. Obrazložba. Se opozori na podatke v sledeči peticiji. Poročila podružnic. Knittelfeld, 28. decembra 1898. Za prihodnji občni zbor se sklene, predlagati prosto prejemanje kaj-nita in znižbo cene čisti, nepokvarjeni soli. Za delegate k temu zboru so bili izvoljeni gospodje: Herman Hofer, Jožef Maier, po domače Klob, Ivan Schwarz in Franc Sorger, in za nadomestnike gospodje Mihael Brandl, po domače Hauser, in Ivan Liebenherz. Bruck, 20. januarja. Sklene se, za prihodnji občni zbor staviti sledeče predloge: Predlog gospoda Klementa PifFrader za svobodni lov na lastnem zemljišču; predlog gospoda Franca Haas za oddajo živinske soli po jednaki ceni, kakor v obrtnijske namene; predlog gospodov Franca Pesi in Jožefa Wolfbauer zastran oprostitve ogledovanja živine ob nje prevažanju ; predlog gospoda barona Storck, zadevajoč nadaljni razvoj zadružništva na Štajerskem, in sicer zastran nakupovalnih in pro-dajalnih zadrug, živinorejskih in bikovzdrževalnih zadrug, ter zadrug za sirotkarstvo, za posuše-vanje in namakanje, zavarovanje živine, sadje izkoriščevalno kletarstvo in za pašo, naposled zastran ustanovitve centralne zveze vseh zadrug in ustanovitve deželne hipotečne banke. Za delegate v občni zbor se izvolijo gospodje: Klement PifFrader, Franc Haas, Peter Poms in Herman Fritz, in za nadomestnika gospoda Karl Ber-nauer in Rudolf Ramsauer. Schladming. Tukajšnja podružnica imela je v nedeljo dne 15. januarja pri gospodu Keller svoje prvo letošnje zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. Načelnik pozdravil je navzoče in prečita! poslovilno pismo prejšnjega predsednika, kakor tudi zapisnik zadnjega zborovanja. Na to je poročal, da so se v preteklem letu vršila predavanja o živinoreji, sadjarstvu in gozdarstvu. Potovalni učitelj gospod Gross-bauer priredil je sadjarske tečaje v teh krajih: Pihi, Schladming, Haus, Aich in Assach. Umetnega gnojila se je v podružnem okolišu nakupilo štiri vagone. Podpredsednik c. kr. kmetijske družbe v Salcburgu, gospod Franc Fissl-thaler, pri katerem se je 'naročilo umetno gnojilo, podaril je Članom podružnice 55 komadov izbornega spisa „pomanjkanje gnoja in umetno gnojilo". Od centralnega odbora v Gradcu prijela je podružnica podporo 50 gld. za nakup trijerja. Zastran podelitve ročnih gasilnic za hribovske kmete obrnilo se je podružno načelstvo do štajerskega deželnega odbora. Število družabnikov se je pomnožilo za štiri; trem pridnim poslom z več nego tridesetletno nepretrgano služabno dobo podelile so se nagrade. Svoje poročilo je predsednik končal s pripomnjo, da je bila pretečeno leto v Unterthalu ustanovljena tudi Raiffeisenova posojilnica. Temu je sledilo predavanje o stroju za posnemanje mleka „Alfa-Separator". Poročevalec gospod dr. Schuppli opisal je prednosti te priprave in naredil ž njo praktični poskus, kateremu so vsi navzoči sledili z vidnim zanimanjem. Delegatom za 75. občni zbor v Gradcu izvoljen je bil gospod Matija Prugger iz Ramsava. Dva posestnika sta podružnici pristopila, dva posla sta bila nasvetovana za premovanje. Po nasvetu predsednikovim je zbor sklenil: 1. Prispevek družabnikov naj se zopet zniža na eden goldinar; 2. v društveno glasilo sprejemajo naj se v prihodnje tudi posnetki zapis- nikov o zborovanju podružnic. V načelstvo izvoljeni so bili gospodje: za podružnega načelnika učitelj Meindlhuber; za njegovega nadomestnika nadučitelj Wengert; za odbornike: župnik Lichten- stettiner, dr. Hutter, Konrad Keller, Friderik Fritscher, Franc Loidl, Ivan Mairhofer, Jožef Huber, Jožef Segl, Karl Steiner, Jožef Rettenbacher, Gottlieb in Ivan Hutegger. — Katarina Seebacher iz Asaba udeležila se bode tečaja za strežbo živini in za gospodarstvo v Oberhofu. Feldbach, 22. januarja. Gospod nadgozdar Vinko Hess ima izboren in zelo ugajajoč govor o gozdarstvu. Za občni zbor se sklene predlagati, naj bi se letni prispevek znižal na dve kroni, od kojih naj bi se odposlala ena krona centrali, druga pa bi ostala podružnici za njene namene. Prejemanje glasila naj bi se, kakor poprej, vsakomur na voljo dalo. Od prejšnjega predsednika Njega Vzvišenosti barona Washington podružnici podaijena slika sprejela se je z radostjo, in sklene se, da ostane hranjena pri vsakokratnem načelniku. Vsled živega prigovarjanja navzočnikov, izjavi gospod Ferdinand vitez pl. Scherer, da je voljen, še zanaprej obdržati načelstvo, kar se pozdravi z veseljem. Aussee, 22. januarja. Po nasvetu predsednika gospoda Leona Oberascher izreče se gospodu dru. Schuppli zahvala za izborno predavanje, ter sproži se misel, naj bi se ustanovila živinorejska zadruga. Za občni zbor sklene se predlagati oprostitev od pristojbin Lipnica, 5. februarja. Predse-in od davka, znižanje prispevka duje načelnik gospod Adolf vitez družabnikov, strogo izvrševanje j pl. Jeniscb. Po podanem račun- § 5 novega lovskega zakona z ozirom na služnostne opravičence in zastran delitve odlikovanj. Za delegate bili so izvoljeni gospodje: Leon Oberascher, Tomaž Koberl in Jožef Aman. Kot novi družabniki bili so sprejeti gospodje: Izidor Hocbrainer, po domače Schu-sterbauer, v Mitterndorfu in Jožef Mandl po domače Singer, v Rod-schitz-u. Nadalje se sklene omisliti stroj za šotno steljo. Weiz, 3. februarja. Zastopnikom v občni zbor sta bila izvoljena gospoda: Jožef Mosdorfer in Karel Zorn in za nadomestnika gospoda Alojzij Baumgartner in Franz Baclimaier. Kot nova člana sta bila sprejeta gospoda: Jožef Hofer, posestnik v Wolfgruben-u in Fric Steinitzer, gostilničar pri sv. Rup-rebtu. Za občni zbor stavili so se predlogi, da bi se subvencionirale zasebne drevesnice in šolski vrti, da bi se delile poselske nagrade tudi poslom s krajšo služabno dobo, da bi se skrajšala dobavna doba pri prevažanju sadja in zastran odvračanja krvave usi. Neumarkt, 22. januarja. Za občni zbor sprejeti so bili predlogi zastran dobave cepiva proti šumečim bulam in centralizovanja živinskih sejmov. Delegirani so bili gospodje Anton Jessernigg, Jožef Schreckenfuchs, Vinko Molzer in Alojz Riegler. Nadalje so se stavili predlogi zaradi dodelitve odlikovanj. skem in blagajničnem poročilu se gospodu blagajniku Ivanu Probst izreče zahvala za njegov trud. Predsednik društva avstrij. pomologov poprime potem besedo ter v zelo stvarnem in pohvalno sprejetem predavanju razloži bistvo kmetijskih produktivnih zadrug in toplo priporoča ustanavljanje taistih. Zastran predlogov za občni zbor se sklene, da se vnovič vloži lanski predlog zadevajoč pospeševanje pouka v kmetijskem knjigovodstvu in da se nadalje stavijo predlogi zastran pogodbe z Ogersko, zastran naprave državnih tvornic za bakreno galico, oddaje smodnika za streljanje proti nevihti po znižani ceni, pritožbe zaradi izvršitbe zakona o ujimah, uvozne prepovedi za trte iz Francoskega, zastran prostega lova n£i lastnem zemljišču, znižanja cene kuhinjski soli, znižbe voznine za vse pridelke in znižbe letnega prispevka v zmislu predloga podružnice Feldbach. Delegirani so bili gospodje: Ivan Holzer, Vinko Malik, Karel Schweiger, Anton Stiegler, Ivan Probst in Ivan Prattes in za nadomestnika gospoda: Franc Trummer in Alojzij Schallhammer. Gospod Ivan Holzer v Untergralla predlaga ustanovitev nakupoval-nice in prodajalnice v Lipnici, in zbor sprejme ta predlog. Izkaz o staležu imovine v okraju Ščavnica (Stainz) leta 1898. Konji. Kupčija in promet s vprežnimi in plemenimi konji bil je v poročevalnem letu neznaten in sklenjen največ med domačini. Le žrebičke (kot odstavčeke) so kupci po dotiČnih dvorih pokupili, na Koroško in gornje Štajersko prepeljali in tamkaj zopet posestnikom prodali. Cena žrebičku je bila 100 do 200 gld. Glede pasme popraševalo se je najbolj po noriškem konju, glede barve po kon-stanjevcih. — Goveda. Največ kupčije je bilo sklenjene na tukajšnjih 13 živinskih senjmih, kamor se je prignalo nad 7000 goved. Vprežne vole pokupili so največ kupčevavci iz spodnjega Štajerja: pitano živino pokupili so tukajšnji trgovci, prepeljali jo v Gradec in tamkaj jo zopet prodali na živinskem senjmu. S plemeno živino bilo je navzven malo kupčije. Ker je bila kupna cena vprežnih volov v primeri s prodajalno ceno pitanih volov v poročevalnem letu zmerom prav visoka, zakaj veliko vprežnih volov pokupili in odgnali so tudi trgovci iz Češkega in Moravskega, zato je bil zaslužek pri pitanju zelo pičel, in pečalo se je le bolj z odrejo živine. Za pleme so posestniki v ravnini najraje nakupovali in redili rudečecikasto (pincgavsko pleme), posestniki po gorah pa murbodensko živino. — Svinje. Le s pitanimi prašiči se je tukaj kupčevalo, pokupili so jih domači trgovci, jih v Gradec pripeljali in tamkaj zopet prodali. Pitani prašiči so se v tem letu zmerom dobro plačevali, zategadelj so kupčevavci tudi veliko mladih svinj iz spodnjega Štajerja semkaj pripeljali. Na postaji Ščavnica je bilo 870 takih svinj izvagoniranih. Redili so ljudje križance nemške domače svinje ter različnih angleških prašičjih pasem in Meiss-nerjeve svinje. — Z ovcami in kozami ni bilo kupčije. Ščavnica (Stainz), dne 21. januarja 1899. p Hammer, dež. okrajni živinozdravnik. Objave Baiffeisen Raiffeisenova posojilna društva. Dne 18. septembra 1898 ustanovilo se je Raiffeisenovo posojilno društvo v Kallwangu pri Mau-ternu, kjer je društvu pristopilo 50 posestnikov in obrtnikov. Društveni okoliš obsega selsko občino Kallwang. Društveno načelstvo sestoji iz 7 članov, načelnik je gospod Karol Kaiblinger, posestnik in župan v Kallwangu, nadzorno svetovalstvo iz 9 oseb pod predsedstvom gosp. Hermana Wunsch, gozdnega oskrbnika v Kallwangu. Za knjigovodjo in blagajničarja volil je zbor gosp. Janeza Klar-mann, posestnika in občinskega tajnika v Kallwangu. Pristopnine plača vsak društ-venik 1 gld., za vsak opravilni delež 10 gld. Statistika: a) Najviši znesek hranilne vloge 2000 gld., b) najmanjša hranilna vloga 1 gld., c) naj-veče posojilo 500 gld., eventuvalno 1000 gld., d) naj veča vsota izposojil 3000 gld., e) obrestno merilo za hranilne vloge 4”/0, /) obrestno merilo za posojila 5 %, g) začasna brezobrestnost opravilnih deležev, h) zastran odškodnine za trud knjigovodje in blagajničarja ukrepal bode občni zbor po sklepu prvega poslovnega leta. Dne 9. oktobra 1898 ustanovilo se je Raiffeisenovo posojilno društvo v Wettmannssten-u, kjer je društvu pristopilo 30 posestnikov in obrtnikov. Društveni okoliš obsega selski občini Wettmannstetten in Lassen-berg in kraje Wohlsdorf, Schonaich in Weniggleinz. Društveno načelstvo sestoji iz 7 Članov, načelnik je gospod Karel Jobstl, posestnik v Wettmannstetten, nadzorno svetovalstvo iz 9 oseb pod predsedstvom gospoda Antona Scbrottner, nadučitelja v Wett-mannstetten-u. Za knjigovodjo in blagajničarja volil je zbor gospoda Alojzija Stoiser, sina zemljiškega posestnika v Wettmannstetten-u. Pristopnine plača vsak društ-venik 1 gld., za vsak opravilni delež 6 gld. Statistika: a) Najviši znesek za hranilne vloge 2000 gld., b) najmanjša hranilna vloga 1 gld., c) naj-veče posojilo 300 gld., eventuvalno 600 gld., d) največa vsota izposojil 3000 gld., e) obrestno merilo za hranilne vloge 4 %, f) obrestno merilo za posojila 5%, g) začasna brezobrestnost opravilnih deležev, h) zastran odškodnine za trud knjigovodje in blagajničarja ukrepal bode občni zbor po sklepu prvega poslovnega leta. Tržna poročila Graško tržno poročilo od 21. do 28. februarja 1899. Govedina. 50 kil živa teža gld. 14-25 do 15-25; teletina 58—80 kr.; svinjetina 60—80 kr.; Špeh sveži 64—76 kr.; povojem 64—76 kr.; surovo maslo gld. —-80 do 140; goveje maslo gld. —-90 do 1 ‘20; žmavec 64—72 kr. za 1 kilo. Sej m za seno in slamo od 13. do 18. februarja 1899. Na 95 vozeh i bilo je 912 meterskih centov sena in na 37 vozeh 349 meterskih centov razne slame. Bil je slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Seno, sladko gld. 2-80 do gld. 3-20, kislo gld. 2-70 do gld. 3'10. Ržena slama gld. 1-90 do gld. 2-10, pšenična slama gld. 1-90 do gld. 2-—, prosena slama gld. T55 do gld. —•— Živinski sejm bil je dne 23. in 24. februarja 1899. Prignali so 389 volov. 74 bikov, 383 krav, 92 živih, 719 zaklanih telet, 2204 svinj, 83 glav drobnice, —konj. Prodali so na Spodnje Avstrijsko: -vola, 14bikov, 12krav; v gorenji Štajer: 22 volov, 2 bikav 23 krav, — teleta; na Predarlsko: 17 volov, 12 bikov, 42 krav, — telet; na Nemško: 16 volov, 9 bikov, 26 krav; na Švicarsko: 24 volov, 14 bikov, — telet; na Ogersko: 10 volov; na Češko: 12 krav; na Moravsko: 3 bike. Hmelj. 50 kilogr. Blago Žateško mestno 1898 115-125gld.,deželno(okrajno)115-125gld., deželno (okrožno) 110-120 gld.; Ošavsko rudeče 90—105 gld., zeleno 75—80 gld. Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem. Mesto 1 a> o £ 4 ■% < I n lili CO — C/3 - 03 'II I3' | = CO Ci a? co za 10 0 kil (?• i kr- g- kr.|| g. kr. g. {kr. g- kr. g- |kr. g. j kr. g- kr. K- | kr. g. j kr. g. | kr. g- kr. g- kr. Celje 9 35 19 — 9 — 8 6 10 9 - 7 2 20 1 40 1 - Ormož 9 5o; 6 60 7 —: 7 50 5 50 6 — 7 50 5 — 4 ; 3 — 2 80 — — — Gradec 10 20 9 —i 8 40 7 —i 7 40 6 60 6 40 9 50;ll — Ljubno 10 -J 8i25 8 — 6 50 - — 3 — 2 20 1 80 — — — — Maribor 9 70 8 90 7 — 6 20 6 50 8 20 9 50 2 30 2,50 1 40 — — — Ptuj ...... . 9 50, 8 — 6 50 6 — 6 — 7 50 7 50 2 20 2 40 1 50 — — — — Gmunden 10 — 8 75 7 50 6 50 — — — — — — — — — Celovec 10 041 8 96! — - « — 7 41 6 40 Ljubljana .... 10 80 9 - 7 — 5 70| — Line Budapest 9 9 40, 83; 8 -i: 7 88;- 50 6 -ji & 80 6 4 20 66 — — — — — — — 1 — — — — — — — — Praga 10 10] 8 201 8 75 6 60 6 051 Salcburg 9 50 8 05;!— - 6 30 6 95 — — — — — — — — — — — — — — — — — —- Vels 9 25 8 30 7 35 — Dunaj 9 70i 8 10]— — 6 09 4 94 Senjmi na Štajerskem. Brez zvezdice so navedeni letni sejmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski sejmi, z dvema zvezdicama (**) sejmi za blago in živino. Dne 9. marci j a: Hall* v okraju Liezen; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi). Dne 10. marcija: sv. Jurij** v vranskem okraju; sv. Jakob** v laškem okr.: Lonč (Deutschlandsberg)**; Feld-bach**; Spodnja Polskava* v slovensko-bistriškem okr.; Oberwolz**; Gornja Kostrivnica** v rogačkem okr.; Garrach** v okr. Weiz; Koglhof** v okr. Birkfeld; Vuhred* v slovenjegraškem okr.; Stuben- berg** v okr. Pollau; Strass** v lipni-škem okr.; Kapele** v brežiškem okr.; Orešje** v brežiškem okr. Dne 11. marcija: Stari trg (Alten-markt)** v okraju St. Gallen; Brežice (svinjski senjem); Slovenji Gradec*; Magda-lensko predmestje mesta Maribor, desni Dravski breg (senjem z govedi in konji); Celje (senjem z govedi in konji); Poličane (senjem s ščetinarji) v mariborskem okr.; Gradec (senjem z govedi). Dne 13. marcija: sv. Lovrenc na Dravskem polju** v ptujskem okr.; St. Marein v okr. Bruck; Št. Jurij ob j. ž.** v celjskem okr.; Ščavnica (Stainz)**; sv. Ana na Aignu v okraju Fehring; Uebel-bach** v okr. Frohnleiten; Saala* v okr. Voitsberg; Friedberg**; Waltersdorf** v okraju Hartberg; Vorau*; Oberzeiring**; Preding** v okraju Wildon; Selnica ob Dravi** v mariborskem okr. Dne 14. marcija: Fehring*; Geist-thal** v okr. Voitsberg. Dne 15. marcija: Zdole** v brežiškem okraju; Bruck*; Arvež (senjem z drobnico); Liezen*; Imeno (senjem s šče-tinarji) v kozjanskem okr. Dne 16. marcija: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Stralleg* v okr. Birk-feld; Gradec (senjem z govedi). Dne 17. marcija: Lemberg** v šmarskem okr. pri J.; Rečica** v gornje-graškem okr.; Trbovlje** v laškem okr.; Hollenegg** v okraju Dentschlandsberg; Riegersburg v okr. Feldbach; Schaffern** v okr. Friedberg; sv. Magdalena v okr. Hartberg; Wenigzell v okraju Vorau; Cmurek**; Podčetrtek** v kozjanskem okr.; Anger* v okr. Birkfeld; Sinabel-kirchen v okr. Gleisdorf. Dne 18. marcija: Gams** v okr. St. Gallen; sv. Trojica* v šentlenartskem okr. Sl. G.; Poličane (senjem s ščetinarji) v mariborskem okraju; Brežice (svinjski senjem); Videm* v brežiškem okraju; Schrems* v okr. Frohnleiten. Dne 20. marcija: Cven* v ljutomerskem okr.; Studenci* v mariborskem okr.; Ruše* v mariborskem okr.; Svičina v mariborskem okr.; Turrach v okraju Murau; Teufenbach** v okr. Neumarkt; Stralleg v okr. Birkfeld; Miesenbach* v okr. Birkfeld; Arnotče** v šoštanjskem okr.; Marenberg**; Loče** v konjiškem okr.; sv. Barbara** v konjiškem okraju; Zibika** v šmarskem okr. pri J.; Ljubno** v gornjegraškem okr.; Schwanberg v okr. Deutschlandsberg; Edelschrott** v okr. Voitsberg; Dechantskirchen** v okr.Friedberg; sv. Janž pri Herbersteinu** v okr. Pollau; Arvež*; sv. Križ v ljutomerskem okr.; sv. Barbara v Halozah v ptujskem okr. Dne 21. marcija: Rogatec**; sv. Jedrt* v laškem okr.; Pernovo** v celjskem okr.; Žigarski vrh** v sevniškem okr. Dne 22. marcija: Lang** v lip-niškem okr.; Imeno (senjem s ščetinarji) v kozjanskem okr. Dne 23. marcija: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec (senjem z govedi). ^ Naznanila y sprejmejo se ▼ pisarni e. kr. kme- tijske dražbe ▼ Gradci, Stempfer-gasse S. x Naznanila. Cene: ' Vi stran gld. 12 40, */2 strani gld. 6*20, ‘/4 strani gld. 8*10, % strani gld. 150, ky Vi« strani gld. — *70. cartrnMtsrii Dolgi Mi 6tedenski zelo okusni mijzgodnisi jedilni krompir! Izvrsten za solato! Doseže najvišo ceno! Seme prve kakovosti cent po 12 mark, 10 funtov T50 marke. — Katalog brezplačno. Živalski gnoj najboljši, najuspešniši! Prima specijalna marka za krompir, cent po 8-25 mark, 10 funtov 1 m. Prospekt brezplačno. Frid. Huck, Erfurt, Mumciiluintlliiiii;. Pesa (rona)I ,.OlM*rnveiied<» j-nojitev češki Tomasov fosfat 18 % skupen P203 gld. 3-20, -m kajnit m- gld. 3*— za 100 kilogr. loko Gradec. Če se vzame celi vagon, po posebni ceni od vsake postaje. Makso Rechnitzer, Gradec, Annenstrasse 64. Sadjarstvo in vinarstvo ima prihodnost! Vsak posestnik naj si naroči moj cenovnik o t»og-«ti zalogi brezmadežnega blaga. Pristnost zajamčena. Jablane. Iirnškr, erešnje. slive, mnrellee, breskve, visokodebelna in pritlirnn drevesa. Dalje Madnl divjaki, vrtnirr in jagodičevje, 100.0410 jako lepili, močnih cepljenih ameriških trt najboljših namiznih vrst na najboljši podlogi. Dalje najfinejša namizna jabolka, vložena v košare ali zaboje, vse po najnižji ceni. V. Vršeč, posestnik drevesnic in trtnic na Bizeljskem pri Brežicah (Spodnje Štajersko). Cenovnik brezplačno, Mnogokrat odlikovan s svetinjami in častnimi diplomi. Ate* Ate* Ate* Ate* Ate* Ate* Ate* Ate* Ate* Atp* Ate* (22>,KG©> VQiuJ (Sa/lWJ1 iQiOMOiQKOlonQffiup'OnoiQuQiQnaronpffnfXOiiPlQMggnQQ) Izvirno rigaj§ko laneno seme oddajalo se bode po zelo znižani ceni 1 & kr. kilogram z zavitkom vred kmetovalcem štajerskim. Naročilo in zn naročeno množino pripadajoči znesek naj se kar najhitreje pošlje semkaj (Stempfergas8e št. 3). Seme dopošlje se takoj. V Gradcu, dne 15. novembra 1898. Centralni odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. AdHlbrrt grof Mot liiliiiMk?. Ces. svetnik Friderik JI filler. predsednik. stalni generalni tajnik. i i'S’Đ'i Častitim štajerskim Raiffeisenovim društvom se najbolje priporočajo zanesljivo nepregorne blagajniee iz staro sloveče tovarne blajajnic M. Atalipl Duntij I., Franz Josephs-Quai 13. Viljem Geiger drevesnica poleg dež. poljedelske šole Grottenhof Eggonbergu pri Oi rndci priporoča sadno drevje, sadne divjake, jagodičasto sadje, rože, lepotična drevesa, drevoredna drevesa špargelje, cepiče itd. po zelo nizki ceni in le v lepi kakovosti. Ceniki brezplačno, gg- Pomlad se bliža, delo na polju se začne, torej mora kmetovalec vedeti, bode li danes lepo vreme, ali bo jutri dež. Da more to 24 ur poprej določiti, kupi si naj lieno vremensko hišico (vlafomer), lepo narejeno iz naravnega lesa, lakirano, 20 cm visoko. Če stopi kmetica v pražnji obleki iz hišice, bo lepo vreme, ako pa stopi iz nje mož z dežnikom, bo slabo vreme. Navod o porabi je priložen vsakej hišici. Cena za komad 2.10 gld.; zelo elegantna s toplomerom 2.70 gld. Najzanimiviši cenovnik na svetu brezplačno. Ricliard Ftirst, Frauendorf L, Post Vilshofen (Niederbayern). Klajno koščeno moko s 71 — 72% fosforokislega apna proti lomnosti kosti i. dr. razpošilja dober kup Podewils-ova tovarna fekalekstraktov v Gradcu. Navod o porabi in ceniki gratis in franko. z jamčeno vsebino, zlasti za vinograde, v katerih so se dosegli velikanski uspehi, dalje za žito, sadjarstvo in travništvo, kakor: kostne mlevke superfosfat, kostne mlevke bifosfat, kostna mlevka, žveplo-kisli amonijak, žveplokisli kali, rožena mlevka itd., o katerih izvrstnem učinku je mnogo potrdil na vpogled, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah Poiewils-ova tovarna fekalekstrafctov v Gradcu. •<— ■K" Navod o porabi in ceniki brezplačno. "SB* Dobra in trna postrežba. Zajamčeno perilne knnafasc (platno za poBteljino), okslbrde za srajce, zetlre za obleko, plarino, belo platno iz boinbaževine in lanu* otirače, namizne prte in robce itd. razpošilja proti povzetju tkalnica Jožefa Neugebauer, Aschergraben, pošta S at tel pri Novem mestu (Neustadt) ob V. (Češko). Vzorce in cenovnik brezplačno in prosto. Častna diploma Gradec. -* I. drž. nagrada Gradec. Umetni gnoj vsake vrste Štajersko deželno zdravice Južno železn. postaja Poličane. Doba: od J. maja do 30. septembra. Zdravitev s pitjem, kopanjem, mrzlo vodo in sirotko i. dr. Brošure in prospekti po ravnateljstvu brezplačno. Tempeljski in Styria-vrelec vedno novo napolnjen staro znana kiselica Glavberjeve soli proti obolenju prebavil, tudi prijetna hladilna pijača. Dobiva se po oskrbništvu studenca, po glavnem založišču v stanovski hiši, kakor tudi po vseh trgovinah mineralne vode, slovečih špecerijskih in droguerijskih trgovinah in lekarnah v Gradcu. Založila štaj. kmetijska družba. — Tiska ,Leykam“ v Gradci.