m. UVODNIK Glasnik S.E.D. 39/3.4 1999, stran 4 Etnološko raziskovanje slovenskega izseljenstva -tema, ki lahko združuje Sedim pred monitorjem, premišljujem, razmišljam, katere besede hi bile tiste -»najbolj prave«, ki bi izrazile moje zadovoljstvo ob ponovnem izid it Glasnika SED z izseljensko tematiko. Zakaj ponovnem'.' Naj nekoliko z nostalgičnim občutkom prebudim spomin bralcev, predvsem starejših, na leto 1982, ko smo prvič, kar je začel izhajati Glasnik, namenili etnološkemu raziskovanju slovenskega izseljenstva samostojno tematsko številko (22/1982, št, 3). Tedanji položaj tovrstnega raziskovanja v etnologiji je bil, v primerjavi z današnjim, na zavidljivi ravni, saj je pod vodstvom dr. Mojce Ravnik potekal {žal je trajal le dve Študijski leti) seminar za etnološko preučevanje slovenskega izseljenstva. Rezultati njegovega delovanja, predvsem objava posameznih delov nekaterih seminarskih in diplomskih nalog in razmišljanj študentov - udeležencev seminarja, so se izražali ravno v tej številki Glasnika. Še danes veljajo za zgled pedagoško in raziskovalno dobro zastavljenega programa, ki je v osemdesetih letih spodbudil razcvet raziskovanja izseljenstva v etnologiji. Da pa nostalgija po tistih časih le ne bo prevelika, naj omenim le še pomembno dejstvo, da so bile tri diplomske in ena seminarska naloga objavljene kot samostojne publikacije v okviru Knjižnice Glasnika SED' in, da je poleg njim še eni diplomski nalogi,' bila podeljena študentska Prešernova nagrada. Preteklost in sedanjost pa v našem primeru povezuje ravno Knjižnica Glasnika SED. letošnjo pomlad je v tej zbirki pod številko 29 izšla knjiga Etnologije i" izseljenstva s podnaslovom Slovenci po svetu kot predmet etnoloških raziskav t* letih /926-1991 Kot avtorica knjige menim, da ponuja njena vsebina etnologom in drugim raziskovalcem razmeroma celovit pregled dogajanja v zvezi z etnološkim raziskovanjem slovenskega izseljenstva v tem obdobju ter poleg tega seže tudi v razlago - pri problematiki izseljenstva izredno uporabne avtobiografske metode. Če torej potegnemo vzporednico med letoma 1982 {»izseljenska številka« Glasnika, delovanje seminarja) in 1999 {zopet »izseljenska številka« Glasnika, izid omenjene knjige), naj ta ne izzveni domišljavo, temveč predvsem kot nekakšno upanje, da na naslednjo tematsko številko naše revije, namenjeno etnologiji izseljenstva. ne bi čakali spet sedemnajst let. Povedano z drugimi besedami: tudi na tem področju bo treba v etnologiji »pljuniti v roke« in se z večjim interesom, predvsem pa v številnejši kadrovski zasedbi, lotiti dokaj zanemarjenega področja v naši vedi. Zato je tudi današnji Glasnik v primerjavi s tistim iz leta 1982 glede na znanstvene in druge prispevke etnologov skromnejši, a hkrati pestrejši v prispevkih raziskovalcev izseljenstva iz sorodnih ved. Vendar, kot je bilo že rečeno, naj nam bo kljub temu »odskočna deska« pri našem nadaljnjem delu na tem področju. In kaj nam prinaša vsebina revije? Na povabilo k sodelovanju' se je prijazno odzval prof. dr. Slavko Kremenšek: v svojem razmišljanju o Kolektivnem in individualnem spregovori o vzrokih za nihanje v intenziteti raziskovanja izseljenstva na Oddelku za etnologijo v povezavi z Znanstvenim inštitutom Filozofske fakultete. Njegov skromen, vendar zelo poveden prispevek, si je, po moji presoji, zaslužil uvodno mesto v prvem - glede na vsebino »predstavitvenem« delu Glasnika. Sledi objava fotokopije izvirne prijave izbirnega predmeta etnologija in izseljenstva na OEIKA. Za to sem se odločila iz preprostega razloga: dokumentirali v Glasniku to prijavo kot poskus ponovne vključitve samostojnih predavanj s temo slovenskega izseljenstva v študijski program OEIKA ne glede na to, ali jo bodo pristojni ocenjevalci potrdili ali zavrnili. Dr. Marko Terseglav nam predstavlja preučevanje Ljudske duhovne kulture slovenskih izseljencev v okviru Glasbenonarodoptsnega inštituta ZRC SAZU. V svojem članku nam razloži tudi zaplete GNI s Slovensko izseljensko matico. Naj v zvezi s tem še posebej poudarim, da bomo morebitne odmeve na ta (ali kakšen drug) prispevek objavili v naslednji številki Glasnika. Če sledimo delu drugih »etnoloških institucij« v Ljubljani, naj za Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU povem, da mi sicer ni uspelo dobiti poročila o njihovem stanju raziskovanja izseljenstva. Namesto tega pa so mi kar tri raziskovalke s lega inštituta poslale svoje samostojne prispevke: v uvodni de! sem uvrstila članek Prizadevanja, da bi v zbirki Glasovi tudi slovenski izseljenci dobili svoja knjiga izpod peresa dr. Marije Stanonik. Prispevka njenih kolegic sta uvrščena v drug sklop Člankov. Z velikim veseljem in zanimanjem, kaj bo novega na tem področju v Slovenskem etnografskem muzeju po ustanovitvi kustodiata za slovenske izseljence in zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji, objavljam prispevek mag. Daše Hribar, vodje novega kustodiata, ki je dopolnjen s poročilom Alenke Simikič o Dokumentacijskem gradivu o izseljeništvu v SEM. Novemu kustodiatu in kustodinji želim ob tej priložnosti veliko vztrajnosti in neusahljive delovne vneme pri delu na tako raznolikem področju. Žal sem od pokrajinskih muzejev po Sloveniji dobila le en sam ustrezen članek o vključevanju izseljenske tematike v njihovo delovanje/ in sicer avtoric Jane Cvetko in Ksenije Medved. Njuno poročilo zelo natančno in vzorno predstavlja Raziskovanje izseljenima in zdomstva v Baragovi muzejski knjižnici in arhivu Slovenskega verskega muzeja v Stični. Nekakšen pregled stanja in s Lem bolj ah manj poročil o sedanji vlogi etnološkega raziskovanja izseljenstva povzemam s predstavitvijo delovanja Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU. kot edine znanstvene inšlitucije v Sloveniji s področja, o katerem govorimo.' Drugi del nam prinaša nekaj konkretnih sodobnih primerov etnološkega in kulturnoantropološkega raziskovanja slovenskih migracij. Na prvo mesto sem uvrstila članek mladega diplomanta etnologije, kulturne antropologije in geografije Jerneja Mlekuža Slovenci v Mendozi: Poskus »prostorsko-antropološke« študije. Omenim lahko, da je avtor dobil zaposlitev na Inštitutu za slovensko izseljenstvo kot mladi raziskovalec in vpisal tretjestopenjski študij na oddelku za geografijo FF s temo izseljevanje Slovencev z območja Julijske krajine. V nadaljevanju nam dr, Mojca Ravnik analizira povezavo med Družino, sorodstvom in migracijam ter nam - raziskovalcem izseljenstva -predlaga, da naj bi v svojih raziskavah več pozornosti namenili tudi družini, sorodstvu in sosedstvu, saj bi nam to pomagalo razumeti identiteto, akulturacijo, asimilacijo in podobne pojave. Ana Barbič in lnga Miklavčič Brezigar predstavljata Občasne migracije podeželskih žena na Goriškem: Gospodinjsko delo v tujini ' nujnost in priložnost nekoč in danes. Avtorici v svojem prispevku med drugim orišeta tudi izseljevanje in življenje goriških dojilj v Egiptu. Krajši, vendar zato nič manj zanimiv, je članek mag. Polone Šega o Rešetarju iz Ribniške doline na Dunaju. Na videz nekoliko neutemeljena uvrstitev v ta del Glasnika se zdi razmišljanje Nives Sulic Dular Južna Amerika je naša mati, Slovertip pa babica« ki sicer ni znanstven ah Glasnik S.H.D. 39/3.4 1999, stran 5 UVODNIK 1e1 s t ru koven prispevek, temveč ocena knjige Otroci dveh domovin. Ker pa je članek zaradi dobro opredeljenih problemov, s katerimi se srečuje etnolog - raziskovalec izseljenstva med svojim raziskovanjem, zasnovan bolj problemsko in manj v slogu recenzije knjige, ne spada v rubriko Ocene knjig. Na konec etnoloških prispevkov raziskovala različnih oblik izseljenstva sem uvrstila Izbrano bibliografijo virov in literature na temo etnološkega preučevanja slovenskega izse(jenstva (1926-1993), ki je že bila objavljena." vendar je tokrat, zaradi nekaterih dopolnil (še posebno za obdobje 1994-1999), vsaj delno dopolnjena, predvsem pa namenjena širšemu krogu bralcev. Tisto, kar med seboj povezuje večino raziskovalcev migracij ne glede na njihovo strokovno usmerjenost, je prav gotovo avtobiografska metoda, S to temo je bila v letošnjem maju v okviru Historičnega seminarja ZRC SAZU organizirana okrogla miza, katere zapis objavljamo v celoti. Iz njega je razvidna heterogenost mnenj udeležencev okrogle mize ter uporabnost omenjene metode in virov tovrstne narave v različnih raziskavah. Tej problematiki, čedalje aklualnejši tudi med etnologi, sem namenila »vmesni prostor* med »etnološkimi« in »neelnološkimi« prispevki o izseljenstvu. P» tem logičnem zaporedju so zato v nadaljevanju Glasnika predstavljeni nekateri raziskovalni izsledki kolegov iz sorodnih humanističnih in družboslovnih Znanstvenih disciplin: nekaj teoretičnih smernic pri raziskovanju nacionalne identitete nam ponuja članek sociologinje dr, Marine Lukšič-Hacin Enodimenzionalno pojmovanje nacionalne identitete nasproti heterogennsti etnične identitete pri izseljencih. Mag. Zvone Žigon, antropolog, Predstavi probleme pri Raziskovanju Narodnostne identitete. Na začetek slovenskega izseljevanja nas popelje članek dr. Marjana Drnovška, zgodovinarja, z naslovom Amerika v očeh Friderika Barage Jurija Trunka. O tem, kaj so v zadnjem ^asu naredili raziskovalci na področju raziskovanja Slovenske izseljenske književno-s. Ljubljani 1983: Alenka Bogov ič, lionil Canjko, Slovenci v Franciji, Knjižnica GSED 12. Ljubljana 19S3. 2 Polonca Cesar, Slovenci v Kaliforniji, Ltnoloiki prikaz načina življenja Slovencev v Los Angelosu. Fontani in Sun Franciscu, diplomska naloga na Oddelku za etnologijo FF, Ljubljana 1984. J Naj omenim, da je bilo število povabljenih k pisanju prispevkov za današnjo tematsko številko Glasnika mnogo večje. K sodelovanju sem povabita ludi prof, dr. Janeza Bogataja, prof. dr. Zmaga Šmiika. prof, dr. Božidarja Jezernika, dr. 1 ngrid Slavec Gradišnikovo, dr. Borisa Kuharja, Majdo Fister. mag. Barbaro Suša in skoraj vse kustose etnologe po pokrajinskih muzejih. Zaradi opravičljivih razlogov mi ni uspelo dobiti njihovih člankov. Za sodelovanje pa se ialivatjujem lucii Mihaeli lludelja in Mojci Račič Simončič z OfcIKA. 4 Po ustnih informacijah jc morda icmu vzrok ludi sočasnost razpošiljanja prošnje predsednika Slovenske izseljenske matice o popisu gradiva /. izseljensko tematiko, ki ga hranijo pokrajinski muzeji po Sloveniji in ki naj bi bilo morebiti vključeno v razstavo o življenju slovenskih izseljencih v letu 2001, 5 Drugih institucij, ki se pri svojem delu prav tako srečujejo s problematiko slovenskega izseljenstva (na primer Slovenska izseljenska malica, Svetovni slovenski kongres itd ), nisem uvrstila v vsebino Glasnika, saj se s to tematiko ne ukvarjajo raziskovalno. 6 Glej Breda Čebulj Sajko. Etnologija in izseljeni!vi). Knjižnica GS!T) 29. Ljubljana 1999. str. 159-174