STEV. (No.) 65. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11, 1919, AT POST CFFI CE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879. CHICAGO. ILL.. SOBOTA, 3. JUNIJA ,1922. J^fagsloga tlačij LETO (VoL) Vm VELIKANSKI VSPEH EVH 4 RISTICNEGA KONGRESA. GLOBOKO SPOŠTOVANJE IZKAZANO JEZUSU. -O Narodi se slovesno klanjajo presvetemu zakramentu. Rim, 31. maja.—S podeljenjem zadnjega sv. blagoslova v lateranski cerkvi sv. Janeza zadnjo nedeljo večer se je zaključil nadvse slovesno Evha-rističtii kongres v Rimu. Na vseh okinčanih prostorih je bilo polno nabito občinstva. Sto-tisočera množica je prepevala na glas "Tantum Ergo." Da, cel Rim in okolica in številni tujci, ki so prihiteli iz vseh krajev Evrope, kakor tudi Amerike, vse je bilo zavito v en sam plamen goreče ljubezni in spoštovanja do svojega nebeškega kralja Jezusa. Bliščeči križ rad kapelo sv. Petra je s svojim umetnim razsvetljenjem glasno govoril celemu svetu: "Zastonj se trudite! Zastonj! Vse Vaše delo brez mene ni nič. Iščite najprvo božjega kraljestva — in drugo pride samo ob sebi. Vsi, ki ste obteženi in utrujeni, pridite najprvo k meni, da Vas pokrep-čam in poživim! Potem boste junaki in vse zapreke boste premagali!" Da, sklep Evharističnega kongresa v Rimu je bil nekaj impozantne-ga, nekaj, kar še noben Evharistični kongres dosedaj ni doživel. V razburjeni Evropi, v času splošne nezadovoljnosti med narodi, državami in posamezniki, v času, ko so skoro vsa človeška srca napoljena s srdom in upornim duhom, je delovala zadnji mesec tam v daljnem Rimu čudovita božja moč in dokazala svetu, da kdor se njej približa in sprejme milost božjo iz njenih rok, da edino tak je v stanu iti na delo za pravi in pošten mir. Evharistični kralj Jezus je pokazal te dni in to z večjim triumfom, kakor kdaj prej, da edino njegovi nauki so resnični temelj, na katerem se da kaj poštenega in trajnega sezidati. Domače in tuje občinstvo iz daljnih krajev, ki je prihitelo na Evharistični kongres, je uvrščeno v dolge procesijo po rimskih ulicah pokazalo v javnih manifestacijah, da soglaša z nanki in ideali svojega nadzemlj-skega kralja Jezusa. Da. cel svet ie te dni obrnil svojo pozornost proti Rimu, kjer se je vršila tako velikatuVs. manifestacija v počast Evharistič-nemu kralju Jezusu. Ljudje, ki so pr&rkar vpili in tajili Jezusa in njegovo božjo moč, kot Boga. so osupnili, kajti božja moč jih je omamila in-;im javno pokazala, da je še nekdo, ki je gospodar nad nami in vsemi zemeljskimi stvarmi. Da, tisti Jezus, ki ga molimo v naših tabernakeljnjih. je te dni dokazal v daljnem Rimu, da je on resnični Gospodar in Stvarnik celega sveta in da njegova Rimska-Katoliška Cerkev je edina ladija. ra kateri se človek zamore srečno pripeljati čez razburjene valove zemeljskega življenja v srečno večnost. Da, zaključil se je svetovni Evharistični kongres, toda mogočni vpliv Jezusovih idealov, pa se je razlil med vsa krščanska ljudstva in čudovito učinkuje v vseh krogih. Ko papež Pij XI. v svojem govoru zadnji dan Evharističnega kongresa naznanil, da je svetovni Evharistični kongres rodil velik vspeh. katerega katoliška cerkev ni pričakovala, je to naznanilo sv. Očeta ogromno občinstvo pozdravilo z ogromno burnim ploskanjem. Ne! Ni je še in je tudi nikdar ne bo konec Kristusove Cerkve na zemlji. ker Rimsko-Katoliška Cerkev je božja naredba in zato bo tudi resnično preživela po Kristusovih besedah: "vse dni do konca sveta!" RAZNE NOVICE. IZ DELAVSKIH KROGOV. JUGOSLOVANSKE NOVICE. NA IRSKEM SE OŽIVLJA CIVILNO VOJNO. Dublin. 2. junija. — Ni se še posušila prelita irska kri, ki so jo zahtevali irski domači spori med jugom in ulstrom, že prihajajo zopet vesti, da Irci rožljajo z orožjem in se koljejo med sabo. Ko so zadnje tedne prihajala poročila iz zelene irske, da so se zjedinile vse stranke in, da so vsi pripravljeni priznati to, kar bo odločilo glasovanje pri volitvah, ki se bodo vršile ta mesec, je svet mislil .vendar enkrat so se zbogali ubogi Irci. Toda ni minulo teden dni, že je prišla vest, Irci se praskajo. Seveda, zvitorepka Anglija se temu na skrivaj smeje, češ le lasajte se, .kolikor bolj se boste .zmučili sami, inanj bo dela za mene, za slučaj, da bom mogla poseči z mečem med vas, ako mi ne boste pokorni. Zadnja podrobnejša poročila naznanjajo, da Anglija ima pripravljeno celo armado vojaštva, da udere v Irsko, ako se njih kritični položaj v kratkem ne izboljša. Dal Bog. da bi se črni oblaki, ki se zbirajo nad ubogo Irsko srečno razpršili. ZJEDINJENE KITAJSKE BLIZU Peking, 2. junija. — Kitajci se urno pripravljajo na prihodnji sestanek parlamenta, ki se ima sniti v kratkem, da bodo poskusili politično tin i lici rat i vso Kitajsko. Pričakuje se, da bo se (lajni kitajski predsednik Hsu resigniral od predsedništva. RUSI SE PRIPRAVLJAJO ZA KONFERENCO. Berlin, 2. junija. — Glasom poročil iz Moskve, se Rusi pridno pripravljajo za bodočo konferenco, ki se bo vršila v Hague. Posebni ve-ščaki so najeti iz Nemčije, ki bodo preračunali vrednost ruskih oljnatih vrelcev. Na podlagi bogastva oljnatih vrelcev bodo Rusi baje iskali posojila za svojo rekonstrukcijo. ANGLIJA IN FRANCIJA PRIŠLE DO SOGLASJA. London, 2. junija. — Lloyd George je danes pred državno zbornico povdaril, da je nesporazum glede hagueške konference poravnan in, da ste obe države edine napram Nemčiji in Rusiji. Zato je v kratkem pričakovati, da se bo politična ost bodoče konference obrnila nekoliko ostrejše proti Rusiji in Nemčiji. PRODAJATI MALT ZA PIVO NI PROTI POSTAVNO. V mestu Fargo, Iowa, je koncem zadnjega tedna bil priveden na sod-nijo po prohibicijskih detektivih, neki trgovec, ki je prodala Hops in Malt za varenje domačega piva. Detektivi so smatrali to za- pregrešek Volsteadove postave in so ubogega trgovca tirali pred sodnijo. Sodna razprava, ki jo je vodil sodnik Andrew Miller je izpadla ugodno za trgovca in detektivi so odšli z dolgim nosom. Sodnik je izjavil, da Malt in Hops se smatra za stvar, ki spada med življenske potrebščine in vsledtega se po nobenem dosedaj -nem zakonu ne more sodnijsko prepovedati istega prodajati. FANATIKI NA JUGU SO ZAPO-SLJENI. Columbus. Ga.. 2. junija. — Tukaj šni župan J. Homer Dimon je pred kratkim prejel grozilno pismo, ki je bilo podpisano s tremi velikimi KKK. kar je okrajšano ime za klukluksklane. Županov dom je bil pred kratkim tudi bombardiran in za povzročitelje je razpisana nagradi $10.000.00. V sedaj nem grozilnem pismu se norčujejo iz županove razpisane nagrade in pristavljajo: nas ne dobite, če razpišete še 100 tisoč nagrad. Vi boste prišli v naše roke, pa magari letate po zraku. Vašo glavo hočemo, žnjo boste, plačali. kar ste storili zlega KKK." Tako torej je razvidno da nasilneži klukuksklani hočejo kontrolirati s brutalno silo celo autoriteto občičn in držav v Ameriki. Radovedni smo, kaj pri tem poreče državna oblast. A-li smo res prišli že tudi v Ameriki pod kontrolo črnorokarjev? Čas je, da se stopi tej tajni golazni na pr-, ste, ki ruie fundament javnega reda v Ameriki! ZA NEUSPEHE MED DELAVSTVOM SO ODGOVORNI DELAVSKI VODITELJI. Washington, D. C., 2. junija. — Narodni Katoliški Svet v Washing-tonu je te dni objavil članek, v ka-i terem ostro obsoja voditelje raznih unij v Ameriki. V" članku se nava-! ja, da delavstvo je preveč neprevid-j no in da le prerado sledi raznim sle-i parjem, ki nimajo nikake zmožnosti j in ničesar drugega, kakor edino široke usta. s katerimi farbajo uboge delavce. Člankar hvali in nazdravlja z naudušenjem skupno unijo, kot delavsko organizacijo, toda biča pa odločno voditelje, kakoršne so imele nekatere rokodelske unije v Chi-cagi, ki nimajo za sabo ničesar drugega, kakor nepretrgano rešto kri-minalov. med Prekmurci vsaj toliko, da so vzbudili nezaupanje v njih d<> osta-jtudi govoriti ni mogla nič. lih Slovencev. j je bilo n jeno trpljenje vsa I11 v C hicago so Prektiiurci do Kako strašna je morala 1 sedaj že leta nazaj pridno hodili v' muka zlasti, ko se s Strašno ta leta.! >iti njena svojimi otroci 8. mescev. Žalujoči družini naše sožalje ! Pokojnemu pa večni mir in pokoj v Ameriški zemlji! Poročevalec. NAZNANILO! Chicago, 111. — V nedeljo popoldne. dne 4. junija kmalu največja med vsemi društvi v Chicagi. Družbeni odbor. IZ DOLENJSKEGA. ("Izvirne novice za Edinost.) Sent Peter pri Novem-mestu. — Mladinsko gibanje v šentpeterski župniji je v polnem teku. Imamo izobraževalno društvo, Marijino družbo, fantovsko in dekliško, Kmet-sko zvezo in Orla. Naši Orli so priredili v nedelj:), 7. maja nad vse lepo uspelo akademijo. Ob obilni udeležbi našega ljudstva so telovadci spretno in precizno izvajali telovadne točke. Tudi igra "Zdravnikov strežnik" je poka- društva pa niso pristopali veliko ra zun nekoliko malo izjem. Čutili so se pač nekaj popolnoma za se. svojega. Po vojski, ko se je odprlo naseljevanje je pa prišlo več prekmurskih Slovencev iz starega kraja sem v Ameriko. Ti so pa že prinesli boljšega duha. katerega so dobili prve mesece po ustanovitvi Jugoslavije. Oče prekmurskih Slovencev. Gospon Klekel je znal to ljudstvo v najkraj- ;-- šem času navdušiti za Slovenijo in Gilbert, Minn. — Cenjeni urednik : jih narodno prebuditi, da so spoz-j — Prosim, dovolite mi nekoliko pro-nali, kako so jih Mažarji slepili. !štora v nam priljubljenem listu E- Tu v Chicago smo imeli več iz- dinosti. vrstnih prekmurskih Slovencev, ki Ker imam sporočiti novico od sv. se bili že takoj od začetka drugega misijona. kateri se bo vršil od n. do prepričanja, ki so spoznali, kako so 18. julija v naši župnija za vse nas jih slepili njih sovražniki in so se Slovane, zato naj velja ta dopis, kot čutili prave Slovence in kot taki tu-jvabilo na sv. misijon, da bi se vsak di ravnali. To so bili pred vsemi naš v naši župniji spomnil teh svetih Mr. Andrew Glavač, Mr. Ivan H or- trenutkov in opravil svojo dolžnost, vath. Mr. Turner, Mr. Kolenko in Sv. misijon bo vodil Rev. Father več drugih. Ti so pa začeli delovati Srečko Zamjen D. D. iz Ljubljane, med njimi in budili rojake v naselbi- Ker bo to izvanredna prilika za vse ma, kakor je v tem članku? Katoliški člani Jednote, apeliramo na vaš, ne ima namreč za prekmurske. Sloven- ni k narodni zavesti. In posrečilo se je ustanoviti društvo Sv. Ivana Krs-titela, katerega so priklopih društvu sv. Dr. po krivdi nekaterih glavnih odbornikov, ki so prav tedaj, ko se je začela akcija med njimi za pri-klopljenje kakega prekmurskega društva KSKJ., začeli boj proti naselbini in našemu župniku, ki je vodil vso akcijo. Sedaj ko je nastal mir. se je ustanovilo še drugo žensko društvo, katero se je pa posrečilo priklopiti KSKJ. Ta jednota verski ampak samo na vaš čut poštenja! Velika večina vas je poštenih in tolerantnih mož. Veliko vas poznamo in vemo, da ste v tej Jednoti v dobrem prepričanju. Apeliramo na Vas, boste to pustili? Boste pustili, da se za VAŠ LASTNI DENAR V VAŠI LASTNI JEDNOTI OD VAŠIH LASTNIH USLUŽBENCEV, kateri so plačani od VAŠIH ŽULJEV, na tako nagnjusen način sramoti vera vaših očetov? Apeliramo na razsodnost in na poštenje vseh brezverskih članov te jednote, če tudi sami ne verujete več, prijatelji, ali boste pustili, da se za Vaš denar na tak nagnjusen način žali čut toliko vaših sobratov, sotrpinov, proletarcev, ki iščejo svoje tolažbe v veri v svojem težkem in mukotrpnem življenju? Boste to mirno pustili? Gotovi smo, da ne! Mažačem okrog Prosvete, pa zakličemo "Sram Vas bilo!" ce že v imenu odbijalno silo, ker je "Kranjsko" slovenska, zato bi bilo jako na mestu, ko bi se prej ko preje izbrisala iz imena beseda ""Kranjsko" posebno sedaj, ko imamo mesto Kranjske Slovenijo. Za to zadnje društvo sta se zlasti veliko trudila Mr. Glavač in Mr. Horvvath. Preteklo nedeljo so pa ti dobri ljudje nastopili tudi v svoji posebni prireditvi, ki je prva svoje vrste med njimi, nastopili so z igro in petjem, in sicer vse v svojem narečju. Ce- nase rojake, posebno tiste, ki niso že dolgo let opravili svojih verskih zala dovršenosti igralcev. 6 važno-dolžnosti, je pričakovati, da se bo sti in namenu orlovstva je govoril vsak v naši naselbini te dni izdra- tajnik S. L. S. iz NDvega-mesta g. mil iz posvetnega življenja, in da Munda. bo posvetil te dni, ko se bo vodil sv.! Letos bo postavljeno mogočno misijon svojemu Stvarniku svoj čas.j poslopje. "Društveni dom", ki bo ne-Pomislite dragi rojaki nazaj na ne- kaka univerza za našo mladino, kdajne dni, ko so nas naše matere Brusnice pri Novem-mestu. — Pri učile lepe nauke, kako naj živimo, nas smo imeli sv. misijon v dnevih da bomo srečno priplavali skozi va- od 23. do 30. aprila, ki so ga vodili love tega svetnega življenja. Ali se 00. lazaristi iz Ljubljane. Vse dne-ne spomniš, kako ti je tvoja mati ve je bila naša obširna cerkve na-zabičevala, ko si odhajal v Ameriko tlačena vernikov, kar je dokaz, da v tuji svet, sin moj. hčerka moja,' je naše ljudstvo ostalo kljub vsem ostani zvesta svojemu Bogu in ma-' zvitim nakanom od strani vladnih teri Mariji. Se ne spominjaš več svobodomiselcev, še globoko verno. — 7. maja se je pa vršil pri nas ja- pravim, teh besedij ? In ti si ji obljubljal. mati bom, bom . . . Zato te ven shod Slovenske Ljudske Stran-dni, rojaki, skupaj, oživimo tisto ži-j ke. Poročal je poslanec Stanonik. vo vero, ki so jo nam preči leti naše Ljudstvo uvideva vedno bolj, kam dobre slovenske mamice vcepile v vodi pogubonosna politika Samostojne Stranke, zato obrača hrbet in se trdno oklepa naše stranke, katere take. ki že več let ne hodijo v cer-| poslanci bijejo vroč boj za autono-kev spomnite ga na sv. misijon, na mijo Slovenije in za gospodarsko dni milosti božjih. Rojaki skušajmol ^Nadaljevanje na 3. strani) naša srca. Raznesite to novico o sv. misijonu. Skušajte nagovoriti tudi p*--J .»««:. H AMERIŠKA SLOVENKA. KAJ DOBRA ŽENA VSE LAHKO NAREDI. I z vzhoda. — Odkar sem naročena na list Edinost z velikim zanimanjem zasledujem dopise in razne spise, ki se jih priobčuje po rubriko "Ameriška Slovenka." V tem kotičku se marsi-kdaj najde krasne nauke za žene. Posebno se mi je dopadel članek "Žena in njeni cilji", ki ga je napisala Ivanka Klemenčič. To so zrna prave in čiste resnice, kar je ona napisala. Jaz pa hočem danes nekaj drugega vzeti za predmet, namreč, kaj lahko dobra žena naredi v vojem življenju, ako ima voljo in ako hoče. Že je minulo 9. let odkar sem stopila na tla svobodne Amerike. Kakor druga dekleta, sem tudi jaz dobila službo pri neki slovenski družini začasno. Tam sem služila nekakih 5. mescev, ko me prično prigovarjati naj se omožim. Res zgodilo se je to. Vzela sem fanta, ki je bil starši od mene. 7. let. Od začetka je bil dober, kakor duša. A kmalu pa začel pohajati v salone, tam ostajati včasih do 1. ali 2. zjutraj. Postal je pravi pijanec. Študirala sem, kako naj bi ga odvadila. Ko tako premišljujem, že skoro 6. let v brezkončni mizeriji, ki je obkolila moje življenje iz katere že nisem pričakovala več izhoda, pride pred hišo. kjer smo stanovali, mlad prikupljiv fant in me vpraša, ako v tej hiši žive Slovenci. Odgovorila se mu. seveda mi smo Slovenci. Začne mi pripovedovati, da je na potu za katoliške liste in. da agitira za Ave Maria in Edinost. Sama sem bila doma. mož je ravno c i>el na delo in v omarici sem imela celih 75c denarja. Kaj si naj naročim za te tri kvodrčke, ko sem jih 1- maj dobila od moža za meso in Kruh za tisti dan. Naj to dam, potem še za večerjo ne bom imela in mož bi me prav gotovo naklestil. Tako sem premišljevala, ko sem gledala mlademu potovalnemu zastopniku v of-raz. ki mi je hitel dokazevati, kale dobri so ti listi. Povdarjal je, za iratoliŠki tisk moramo vsi žrtvovati po svojeh močeh. Moj mož pa katoliškega časnika niti videti ni mo-gel. Ce si te naročim prav gotovo dvakrat bom tepena od mojega moža. tako sem si mislila sama pri se-!>i. Mladi zastopnik je menda razumel moj položaj, me vpraša: "Če nimate denarja sedaj, boste poslali pa na uredništvo naših listov, glavno je, da se naročite." Naj pa bo, poslala Vam bom čez en mesec gotovo, sem obljubila mlademu zastopniku, ki je zapisaval moj naslov. Zastopnik se poslovi in odide naprej. Čez teden dni začne prihajati E-dinost. Čez nekaj časa zatem pride Ave Maria in Glasnik Presvetega Srca Jezusovega. Mož je začel po-praševati, kdo to pošilja, jaz sem rekla nevem. odkod prihaja. En par-krat vzame v roke Edinost jo pregleda in nič ne reče. Počasi se je navadil in čez mesec dni je že pričel popraševati, ko je prišel z dela ali je Edinost že prišla? Tako sem videla .da se je listu privadil, in da ga rad čita. Citati je pa tudi pričel Ave Maria, čez katero je nekaj časa zabavljal. cia je preveč farška, a navadil se jo je in jo je rad čital. Ko je tako čital te liste kakih 6. mescev, se je popolnoma spremenil. Prosve-to in Proletarca. katera je preje najraje čital ie začel odkladati od sebe. ker ie slišal v Edinosti tudi drugo plat zvona in previcjel, da socija-hsti v Prosveti in Proletarcu samo blufajo. Pritem je pa začel tudi o-stajati doma, zvečer ni več zahajal v salone, ampak čital je doma liste. Čez leto je bil moj mož ves drugi, postal je pravi mož in pričel je misliti s svojimi lastnimi možgani. Ko sem zapazila to veliko spremembo, ga nekega dne, ko se je ravno vršil v bližnji naselbini slovenski sv. mi-sijon, opomnim : "Tone, pojdi greva tudi midva in opraviva svojo velikonočno dolžnost. Tone čas ti je, saj nisi bil že menda 15. let, kakor si preje trdil. Pojdi pa greva." Nič ni bil prav zadovoljen, a ko sem ga še parkrat opomnila, me je ubogal, šla sva v ... in oba skupaj opravila sv. spoved. Odtedaj naprej živi, kakor se spodobi človeku katoličanu in je vzoren mož. K temu ga pa nisem pripeljala jaz, ampak pripeljala sta ga dobra časnika Ave Maria in E-dinost. Jaz ga sama nisem mogla spreobrniti, spreobrnila pa sta ga časnika ,katerim sem hvaležna iz dna svojega srca. Zato žene, vaša dolžnost je, da širite dobre časnike, ker ti so v stanu narediti več dobrega v vaših družinah, kakor pa ve same. Ko se bo pričelo čitati pod Vašo streho dobro časopisje, bo zavladal pod njimi tudi dober duh, ljubezen in ljubi mir v družini in zakonu. To sem napisala, prav tako, kakor je bilo, nič nisem pristavila, nič se izmislila, resnica je, in zato si mislim naj še drugi vejo za njo. To so vspehi, katere jaz pripisujem Edinosti in Ave Maria. Zato dobra žena, lahko vedno stori veliko, ako širi dobro časopisje, S tem osreči sebe in svojo družino. In ko osrečiš sebe in svojo družino, skrbi, da boš osrečila tudi tvoje sosede in njihove družine. To pa storiš, ako zaneseš v njihove domove dobre časnike, kakor so Ave Maria, Edinost in Glasnik P. S. J. Kakor je prišla z dobrimi časniki vred v naš dom sreča, mir in ljubezen, tako bo prišla tudi v tiste domove, kj er danes vlada prepir, sovraštvo med ženo in možem, zato, ker jih je spridilo slabo časopisje. Vaša dolžnost je žene .da delujete za katoliški tisk, kateri edini vrača ljudem mir. srečo in ljubezen. Žene. ko gledate s solznimi očmi za svojim možmi, ko odhajajo pi-jančvati v salone, kakor je hodil moj pred leti. vem. da se vam trga tuge vaše srce. Saj nič hujšega ni, vsaj zame ni bilo. ko sem gledala pozno' v noči na pijanega moža. ki se je privlekel domov. In odkod to? Odkod je dobil to grdo lastnost tvoj mož? Jaz pravim, da od nikjer dru-goo, kakor ravno od slabega brez-verskega časopisja. Kdor blato meša. je umazan. In blato pa raztresa po človeški družbi slabo časopisje. In ali se je potem čuditi odkod so dobili možje slabe lastnosti? Ko pa čitamo. dnevno po časopisju, ta priporoča razporoko, ta omejitev rojstev in drugi zopet bogvekaj. In a-ko tako časopisje prihaja pod tvojo streho, ali se boš čudila sedaj, ako ti je mož postal nezvest in te ne ljubi? Zato žene. pometite iz Vaših hiš slabo časopisje, kakoršnega prav pridno hite razširjati tudi naši rdeč-karji po slovenskah naselbinah, pa se bo v Vaš dom povrnil mir, ljubezen in sreča. Dokler pa bo zahajalo v vaše domove to slabo časopisje, pa zastonj pričakujete spremembe v vaših domovih, vaši možje bodo pi-jančevali še naprej, in žalost se bo večala od dne do dne v vaših domovih. Zato žene na noge! Napovejte vojsko slabemu časopisju! Širiti pa dobro časopisje, pa boste enkrat hvaležni sebi in Bogu, ako storite to! ^ Pozdravljam vse čitateljice lista sirom Amerike in prosim, da bi se še katera druga kaj oglasila na tem našem kornerju in povedala svoje mnenje. Zaenkrat neimenovana. (Nadaljevanje z 2. strani.) osamosvojitev kmetskega ljudstva. Iz Toplic na Dolenjskem. — Tudi pri nas ne spimo. Posebno mi mladi ne. Pridno se vadimo umsko in telesno. Orlovski odsek imamo, ki ima že svojo godbo. Orlic je nad sto. Kmalu bomo prekosili v številu tukajšne Sokole, ki hočejo vladati celi fari, kot svoj čas paša* celi Turčiji. Pri izobrazbi jih pa že itak daleč nadkriljujemo. Bodočnost je v naših rokah. Prečna pri Novem-mestu. — Nove zvonove smo dobili. Dolgo smo čakali, dolgo hrepeneli in zdaj so iz- polnjene naše želje. Mogočna in o-kusna stavba naše nove cerkve je zopet popolnejša. Tujci, ki pridejo k nam, pravijo, da tako lepe cerkve nima nobena druga župnija v novomeškem okraju. Prva zasluga za to gre našemu g. župniku Šmidovniku, ki kljub svoji visoki starosti tako očetovsko skrbi za olepšavo hiše božje. Orli in Orlice so priredili 14. maja telovadno akademijo z lepim vspe-hom. Le tako naprej! Rod star gi-ne, hira, bodočnost je mladine! Bog živi. Dolenjski poročevalec. VAŽNA KONFERENCA NA LAWN. DALE. Še tisti večer, ko je Edinost objavila dopis nekega rojaka, ki je bil precej dolgo časa slepljen od "patentiranih kori-tarjev na L$w&dale", a je vendar po hudih preizkušnjah izpregledal, da v vrstah teh koritarjev ni vse v redu in da se tu gre samo za osebne koristi gotovih elementov, ki sede jednoti na vratu in ji pijejo srčno kri, se je vršila na Lawn-dale večerna konferenca. Konference so se udeležili samo oni, ki so sprejeli že "fourth degree", ki se ga rabi samo za patentirane koritarje na Lawndale. Konferenca se je vršila tako-le: Prečita se zapisnik zadnjega zborovanja, katerega konec se je glasil: . . vsekakor se mora skrbeti, da nas nasprotniki in niti naši lastni zaslepljenci ne zapazijo pri našem delu. Vedno je treba skrbeti, da se bo dajalo javnosti dovolj takega čtiva, ki bo učinkovalo, kakor bi jirQ_ nametali samega peska in prahu v oči. Treba je vedno gledati na to, da se bo dobro mahalo po cerkvah in duhovnikih, če bomo tako delali se nam ni treba bati ničesar . . Očka Zafrknik, kot starosta lowndal-sk ih koritarjev vstanejo raz svojega stola: "Preljubi sodrugi, ako ima kateri kaj proti temu zapisniku naj se sedaj izrazi." M ulek, tajnik koritarske kompanije: "Jaz nimam ničesar proti zapisniku, ker if jako previdno sestavljen, kakor moja milwauska rezolucija; le to me skrbi, če bo to funkcijoniralo in pa kako dolgo. Ravno danes sem bral v Edinosti, dopis našega bivšega pristaša iz Penn«. Edinost bo to gotovo zopet porabila, da doka že javnosti, kako tarbamo javnost. Tu je vprašanje, kako taktiko naj potem mi. zavzamemo." Tavček in Zajček molita v zrak obe roke, starosta Zafrknik se usmili najprvo Zajčka in mu da besedo: "Predragi sodrugi. meni se zapisnik 2elo dopade in oredlagam, da se ga sprejme, kakor je bil čitan. Ampak, kako bomo delovali v bodoče to pa tudi mene skrbi. Vse je šlo dosedaj. Tudi bi še šlo, ko bi le te pr . . . Edinosti ne bilo, ta pa odpira oči našim pristašem in to tako temljito, da lahko n. pr. mi cele vagone peska zmečemo jim nazaj v oči, ne pomaga nič. Sedaj že naši jednotarji nam ne zaupajo več. Tako lepo smo pri iednotinem koritu in tako lepo se nam godi. pa kakor kaže bomo morali kmalu pobrati svoja šila in kopita. To zlasti vejo očka Zafrknik. ki prejmemo vsak dan najmanj 15. protestnih pisem. Dosedaj so jih očka farbali po našem skupnem načrtu, a sedaj pa pravijo da ne gre več, tla se ma-jejo in v kratkem bo treba iti. Zato prosim dragi sodrugi. da skušate danes o tem nekaj ukreniti, da se pripravimo že v naprej, kajti črni oblaki se zbirajo nad nami in vsak čas se bo usula ploha, da pa nas ta ploha ne razgali in nas ne-pokaže javnosti take falote, kakor smo v resnici, da javnost ne bo spoznala, ka- 1 o nio V resnici farbamo, se je treba pripraviti in to temljito pripraviti! Sedai pa prosim, da bi še kdo drugi o tem izrekel svoje mnenje." Besedo dobi Tavček: "Dragi sodrugi! Besede, ki jih je izpregovoril moj pred-govorntk so v resnici tako važnega pomena. da moramo o tem predmetu takoj nekaj ukreniti. Ker se pa moji skro-| mni sodbi zdi, da bi bil za to nalogo najbolj sposoben naša starosta očka Zafrknik. zato predlagam, da se njega poblas-ti. da kakor hitro. Kazimir kaj o tem napiše, da on napiše temu primeren odgovor v Proletarcu in sicer naj da tak-le naslov: "Jože Ambrožič obsodil socija-l lizem v frančiškanski Edinosti." Jaz predlagam, da bi šel ta moj predlog na glasovanje." Zajček: "Jaz se popolnoma strinjam in nodoiram sodruga Tavčeka." Očka Z.: "Dragi sodrugi! Do solz sem erijen. ker vidim, da v vaših srcih imam še vedno zaslombo. Zato rojaki, le obupati ne. pa bo šla stvar še lepo naprej. V naši jednoti imamo še dovolj nezavednih, ki ne vidijo niti eno pedenj pred, eboj. od teh se da vse dobiti, tudi če treba naberem še drug "milijonski fond". Tiste, ki bodo mogoče hoteli vtikati svoie prste v naše delo. na pomečemo iz jednote kot puntarje. Vse to se bo dalo lahko doseči, samo če me boste Vi dragi sodrugi podpirali pri moiem delu. Sedaj Da prosim dragi sodrugi. da glasujete za oredlog. ki ga je predlagal naš čislani sodrug Tavček." Očka Z.: "Kdor je za predlog, da jaz napišem odgovor v "samosrajčniku" naj dviene svojo roko." Mulek moli roko. očka Z. mu dajo besedo: "Sodrtig predsednik prosim prebite najprvo, koliko navzočih ie na seji" Očka Z. štejejo in jih na štejejo 5. za- tem velijo: "Sedaj prosim, kdor je za predlog dvignite roko." Očka Z. šteje glasove, naštel je 9 glasov ,se začudeno popraska za ušesi ter reče: "Nevem, ali je prav ali ne, ko sem štel navzoče je bilo vas 5. glasov pa je 9" Muleku uide smeh in reče: "Seveda dragi očka Zafrknik, ko pa vsi štirje mole obe roke v zrak in jaz eno je devet glasov." (Tavček, Zajček, Koštrunček in Bergle vsi zarude. Sram jih ie bilo, da so v svoji vnetosti in ljubezni do lawndal-skega korita pozabili, da je treba pri glasovanju dvigniti samo eno roko.) Očka Z.: "Temu se nemore oporekati, kajti njih ljubezen do naših idej je tako velika, da se kot vneti pristaši niso mogli zdržati, da ne bi obe tace kvišku držali. To je znamenje, da so junaki na katere lahko vedno računamo. Posebno pa še sedaj, ko sva se namenila z sodru-gom Mulekom ,da zopet pričneva z neko akcijo, katere program bo pravočasno oznanjen. Tu bo treba zopet pomoči in sicer take pomoči, kakor ste vi, dragi sodrugi. O tem bom govoril o drugi priliki bolj natančno in podrobno. Za sedaj pa. če nima nihče nič več kaj predlagati v korist naših idej bom zaključil seio." Zajček ves radoveden dvigne zopet obe tačke gori, očka Z. mu dajo besedo: "O idejah, ki je prav govoril sodrug predsednik naše koritarske kompanije, bi rad vedel, ako misli o nabiranju kakega fonda?" Sodrug Mulek: "Da, o tem mislimo ja!" Zajček: "S tttem sem jaz zadovoljen, toda pritem boste morali biti nekoliko bolj demokratični, v zadnjič, ko ste z Kristanom nabirali miljonski fond, sem enkrat samo polukal v sobico, kjer ste šteli nabrane tisočake, pa mi je ata Kristan svoj čevelj zagnal v butico. Kako sem se počutil, tega Vam sedaj ne bom razkladal, rečem le, če bi bil dovolj močan, bi bil Kristana premikastil, da bi se bil ta nepridiprav zapomnil kdaj je imel milost priti v moje roke. Zato prosim, kadar boste pričeli s kako akcijo, da boste tudi nas pustili malo bližje k temu koritcu. Tudi nam diši tako korenje." Očka Z.: (Ves nervozen, kajti besede Zajčka so ga zbodle globoko v njegovo grešno srce.) "Ti Zajček, ti nisi za drugega, kakor za delati zgago. Kadar te pošlem po novice v grajščino na 22nd Place, vse razbobnaš okoli sv. Štefana. Ako se ne poboljaš te bom pahnil od korita, h kateremu si prišel po moji za->!ugi. In sedaj pa tu predlagaš, da bi se-| deli vsi skupaj pri eni mizi. kadar bi šteli cepake, ko bomo pričeli z akcijo. Zajček, kje si se naučil te manire?" Zajček: "Od Vas. vsaj Vi vedno učite >•> principih socijalizma, da smo vsi enaki, vsi smo proletarci in jaz pa še v Proletarcu otrobe urejujem, bi mi pa že lahko dali malo pravice, da bi sedel k skupni mizi." Očka Z.: "Tiho mlekozobnež! To mi že preseda! Capin, capinski! Boga zahvali, da sem te spravil k koritu, če ti pa to ne ugaja se pa poberi proč!" Zajček: "Jaz Vas ne razumem. Vi ste me vedno učili, kar je "tvojega je moje." Sedaj pa bi se spodobilo, da bilo malo "mojega" tudi tega. kar ie "Vašega." Ali ne mislite tako dragi sodrugi?" Sodrugi (Govore vse v prek): "Ja, ja, Zajček ima prav! Mi predlagamo, da bi šlo to na glasovanje." Očka Z. poskočijo vsi razkačeni: "Kaj na glasovanje? Vam že pokažem! Ti Zajček si pa zapejmni. kdaj si mi tako štreno zmešal. Mislil sem. da bomo i-meli lep sestanek, ti pa si mi s svojim jezikom vse zmešal. Ti že pokažem, ti strahopetec zajčji!" Sodrugi zopet vse v prek: "Treba bo voliti drugega predsednika, ta postaja oreautokratičen. (Vpijejo zelo na glas): Izvoliti si hočemo drugega predsednika! Doli s autokratom Zafrknikom!" Očka Z. sikajo same jeze. udarijo z vso močjo s kladivom po mizi in zaupijejo: "Kaj? Drugeea predsednika. Vam že nokažem voliti drugega predsednika! Taz sem predsednik in jaz zaključim seio! Amen in marš vun!" Sodruci vsi začudeni vstanejo, odidejo in odkimava jo z glavami, češ: očka so pa s hudirja. takega pa še ne UTRINKI. Kar od svojih prijateljev najlažje dobiš, so nasveti; le žal, da nasvete človek dobi vedno prepozno, ki potem ravno toliko pomagajo, kakor po toči zvoniti. * * * Človek je v resnici reven tedaj, ko nima ničesar zgubiti. SLOVENSKI FANTJE V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno društvo "OREL" Vas uljudno vabi v svoj krog! Če hočete imeti veliko zabave in telovadbe, pridružite se nam! "Orel" telovadi vsaki pondelek in vsako sredo večer v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Pridite nas obiskat! Silvester Hrastar, načelnik. Ant. Bogolin, podnačelnik. SLOVENSKA DEKLETA V CHICAGO! Telovadno in izobraževalno in tam-buraiko društvo "ORLICE" vas uljudno vabijo v svoj krog. Tu boste našle veliko zabave in razvedrila. Učimo se telovadbe in godbe! Pridite nas obiskati Telovadbo imamo vsaki četrtek zvečer v cerkveni dvorani sejo vsaki prvi in tretji torek. Julia Kochevar, predsednica; Mary Kochevar, podpredsednica; Cirila Kuiar, tajnica; Ana Tomazin, blagajnica. HARMONIKE Nove harmonike na tri-tone dvo-glasne s harmoniko prodam tudi kovček za harmonike. Cena za vse skupaj $85.00. Za naslov in pojasnila uprašajte v upravništvu " Edinost/' PRODA SE 2. LOTE na lepem kraju, na "business ulici" na Lake St. Proda se jih po jako zmerni ceni. Ako bi katerega rojaka veselilo kupiti eno ali pa obe lote se naj obrne za pojasnila na sledeči naslov: Mr. Frank Globočnik, 309 Central ave., Chisholm, Minn. PRODA SE DOBRO UREJENO FARMO! Y St. Louis County, North Minnesota Farma obsega 165 akrov zemlje. 20. akrov je čiste zemlje za oranje, drugo ostalo je loža. topol in breze. Hiša je 18X22 z dvojnim nadstropjem. velika stala 26X46. Na stali je prostora za 20 tonov sena. Izvrstna lopa za spravljati orodje in drvarnica. Voda ie pri hiši in velika reka se nahaja kakih 150 čevljev od hiše. Od šole je 1. miljo in od cerkve 3. milje. Zemlja je lepa in rodovitna. rodi vse šenico. rž, ajdo. ječmen. krompir, zelje, peso in sploh vse. kar se na kmetiji pričakuje. A-ko katerega izmed rojakov veseli si kupiti lepo farmo za primerno ceno, se naj obrne za natančna pojasnila na sledeči naslov: Mr. Frank Globočnik, 309 Central ave., Chisholm, Minn. HIŠA NA PRODAJ! Zidana za dve družine, zraven ro-dc^itne zemlje 36. johov, s kozolcem topler-jem in dva hleva zidana s skednjem. Je pripravna kmetija z vsem, kar potrebuje kmetovalec. Lepa prilika za Slovenca, ki se želi še povrniti v star.o domovino. Domačija se nahaja na Dolenjskem blizu Zatične. Proda se za ugodno ceno vse skupaj ali pa posamezno. Za vse se obrnite na naslov: Mr. Joe Mehle, 222 W- Maple St., Chisholm, Minn. * P * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * X + + * + + + PRODA SE HIŠA z dvema stanovanjema. V hiši je voda, kopelna bana in sploh vse udobnosti. Hiša nosi $38.00 renta mesečno. Hiša se nahaja v bližini slovenske cerkve na 7elo pripravnem prostoru. Ker dosedajni lastnik namerava zapustiti Chicago, jo je pripravljen prodati za nizko ceno $3200.00. Kupi se jo lahko za gotov denar, alio pa na lahke obro-Za vse nadaljne informacije se obrnite na: ke. LINCOLN REALTY CO. 1901 West 22nd Street, Chicago, III. Phone: Canal 4918. Naš urad je odprt do 9. ure zvečer vsak večer razun nedelj. * * + + * + _ _ v iDiioir J. M. Dovič: KOVAČ IN NJEG0Y SIN, POVEST. (Dalje.) "Ste zadeli, oče! Ali sem mu.podoben?" "Kakor brat bratu", odgovori smejaje se mlinar. "Tako priden je bil tisti oljar. pa dober kakor dober dan v letu", poseže Uršika vmes. "Kadar je odkod prišel, vselej mi je prinesel malisnih jagod." "Ti imaš rada melisne, Uršika?" vpraša hlapec ljubeznivo in upre svoje modre oči v dekličje. "Takrat sem bila še otrok in tudi volk na sladkor, "zdaj pa ne več", odvrne Uršika, kakor bi se sramovala otročjih let. "Pa kaj imaš zdaj najrajši?" "Xaj oče povedo." "Le povej, le, Uršika, da imaš pomaranče in medeno potico najrajši." Takoj je Martinek poklical krčmarja, ki je kmalu prinesel medeno potico na t mizo. Zopet je Martinek prisedel Cmoku. Ta pa se je delal, kakor bi nič ne videl in ne slišal. "Kol enčevo Barbo^sp.et noge srhe. Martinek!" "Ali meniš, da mi Uršika ne bo zamerila?" Pri tem vprašanju so se Cmoku oči zabliskale. Zabliskale so se tako. da je Martinek mislil; da vidi pred seboj samega vraga. Kakor bi ga strela zadela, tako ga je zadel ta Cmokov pogled. Nikoli več ni zaželel kovaču nasprotovati. Kar .dvignilo ga je nekaj izza mize in brž je'stal pred Barbo. ... bigtiž ' je zagodel "balcar." * ' ' "" Barba je bila že črez tridesetkrat Šentjanževi dan na svetu preživela, služila je že črez dvajset let v Rožnem logu, nekaj časa pri Rebrovih, zadnjih osem let pa pri Kolenčevih. Bila je močna, trdna, pa zgovorna ženska. Dobro se ji je zdelo, da jo Martinek že drugič vabi na ples ,in zato je odprla nekaj več svojega srca. "Veš, Martin, ta-le Cmok ima veliko moč", je ponavljala, ko sta se počasi sukala po izbi. In Martin je bil ravnokar o tem prepričan, ko ga je Cmok pogledal s svojimi očmi. Zato je hitro potrdil Barbi: "To je pa res, Barba! Že danes sem skušal. Ali ne zna tudi čara-ti?" povpraša jo prav na tihem. * "Martine, tebi se obetajo še zlati dnevi. Že vidim, da me razumeš. Povem ti pa, da se Reber in Kolenec ne moreta živa videti. Zato tudi nimata rada, da se posli med seboj kaj menijo. Pa tako-le, veš, tam doli pri Reberci. pri potoku, kamor prat hodimo, precej nad kovačijo, tam pa se že da katera reči. Ti boš konje napajal, jaz bodem pa cunje prala. Saj me razumeš?" Kolikor močnejši je naš katoliški časnik, toliko močncfi mo mi. Vsa naša moč je — katoliški časnik. Katoliški časnik tebe branil J. KOSMACH. 18O4 W. 32nd St., Chicago, I1L Rojakom se priporočam prj nakup* raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZJA KLJUČAVNIC IN STEKLA. nrtv7.imfm barvanje his zunaj in zne traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, nanižje cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka! VELIKO POTNIKOV. V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov- Ako ste tudi Vi namenjeni tja, tedaj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je zjiana zaradi točne postrežbe in pri- ! poročena od onih, ki so že po- , tovali. j IZ STAREGA KRAJA bo i prišlo po 1. juliju zopet večje j število novih priseljencev. A- | ko želite tudi Vi dobiti kako j osebo sem, tedaj nam pišite po j nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DENARJA so pred vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. Poslužite se je torej vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na Slovensko banko ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 70 Ninth Ave., New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Našim cenjenim naročnikom in dobrotnikom naših listov, kakor tudi vsem rojakom po naselbinah v državi Minnesota, naznanjamo, da l'ih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, kakor tudi oglase in vsa druga naročila, ki so v zvezi z na- šimi listi. Vsem našim naročnikom in blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem rojakom, ga naj topleje priporočamo in prosimo, da grejo Mr. Mladichu, ki se trudi in širi katoliški tisk* kolikor največ mogoče na roke pri njegovem delu za katoliški tisk. Rojaki pomagajte mu širiti naše liste! Uprava Ave Maria, Edinosti in Glasnika P. S. J. iT J JOHN STAYER. % GROCERY W 1952 West 22nd Place, Chicago, 111. : Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri- V* jo. V zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma na- C?" m$3S rejeno kislo zeljo, impoetiram holandski mak, in razne vrste "HOPS £9* jg^ IN MALT" za varenje domačega piva. Vsem se najtopleje pripo- VU, s** rocam. Telephone Canal 1404. PS W WZ^WrVt S*? TO Diguž je močno pritisnil harmoniko. 1 ? * "Sedi in pij", reče kovač hlapcu. Ta je z veseljem prijel za kupico' DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA in močno potegnil. "Pij, Barba, ki znaš tako dobro plesati!" In Barba je nastavila Martinov kozarec na usta in pokusila. j*** "Kar zvrni ga, Barba, saj nima kosti." Precej časa j€ preteklo, da je Barba izpraznila kozarec. "Ali znaš "štajariš", Martine?" ^ "Znam že, pa ga že davno nisem." " » k " Pa poskusi. Nekaj ti imam še povedati." Martin je bil v zadregi. ,, "Počakaj", pravi in se vrne h kovaču. * * * ' "Barba bi rada "štajariš" plesala. "Saj ga ne zna", odvrne hitro kovač. "Če hočeš "štajariš" plesati, pleši ga z mlinarjem. To znajo le stari ljudje. In Martin je bil takoj pripravljen. Barbi je na tihem povedal, naj počaka, sam pa stopi k mlinarju in ga popraša, če gre štajariš plesat. "Veš, Martine, jaz sem že prestar za to in se mi ne ljubi. Uršika pa ga je v mlinu že večkrat plesala z oljarjem in ga zna ravno tako kakor jaz. E, kje so časi, ko sva ga rajala s tvojo rajno materjo. Na marsikateri svatbi so naju občudovali." Kdo je bil bolj vesel tega odgovora kakor Martin. Takoj je potihnilo po izbi. Diguž je stresel par "jodelnov" iz harmonike, zaukal in štajariš se je pričel. Martinek in Uršika sta se sama gugala in zvijala na plesišču. Koli-korkrat sta zavila roke nad glavami, sta si kaj povedala na uho. 44Ali ti je Barba kaj pravila?" popraša Uršika. 44 O je, je, dosti vem." "Veš, Kolenec bi rad mene spravil v svoj mlin, pa sama ne grem. Tistemu Juriju, Kolenčevemu mlinarju, pa kar nič ne zaupam. Saj je že prileten, vdovec je, pa je tako neumen." "Aha, tistega Jurija pa poznam. Pravil mi je moj brat včasih o njem. Služila sta skupaj v Kačarjevem mlinu."'- 44Pa nič pošten ni. Ljudje se vedno pritožujejo, da jemlje preveliko merico." "Nič se ne boj, Uršika! Dokler sem jaz na Rebri, se le na me za-nesi." "Vedno lazi za mano. Če le ženem goved napajat, brž mi je za petami. Enkrat mi je poslal po pastirici svileno ruto, pa sem mu jo nazaj poslala." 44Prav si imela. Uršika!" Pa sta se zmotila, Martin in mlinarjeva hči. Nekateri so se zasme-jali, Uršika je ušla s plesišča k očetu, Martin pa je sam ostal na sredi izbe. Proti Barbi se je ozrl. Ta pa se je že zasukala ob mizi, namignila z roko, Ln ploskala sta z rokami. * + + + + + $ + * NAZNANILO PRESELITVE! Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil v novo hišo Mr. And. Batisttig-a, lia 1901 West 22nd Street Cor. in Lincoln ulica. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 West 22nd Street Chicago, 111. Uradne ure: 11—12. A. M. 1—3. in 7—8. P. M. On nedeljah: 10—12. A. M. Telephone: Canal 4918. štev. 18. S. D. Z., CLEVELAND, O. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 55 leta starosti. Zavarujete se lahko za: $150, $300, $500. $1000, $1500 in $2000, smrtnine. Za bolniško podporo pa se lahko zavarujete za $7 ali pa $14 na teden. V društvo lahko vpišete tudi otroke o