SLOVENSKI Leto - Año VII. No. 314 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 || Buenos Aires, 24 avgusta 1935 Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18. ¡Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.— celo ° S g f tí c Si O O < TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 VEN DAR ENKRAT Mnogo se je že pisalo in govorilo o potrebi ^družitve vseh naših delovnih sil v Južni Ame-riki. Do združitve ni prišlo, dasi se je hilo napravilo par poizkusov, ker je za to manjkalo 'esnične volje ter zadostnega smisla, kaj hi lahko imeli, če bi enotno nastopali na kulturam in gospodarskem polju. Zadnje čase pa se je stvar popolnoma zaobrnila. Na obzorju našega izseljenstva so se pojavili novi upi, ki ne verujemo da nas ponovno varajo, združitev vsega našega izseljenstva v enotno falango. Slovensko prosvetno društvo I. in Delavsko kulturno društvo "Ljudski oder"- sta potom svojih zastonnikov sklenili pripraviti vse potrebno za združitev. Iz obeh društev se je sestavil pripravljalni odbor, ki je imel že dvakrat sestanek in se je v glavnih vprašanjih' POPolnoma strinjal ter je sklenil, da se po-vahi k tej zvezi vsa društva, brez izieme. Drn5+vo- "Lin d «ki nder" je že ■ imelo svoj elsn °ki se,«tanek in kot so nam poročali, se popolnoma striniaio z namenom pripravljalnega odbora za združitev. ' "Procveta" še ni imela članskega sestanka in kot je iziavil odbor,-se. era bo sklicalo takoj ko bo razvidel po poročilih svojih zastopnikov, da se obe društvi v načelih strinjata. Si-. • postavili svoje življenje na razpolago, mo?° če ali pa skoraj gotovo, po nedolžnem, ker uio iz lastne iskušnje, kako malo je potreb»0 pregrešiti, da fašisti- spravijo človeka na v"r no? Kaj ni naš največji greh, da se tega nis1®0 že prej lotili? Mogoče nas ravno radi tega mukah in trpljenju preklinjajo! In prav i'11* jo če nas zaničujejo. Saj drugega ne žimo. V primeri z njimi smo mi v prostosti111 bi jim z malimi prispevki lahko veliko korist li. Njihovi otroci nas prosijo, da jim da^ košček kruha, a mi ostajamo napram tet1' mrzli. Kaj zaslužimo? Z druge strani pa bomo pokazali, cele"'1 svetu, da zaničujemo tistega ki nam krade si0 bodo, da zaničujemo tistega ki muči in pre?" nja ljudi samo za to, da jih lažje iskorišČa svoje namene. Da sovražimo tistega kateri če zasužniti vse človeštvo in mu odvzeti S> svetejše to je svobodo mišljenja. Da sovr« mo tistega ki daje otrokom puške v roke in J uči ubijati svojega bližnjega. Pokazati h0^ P J I mo, da sovražimo tistega kateri je najve' nevarnost za razvoj sodobne kulture. Vse ima namen zasledovati naš kakor tudi os Patronati za pomoč fašističnim žrtvam kaj pravite g. S-č, ali je to politika ali dobr^ delnost? Ali bodo naše žrtve večje ali one naših bratov v Italiji? Zavedajmo se, da ssmo v prostosti in cukanje las in podobne reči so sledile ena - 1. Zavednemu rojaku naiskrenejša zahvala. Slovensko Prosvetno Društvo L añascó 2322 — buenos aires Priredi V nedeljo 1 septembra v društvenih prostorih °OMAČO ZABAVO Začetek ob 4 uri popoldne a Krta in prigrizek bo dñiStvo dovolj poskrbelo !gra slovenski orkester 11 obilni Za siih udeležbi uljudno vabi ODBOR PEVSKE VAJE V nedeljo pevske vaje za ženske točno ob 4 uri popoldne. Pridejo naj tudi tiste brez strahu. ki so se javile, da bi se rade učile petja. Za moške so pevske vaje v sredo 28 t.m. Pevovodja Ljubiteljem čtiva Z »žirom, na številno prošnje naših rojakov iz notranjosti republike, če bi jim mogli poslati kako knjigo za citati odgovarjamo sledeče : Vsem tistim, ki se nahajajo, po raznih deželah jim pošljemo knjige pod naslednimi pogoji: Poslati nam morajo 10 pesov za kavcijo proti kateri jim pošljemo do ft knjig. Plačajo 10 centavos odškodnina za vsako, ter poštne stroške ki znašajo priporočeno 45 centavos za kilogram. Navesti morajo imena knjig, ki so bile svoje čas objavljene v SI. T. in bi jili radi čitali. Rojaki, ki pa živijo v mestu Bs. Aires dobijo lahko vsako nedeljo pop. v SPD I ulica AÑASCÓ 2322 na posodo 3 knjige za dobo 14 dni proti kavciji 5 pesov in odškodnini 10 centavos za vsako. Položeno kavcijo za katero izdamo tozadevno potrdilo se vrne čitate-Iju kadar nima več nem,ena se še nadalje posluževati knjižnice. Za morebitne poškodbe ali izgubo knjig odgovarja čitatelj in se mu vrednost ali poškodba odšteje od položene kavcije. Knjižničar IZ UREDNIŠTVA Kosic Avgust. List pošiljamo vsem hkratu. Če ga nekateri dobivajo že ob sobotah popoldne in drugi še le v nedeljo in tudi v ponde-ljek, je kriva pošta, sukursal. ker ga Vam prej ne dostavi. Pozdrav! Goriški. — Vaš dopis smo pregledali še enkrat se nam zdi da bi napravili več škode kakor koristi, če bi ga objavili. Premislite še enkrat vso zadevom. Pozdrav. Podlogar. — Vaš dopis pride na vrsto v prihodnji številki. Pozdrav. Vsem, ki jim je zapadla naročnina smo poslali samo še današnjo številko. Sicer je teh zelo malo, vendar bi ne smelo biti niti enega, če bi vsak le malo pomislil, kaj pomeni za našo naselbino neodvisno glasilo. Odslej bomo vsem, kakor hitro bo zapadla naročnina, list ustavili, z izjemo tistim ki prosijo, da naj počakamo. Na ta način bomo koristili čitateljem in listu obenem, ker brez točno plačanih naročnin nam ni mogoče izdajati lista kot bi želeli. Zaradi malomarnosti nekaterih pa tudi ne bomo dopustili, da bi vsi drugi točni naročniki škodo trpeli. Ker se radi preobilice dela v uredništvu tu pa tam urine kaka pomota glede naročnine ali spremembe naslova, naj nam naročniki in naročnice to blagovoljno oprostijo. Vsako morebitno nerednost od naše strani naj nam takoj javijo in bomo stvar takoj vredili. Za tiskovni sklad Itihard Berlot X. N....... Od prej ..... $ 0.50 165,- Skupaj ............ $ 1^.50 Nekaj odlomkov iz pisem na uredništvo Slovenskega tednika Cenjeni g. urednik! Pošiljam Vam vesele pozdrave iz našega novega mesteca Mar del Plata. Mi smo vedno takšni. Prav dobro vemo, da nam je zapadla naročnina našega lista, ampak iz saine' čiste nemarnosti ne napravimo naše dolžnosti, da bi poravnali naročnino. Dokler se nas k temu naravnost ne prisili, nimamo nobene sile si podvizati in se kar lepo odlaša od danes na jutri. Tako minejo meseci in bi minilo tudi leto, če bi se nas malo ne podrezalo. aZradi tega Vas g. urednik prav lepo prosim, da bi mi ne šteli moje nemarnosti za slabo. Poleg naročnine Vam pošiljam naslov novega naročnika^.. . Nazdar, Ivan Cenjeno uredništvo Slovenskega tednika Bojim se, da mi prav zares ustavite moj pri- VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI čE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala- Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 , ZAKAJ? ZATO KER notom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar ' VARNQ, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH. VAŠ DRUGI DOM : BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste per pričali. Uradujemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30._ ljubljeni list .Slovenski tednik, zato sem kar brez obotavljanja poiskal pri mojih prijateljih pet. pesov s katerimi poravnam mojo zaostalo naročnino od dneva kot ste mi označili na ovitku. Pošiljam tudi za tiskovni sklad kot sem bil obljubil in toliko sem še dobil v mojem žepu. Oprostite mi, da se je ta reč malo zavlekla, ampak kriv nisem jaz kakor bi.se Vam morda dozdevalo, temveč siromaštvo in kriza. Zahvaljujem se Vam, da ste mi list vseeno redno pošiljali. Vaš naročnik. Rii hard Podobnih pisem imamo mnogo od naših naročnikov in naročnic, ampak ti dve smo zato navedli, ker tako nazorno prokazujeta osebno gmotno stališče enega in drugega naročnika, vendar se. oba zavedata te svoje dolžnosti, dasi na stališču, kot piše slednji, nikakor taka dolžnost ni lahka in bi mu morali pravzaprav še 'mi pomagati če bi imeli s čim. ali vsaj do brezplačnega lista ima polno pravico. Iz Zveze V sd^CTio dne 17. tega meseca je imel pripravljalni Odbor za Zvezo S.P.D. svojo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo Zvezo postavilo na neodvisen temelj, tako, da se ne bo vmešavala ne v verske in ne v politične boje, pač pa bo poiskusila organizirati vse slovensko delavstvo v prosvetne organizacije, kjer bodo imeli priliko izobraževati se in poglobiti v delavsko kulturo z ozirom na svetovno riazira-nje. Ustanovila bo slovensko šolo. Nadalje se je sklenilo, povabiti društvi Tabor in G. P. D. Villa Devoto, naj pošljejo svoje zastopnike na eno prihodnjih sej, kjer bodo zasedli svoja mesta v pripravljalnem odboru, kateri bo tako lahko začel z pozitivnim delom. Na občnem zboru D. K. društva Ljudski Oder, se je članstvo enoglasno izreklo za čim prejšnje zbližanje med Prosveto in Ljudskim Odrom, kar bi prineslo naši koloniji lahko veliko koristi. Zato priporočamo članstvu Pro-svete, naj o tem razmišlja na svojih sestankih. - Prip. Odbor za Zvezo. DOPISOVANJE Pomenho pismo naše naročnice Cen. g. urednik! Dovolite, da napišem par vrstic v pohvalo Slov. Prosv. Društvu za tako lepo uspelo nedeljsko prireditev, kakršne še nisem videla doslej. Prav iz srca sem se nasmejala Janezu, pa Indi Revček Andrejček mi je ugajal, ki bi ga resnični starček ne bil mogel bolj posneti. Tudi v srce segajočih ginljivih prizorov ni manjkalo. Ne samo meni. tudi moškim so večkrat privabili solze v oči. Kako lepo je v naših društvih; čiov. k pozabi, rla je prejadral .širno morje in se počuti kot bi bil doma, kjer nas jé skrbna mamica čuvala in negovala. Le nekaj dragi rojaki občutim, ko se nahajam v naših društvih; neko žalost, kakor mati. ki se veseli sinov, ki žive z njo pod eno streho, misli pa na enega, ki tava izgubljen po svetu. Žalostim se nad neslogo naših rojakov, ki se \edno bolj cepijo narazen. Vsak hoče vstvarja-ti nekaj novega boljšega in to kar sam po svojem kroju. Bratje, prav je da želite naprej, ali ne delite se. Meni se zdi, da ste podobni bratom, ki imajo uro pa. si hoče od nje vsak prisvojiti nekaj kolesc in kako naj taka ura služi vsem. Tako se bo tudi z vašim vstvarjenjem še to pokvarilo kar jé že narejeno. Razdelile se bodo moči. ki bi bile v celoti zmožne premagati še tako težke ovire. Brez dobro premišljenega in enotnega nastopa bomo izginili kot kaplja v neskončnem morju. Nisem strankarska in imam pri vseh društvih prijatelje, pa popra sam člana enega društva, "ali ste se kaj sporazumeli, bo morda prišlo do združitve"? O to pa že ne ''mi odgovori", da bi se združili, tisto pa ne bo nikoli". Pobaram člana drugega društva: "Zakaj ne delujete na to, da bi se vsa društva združila?". "Ni mogoče gospa", mi odgovori, "vse smo že poizkusili, pa se nič ne doseže. Rojaki, kaj res ni nobenega pripomočka za. prijeteljsko sožitje v naši naselbini? Trezni in pametni možje, stopite na plan in delajte za skupuost, ustvarjajte in ne podirajte. Tudi me žene trpimo, če pomislimo, kaj bo iz naših otrok. Vsi se bodo potujčili, saj jim ne moremo nuditi ničesar, kar bi jim moglo ke-daj koristiti. Koliko bolje bi bilo po mojem mnenju, če bi se vsa društva združila. bi na delo za nabiranje potrebnega denarja za nakup lastnega zemljišča na katerem bi s' postavili skupen dom. Večina- naših rojakov si je postavila lastne domove z nesebičnim medsebojnim pomaga-njem. Na enak način bi si morali postaviti tudi naš skupni dom. Kadar bi društva zbrala par tisočakov za materjal, kaj ne bi vsak rad žrtvoval nekaj pournega dela in zadeva bi bila mnogo lažje rešena kot bi se na prvi pogled zdelo. Samo je treba rokave zavihati ter pričeti z akcijo. Vsak naj bi pripravil eno samo opeko, pa bi lahko imeli palačo. Me ženske pa bi prevzele vlogo nabiranja prostovoljnih prispevkov. Dragi rojaki! kaj bi ne bilo veselje gledati kako raste naš dom. Uriskali bi in peli med delom. Saj to bi ne bilo delo temveč, nekak pik-nik. Trezni možje vseh društev, podajte si prijateljski roke. Bliža pomlad. O da bi pomladansko solnce obsijalo tudi naš skupni dom. Proč s tistim, razdiralci, ki nimajo smisla za naš skupni namen pa naj bi bil to kdorkoli. Živeli takšni možje, ki so za slogo. Živeli takšni ki so za združitev našega izseljeništva. Proč z neslogo, ki dovolj tepe naše brate v domovini. Pozdrav vsem ljubiteljem napredka v našem izseljeništvn. Justina Poščič Medicina News Največja klinika v Buenos Auesu. Ordmira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vemične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje ir zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Nacelnica tega oddelka jé zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kalcoršnekoli bolezni, po nizkih eenuli. Natančni pregled od zdravnike specialista rač unamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 SU I PACHA 28 Veliki zavod CtoHHHl RAMOS MEJIA ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpa- danie las. TTltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolefin. SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, USEšA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje. Naš zavod tt svojimi modernimi napravami in a izvrstnimi SPECOIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 8—12 L RIVADAVIA 30701 Dekliška Greda LJUBOSUMNOST Ljubosumnost- je zelo težko prenašati. Mno-ft1 smatrajo ljubosumneže za lahkomiselne ter welo za nespametne ljudi. Kaj takega po mojem mnenju mislijo le oni, ki še nikoli niso resueno ljubili. Kdor pa resnično ljubi je ljubosumen, razlika je le ta, da se pri vseh enako 11e opaža, ker pri mnogih osebna značajnost ^ra odločilno vlogo, da ljubosumnost ne mo-re najti trdnega mesta od koder bi lahko desvaía tudi katastrofalno. Tisti, ki ljubosumju dajo duška, duševno ^anj trpijo kakor oni, ki nosijo ljubosumnost skrito v svojem srcu. Še predno sem prišla v Argentinijo sva slu-Z1li skupno z neko mojo prijateljico. Neštetokrat je imela prepire s svojim fantom in je Vselej prebila noč jokaje. Jaz sem se ji smeia-la ter sem jo imela za norico. "Pojdi, pojdi", Sein jo tolažila, "čemu se toliko vsraniaš, saj fantov ti ne bo manjkalo in celo boljšega si ^hko dobiš kakor je tfcti tvoj". "Ce bi bila ti na mojem mestu", mi odgovori, "bi ne govorila tako nepremišljeno. Ne misli si, da je vsem lepo, če pravijo liudie da Je lepo. Lepo je tisto kar se komu dopade. pa četudi bi bila splošna sodba nasprotna. Eno Pa rečem: Ne zaljubi se v človeka ki ne spoštuje svojih staršev, ker tak človek ni vreden ljubezni in ne ljubosumnja in tudi v zakonu ne boš našla nikoli mirnega življenja. Taki ljudje -nimajo moči si začrtati pot v življenju ki bi privedla v medsebojni sreči in ljubezni' v mirni pristan, marveč bi jim morala biti žena samo predmet s katerim bi delali brez sočutja in časti. Zato vsi, ki si želimo v življenju prave sreče in ljubezni, ne ozirajmo se na lepoto, temveč na dobro srce ki nam bo dajalo toploto za prijetno življenje. Marica. Srečno življenje Ako želite biti srečni v vašem življenju bodite previdni v vaših stopinjah. Koristno je citati lepe in podučljive knjige ter posnemati dobrih naukov. Kolikokrat se sliši našo mladino z umazanimi izrazi. Fantom bi se še dalo nekoliko oprostiti, dasi ni za nobenega lepo, ampak so tudi dekleta, ki rade poslušajo in tudi govorijo opolzke besede. Ni treba misliti, da imajo fantje o takih dekletih dobro mnenje. Seveda zgleda, da jih imajo v družbi zelo radi. ampak ko si izbirajo družico za na pot življe-nia, jo ne iščejo med takimi dekleti, temveč iščeio dekle, ki jim je že njena preteklost in dekliški ponos garancija zvestobe in ljubezni. Nikakor ni moj namen kratiti dekletom zabavo, ker mladost je pač samo enkrat in se za- bava v veseli družbi vsem dopade. Vendar dostojno obnašanje in lepo vedenje ohrani pošteno ime. Pregovor pravi: Kakoršne so besede, taka je oseba. Naročnica Slovenskega tednika. J. Pipan: : r,ríl?,í'¡.: Valčki so šepetali.,. TS8F*» Raz krova sem gledal tajnostni sen kjer valčki so tiho šumljali, nemirni, poskočni spod belkastih pen, skrivnostno so si šepetali: "V daljo, glej, ladja tam brzo hiti", valček na uho valčku pravi! "In za njó, oj pota več videti ni", odmeva že drugi v daljavi! "Nad njo pa se solnčece jasno blesti", vzklikne zdaj tretji po vrsti! "Pod njo pa v globinah se voda temni", šenet gre med valčki v vse j ■ vrsti.. i "Kam pa jo nese ta brzi pohod", mal valček vprašuie strmeče! "Tja daleč po morju, v tujino od tod", mu večii ob niem zašepeče! A, kaj jo pa žene v svet nepoznan", . radovedni valček ne jenja? "O, žene življenja jo veter hladan pofrania jo moč hrenenenia"... Tak šel je med valčki skrivnostni šepet: Med nümi pa ladia je plnla. y, V niei vozil spomin se mladostnih je let 3 in sreča, ki z njim je umrla! F EODORA (18). ■ Kmetje, naiini rešitelji — spregovori Eeodora z drhtečim glasom — da, če bi bilo to mogoče! Da so opogumili ti ljudje, ki so jih bogataši vedno poiskali v prah t Mar se nahaja v teh slabotnih od stra-danja izžetih telesih moč, da bi se upali lotiti kakšne-Sa odločnega dejanja? Ne preziraj kmetov! — reče Natalka, ki se je 'resla p0- vsem telesu in objela odlično deklico. — "d1 kmetje so odločni! Vdano sprejemajo trpljenje 'la svoja pleča in ga prenašajo stoletja in stoletja, da gorja, trikrat gorjo, kadar zlomi kmet težko oko- Ve> v katero so ga okovali, tedaj naj tlačitolji tre- Petaj°. kajti kamor udari železna pest, je vse uniče-tto! Bratje bede so tu! — je zaorilo iz petdesetih grl. Biatjo gladu prihajajo! 01 ničvrednim princem, proč z njim! Smrt in čopast Uhtomskemu! pa Slas 3e to — krikne Natalka, njene roke k 80 objele železno mrežo in jo potegnile, kakor da Jo hotele zlomiti, -— dobri oče v nebesih, uslišal si trij° m°Utev! Rešitev je tu! To je Dimitrij, moj Dimi-•» Jaz poznam njegov glas. Na čelu čete hiti in rna-a s sekim. 1>oslu5aj me, Dimitrij! Jaz, tvoja Natal-mo¡>ej ^1i('em> hiti, da ne bo5 prepozen, če me ne boš To Ve° rc^iti> me maščuj! Dimitrij! Dimitrij! veka *canje nesrečne deklice ni prišlo do ušes člo-ko jt! ^ ''G kakor divji hitel proti gradu. Previso-bi jjjj 1 stolp nad zemljo. Ali pa je bilo potrebno, da nej vSa. Dimitrij glas svoje ljubljenke? Ali ni zvenih? srcu, ni odmeval po njegovih možga-alego • U^no klicanje nesrečne deklice je odmevalo v duši »i on je hitel kakor na krilih. lev: 36 Prispel do samega gradu, je zaklical kakor kue! R Pe2i Sedaj,; lopovski zapeljivee, razbojnik de-teboj Ja bede prihajajo k tebi, da bi izrekli nad Zdajc;' Straš"° in zadnjo sodbo! 'n jo pot Pnme Natalka Feodoro za njeno belo roko ^ "Üjet^0 k 8ebi na tla na kolena- 1 SVai reče Natalka, ki je tiio ihtela — ni- česar drugega ne moreva storiti^ kakor da moliva za nje, ki se bodo borili tam spodaj! Najina molitev naj kini proti nebu! — Da — moliva — odgovori Feodora z drhtečim glasom — Boq; nai usliši nnürio molitev! In navadna kmetica in velika kneo-inia sta skupaj molili, da bi se bratom bede posrečilo delo velikega osvobojenja. 13. POOLAVJE. PustoSonnilipni o'hpdnici prndu knez Viisil TPitivnski in nicov sin Tvan pri bogato pogrnjeni mizi drug drugemu nasproti. Kavno sta bila eot.ova z večerio. da na sta bogate zalo^aio tudi dobro zalivala, so dokazovale prazne šamrmniske steklenice, ki so ležale rn^metanfl po mizi. TClinb temu pa je ponudil princ Ulitomski očetu še eno čašo. Knez Uhtomski ie imel na čelu lahko obvezo. Sicer pa se ie zdelo, da ni imela ta železniška nesreča zanj resnejših posledic, kajti udobno sedeč v topli sobi je pušil sedai svojo cigaro, pa tudi večerji je izkazal posebno čast. — Zares se veselim iz' vsega srca, moj dragi oče — reče princ Ivan, ko si je pogladil svojo kratko črno brado — da si se tako hitro popravil ob moji negi. že sem se bal, da bom moral nositi črnino in da so bo obiteljska grobnica Uhtomskih pomnožila za enega člana! Pa si zares izredno ljubeznjiv — odgovori knez Va-sil Uhtomski zamolklo. — Lopov, ali si morda že izračunal, koliko boš lahko pri tej stvari zaslužil? Toda, ne računaj preveč zanesljivo na dedščino! — Toda moj mili oče — vzklikne Ivan hinavski, — ti me prav za prav nič ne poznaš! In vendar si v popolnem nasprotju s tem svojo oporoko zame povoljno sestavil, komu pa bi rajše prepustil svoje premoženje kakor meni, svojemu sinu? Knez pa udari pri teh besedah po mizi s čašo, ki jo je ravno izpraznil. — Sin — je spregovoril tedaj, dočim je premeril Iva-vana b sovražnim, od popite pijače motnim pogle- dom — ali ti nisem že prej odkrito povedal, da nisi moj sin? — Bah, tega ti ne verjamem — vzklikne Ivan, kateremu je bilo mnogo na tem, da bi izvabil od starega kneza neko tajno, katero je poznal in katero so mu mimogrede omenili. — Ti vedno trdiš, da nisem tvoj sin, toda ali me ni rodila tvoja soproga, kneginja Uh-tomska ? — To ne dokazuje mnogo! — odgovori stari knez ■/. zamolklim smehom. — Koliko jih je, ki polože svojim možem kukavičja. jajca v gnezdo in jim dajo v naročje otroke, ki so jim toliko podobni kakor Kitajec Evropejcu! — To, kar si mi pravkar dejal, zahteva vsekakor natančnejšo pojasnilo .— reče princ Ivan in stopi čisto k staremu knezu. Razžalil si mojo mater, mojo dobro mater, ki od ure mojega rojstva počiva v grobu. Knez Uhtomski se nasloni na naslanjalo stola. Porogljivo pogleda Ivana, potem pa re^e: — Ali veš gotovo, ali si trdno prepričan o tem, da je tvoja mati zares mrtva? — Ali me nisi.sam, ko sem bil še deček, vodil v grobnico k njeni krsti? Ali mi niBi ukazal, naj pokleknem tja in molim za rešitev njene duše? — Ha, ha, komedija, kakšnih je toliko v življenju. Seveda sem ti moral zagotavljati, da je tvoja mati mrtva in pokopana, kajti o tem je prepričan ves svet! Na bledem prineovem obrazu sta žareli dve rdeči lisi razburjenja. Svoj pogled je usmeril v pijani obraz svojega očeta, se sklonil k njemu in mu zašepetal: — Daj, oče, da bom spregledal, dovolj dolgo si me že vodil za nos! Za vraga, čemn nočeš s te tajne koprene popolnoma sneti, daj, napol si mi že itak vse razodel! Toda to, kar si mi v svoiem vinskem razpoloženju priznal, je zame novo odkritje in jaz bom to raziskoval! Povej mi, govori z menoj odkritosrčno 1 Moja mati torej ni mrtva? Ona ne počiva v marmornati krsti rodbinske grobnice, na katero som položil toliko cvetja, ko sem bil še otrok? — To ni krsti mnogo škodovalo — zamrmra knez, ki je tudi za svojo močno naravo spil preveč šam^ panjca. Marmor, je ostal hladen, cvetje pa je ove- ing . Jtekovee : Sorijalna stran boja z rakom Solnčni rak. Ta je kot poklicna bolezen posebno njfv.ar.en v.»led> okoinosti, da je doslej kot kot tak med onimi, ki so mu izpostavljeni, popolnoma neznan. Šele zadnjih par let so prišli nanj znanstveniki, ki se bavijo s proučevanjem vseh mogočih vzrokov nastanka raka. Nanj so prišli na. sledeč način. Pbskási so jim pokazali, da razni umetni nevidni žarki povzročajo na poskusnih živalih pojave zelo hudega ralea. Ker imamo med' solnčniini žarki tudi razne vrste nevidnih žarkov, so začeli delati z njimi poskuse ter videli, da imajo nekateri izmed njih iste-nevarne posledice za kožo poskusnih živalic kot omenjeni umetni žarki. Tako se je prišlo s poskusi dr. Ttoffa v Argentini in tudi zdravnikov v Brasilü do tega. da so začeli opozarjati kopalce na nevarnost pretiranega softičenja. Ker pa solnee ne sije samo na kopalce, ki se solnčijo kadar sami hočejo, se je pokazala vsa važnost solnčnega izvora raka za tiste, ki se solnčijo ker se morajo. To so vsi tisti delavci, ki morajo delati neprestano in stalno, često na najhujšem sofrieu kot vrtnarji, kamnoseki po kamnolomih, poljski delavci in delavci po žfetteznmkih progah itd. Za vse te more pomeniti solnee zelo nevaren izvir za raka kot poklicno bolezen. Opozarjamo torej nanj vse tiste rojake, ki so v položaju, da morajo služiti kruh s stalnim de-loln na močnem solncu. čim bolj na sever od tu, tem bolj jé nevarno. Solnčni rak se pojavlja na tistih delih tele- sa, ki so stalno izpostavljeni sokuiu, čeprav rabiš klobuk: nos, licu in zunanji deli rok pri kopanju z lopato ali motiko. Če kot. tak delavec opaziš na omenjenih delih telesa rudečkastu izpuščaje, posebno če se začno gnojiti ih se nečejp zaceliti, ne čakaj in ne gubi časa: idi v dr. Rofilov. zavod, kjer te brezplačno preiščejo in začno zdraviti. Ta vrsta raka ima. eno prednost. Ker se nahaja na. lahko pristopnih mestih ga ni teško zdraviti, bodisi z ardijem, bodisi z umetnimi žarilnimi napravami. Ali moraš iti tja takoj. Čim prej, tem boljše. Tobakov dim. -— Poskusi so dokazali, da je tobakom dim že sam zadostno dražilo za povzročitev raka. Tako da ne povzroča raka samo pri kadilcih temveč tudi pri onih, ki morajo delati doiigo časa v zakajenih prostorih, in to posebno na pljučih. Splošno mneje da je sušica edina oblika pljučnih bolezni, ni točno. Tudi rak napade pljuča, v obliki tura, ki je tem nevarnejši, ker se ne javi dokler ne pritisne na okolne živce, ali ne naraste tako, da prereže kako veliko žilo, da bolnik umre na nenadhem krvavljenju iz pljuč. Ta vrsta raka predstavlja torej poklicno bolezen pri vseh onih osebah, ki so prisiljene delati po zakajenih prostorih. Pred vsem so 'to natakarji, pa tudi posebno po manjših obrtih, gostilničarji sami in člani njih družin, ki morajo osebno oskrbovati svojo obrt. Pijača in nezmerna ali nepravilna hrana sta zelo pogost povzročitelj raka, posebno na želodcu in prebavilih sploh. Seve ne spadajo v vrsto poklicnih bolezni slučaji pivskih bratcev., čeprav kličejo isti na mizo en literček za dru- gim. To so slučaji ralea valed nezmernostft Ravnotako ne slučaji raku na želodcu pri ljudeh, ki imajo "večje oči kot trebuh". Pač pa moremo šteti med poklicne bolezni one slučaje te vrste raka, kjer uslužbenci, vsled neznanja in vsled priložnosti, ki jim jo nudi poklic, grešijo glede jedi in pijače, ker ji® poklic nudi preveč priložnosti za take zdravstvene pregrešite. Vsi naši kuharji, kuharice iu natakarji naj imajo v svojo lastno korist vedno pred očmi, da so vsled zapeljivosti, okolice in svojega poklica vedno v nevarnosti, da zapadejo v pretirano porabo teh. priložnosti in s tem v nevarnost,, da se jim razvije rak na prebavilih. Kdor ali katera opazi, da se preveč ali prehitro debeli, da. se pojavljajo stalne ali opetovane bolečine v prebavilih, naj ne zanemarja talcih pojavov. Naj se gre pre-iskat. boljše mah) prezgodaj kot malo prepozno. Ostre, čeprav ne velike, rane vsled opeklin ali jedkih stvari tudi morejo povzročiti raka kot poklicno bolezen pri vseh delavcih, ki opravljajo tako delo, da jih morejo dobiti. Na primer kovači ali delavci po kemičnih tovarnah. Če te ožge odletela "iskra" kovine ali jedka tvarina v kemični delavnici a če se rana noče zaceliti, idi se pravočasno preiskat. Sedaj, kp smo pregledali važno, za marsikaterega čitatelja popolnoma neznano in novo polje raka kot poklicne bolezni, se nam vsiljuje važno vprašanje: v koliko je mogoče da se z primerno izobrazbo in organizirano sa-mopomočjo obranimo takih žalostnih posledic-O tem se pomenimo v naslednjem sestavku kot odgovoru na vsebino naslova teh vrstic. (Nadal jeván jé) nelo. Mrtvi pos pa, ki je ležal v krsti, se ni mnogo zmenil za tvoje, cvetice! Ivanov obraz se je spačil, njegov glas je zvenel pritajeno, ko je vprašal: — Mrtev pes leži torej v krsti moje matere? In ti »I si drznil zbijati z vsem svetom komedijo, kakršno se še ni pripetila!? —: Mar sem smel izpostavljati svoje ime sramotit — zamrmra knez TThtomski in. kljub svoji rani se dvigne in se vzravna kakor sveža in se le malo nasloni na, svojo palico. — Mladenič, kaj vaš ti o trpljenju, ki sem ga prenašal tedaj, kaj veš ti.. . Toda zvedeti moraš to — nadaljuje knez nesigur-no in sede, zopet v naslan jač. — Pripovedoval ti bom kakor pripovedujemo poglavje iz kašnega zanimivega francoskega romana ! Ponudi mi še enkrat čašo šampanjca, piti moram, kajti kadar se spominjam tega dogodka, ni boljšega sredstva kakor je šampanjec, da se popolnoma omamim! Srčnorad je izpolhil Ivan knezovo željo. Spretno mu je nalival šampanjca med vso večerjo, da bi ga napravil bolj zgovornega in da bi zlomil njegovo globoko dušev.no odpornost. Ta se mu je tudi posrečilo- Knez je bil v razpoloženju, v katerem tudi sicer zaprtim značajem skačejo tajno kakor bolhe iz vseh kolov na dan. — V kratkih stavkih ti. bom vse povedal — spregovori knez, sicer sem ti. že nekaj izdal — ah, ta pijača je dab ra, ta dajp človeku toploto? Nalij mi še -K in poslušaj: Kakor voS je, bila tvoja mati iz odlične rodbine, po rojstvu mi je bija popolnoma ravna. Toda ona ni bila samo. najbogatejša deklica, kolikor se jih je pojavilo tedaj na ženitnem trgu Rusije, temveč je bila .obenem tudi najlepša, najkrasnejša plavolaska, vitka, njeno telo je bilo kakor izklesano — prav za prav se ne srnam niti spomniti na to, kajti prepričan nem, da mi bodo solze zalile oči! — Ha, ha, ha, ali. je mogoče, da bi tudi tako stari in zakrknjeni, grešniki lahko jokali? In zares, knezove oči so postale vlažne, topite so «e v solzab! Tvan 8fe ni nikdar videl tega starega in surovega človeka v takšnem razpoloženju. — Prvo leto najinega življenja sva živela na nekem našem posestvu — in to je bilo najsrečnejše leto mojega zakona! — Prisegam ti, Ivan, tvoji materi sem bil vodno zvest! Nikdar nisem prelomil zvestobe, nikdar nisem niti pomislil na katero drugo ženo! Nato pa so me poklicali znova v Petrograd kajti dali so mi samo leto dni dbpusta, potem pa sem moral zopet nastopiti svojo službo, kajti bil sem častnik. Preselila sva se v elegantno palačo na Nevskem prospektu. Ni minilo dolgo' in tvoja mati je postala središče petrograjskegn družabno era življenja. Tudi na carskem dvoru so jo radi gledali, da, $e celo preradi! — Torej tudi na carskem dvoru? — spregovori bledi princ-, ki' je mislil, da jo prodrl sedaj tajni že čisto blizu. Saj je hotel uganko samo zato rešiti, da bi imel od tega korist — mnogo denarja! — Ni minilo dolgo in po vserm Petrogradu so si šepetali na ušesa, celo vrabci po strehah so čivkali, da je tvoja mati ljubica nekega velikega kneza! — Velikega kneza? Katerega? — vzklikne Ivan zdajci hitro. Toda čeprav je šampanjec razvozljal knezu iThtom-skemu jezik, vendar je mladeniča porogljivo glodal, potem pa je vzkliknil: — TO pa jé, deček, moja tajna! Imena svojega očeta ne boš izvedel, vsaj sedaj še ne! Kajti nisem tako nespameten, da bi ti izročil v izkoriščanje zlati vrelec, kateremu sem doslej jaz gospodaril! Nekega dne sem dobil povelje, naj 'odidem v Kavkaz in naj presrledam tamoširje regimente. S tem poveljem pa je bilo združeno povišanje, na katerega nisem bil' malo ponosen. Odpotoval sem in čudho — iz Petrograda sem dobival vedno nove naloge, tako da sem moral ostati celili deset mesecev daleč od glavnega mesta. Med vsem tem časom pa sem s kopraenjem mislil na svojo ženo. Slavna, lepota kavkaških žena me ni mogla premotiti, nisem se zmenil za krasne žene, katerih lepot», in, ljuberen privedeta sicer vsakega moš-kogW'. do blaznosti, In ko je naposled napočil trenutek, da sem se lahko vrnil v Petrograd, tedaj sem pohitel na krilili ljubezni proti svojemu domu, misel pa, da bom lahko počival v naročju ljubljene žene, me jo navdajala % blaženostjo. Svojega prihoda nisem javil. Nasprotno, v pismu, ki sem ga pisal ženi, sem odnrodil svoj prihod za štirinajst dni pozneje, kajti hotel sem jo presenetiti. Ha, ha, lia, to je bilo veselb presenečenje -- šampanjca mi daj, mladenič!' Grlo imam siiho! Tokrat ni knez TThtomski niti čakal na to, da bi m»1 Ivan napolnit čašo. Sam je potočni! Šampanjsko steklenico iz srebrne posode, kjer je stala v ledu, nastavil si jo je na usta in jo do polovice izpraznil. Zamahnil je s steklenico nad svojo glavo in jo trešči čez mizo v kristalno zrcalo, ki se je razbilo na tis»1 komadov. —■ Ce bi jo bil tedaj tako razbil, kakor sem storil to s tem zrcalom — krikne knez- s ftrioavim ¡»lasom 111 plane s stola — bi bil morda storil dobro delo! Tod» tedaj sem bil še preveč neumen in nisem' hotel pTi" krasnesrn stvora božjega uničiti. Ha, ha, ha, jaz bedak —- če bi jo bil tedaj riMV*1 vsaj vedel, da se od tedaj zares ni dotaknila nobenega drugega moškega. V mojih nočeh, ko nisem mog* spati, se mi jo večkrat vračal spomin nanjo. — Kaj pa je zakrivila, da si je zaslužila smrt? "" vpraša Ivan. — Kaj je zakrivila? Bedak, mar si tega ne moro*' misliti? Ko sem stopil v njeno spalnico nepričafcova no in ne da bi se bil proj javil, je dTŽala na svoj 1 prsih otroka. To je bilo dete greha, dete vclik«ffL kneza! — To sem bil torej jaz? — vzklikne Ivan. -— Zate»-dragi oče, če bi me bil tedaj ubil, bi ti ne bil fS® .niti najmanj zameril! Bi mi bil vsaj1 prihranil tO blo niško življenje: TOda kaj si storil z mojo mnter.l" — Pognal Bem jo iz palače v zimsko noč — vzkO* ne knoz — svoj jezdni bič, ki sem ga še držal v rok1-sem spustil na njena rametna, udaril' senu p®' nje»®^ telesu, da je ihte pobegnila. Oblečena je bila. saan<^f srajci, morda je sredi zimske noči' tudi zmrznila- ga sicer ne vem gotovo; toda nikdar nisem poz» slišal, da bi bila kje umrla. (Nadaljevanj0' i^AN Cl|Nica "CONSTITUCION J®st'opana po profesorjih specijalizi-,|JJuh v najznamenitejših zdraviliščih v 'vr°pi nastavljenih nalašč za zdravljenje ^venske kolektivitete. odenie razkužovalnice voneričnih bolezni NORAGIA zastarela in kronična, naglo in garantirano ozdravljenje. ilis v vseh svojih stopnjah, model no zdravljenje. jnferkri in koža; — izpahljaji, Eczcme, izpadanje las. spolna šibkost (impotencia). Roe, pljuča, kašelj, naglo hujšanje. ftt> teSko prebavljanje, črevesje. ®LO, nos, ušesa, žarki X, diatermia. vMATIZEM, Hemoroides, nervoznost. ezervirani konsultoriji za ženske, nered-no perilo, nosečnost in porodi., reiščite se potem naših zdravnikov, da boste dognali njih sposobnost in niih zdravljenje z garantijo za Vaše hitro ozdravljenje. Popolno ozdravljenje § 4o.— tedensko $ 6.—. pregled in analize brezplačno Od 9 do 12; ob nedeljah S in praznikih od 19—12. L 1 fIRIGOYEN 154 Q PLAZA O ~conmucion Trgovina vina in jestvin rojakom se priporočata brata KURINČIČ UllCa CHICLANA 3899, vogal Castro T. 61-3681 — Buenos Aires ef°aična in druga naročila se dostavljajo na dom 0b nedeljah vhod Castro 2296 Krojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi na izbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj za obleke in površnike Velike zaloge zimskega perila za moške po konkurenčnih cenah Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 buenos aires (paternal) JET1KA Zadnje čase se vrši po vsej Argentini silna kampanja proti tuberkulozi. Do tega koraka jih je dovedlo ker so statistike pokazale, da je vsak dan več obolelih na tuberkulozi tudi v Argentiniji. Na dan jih umrje v Argentini 5(> za j etiko. Še ni tako dolgo tega ko se je zdelo, da je jetika neozdravljiva bolezen in je vsled tega prevladovalo mnenje, da je jetika podedljiva. To mnenje je današnja zdravniška' veda precej ovrgla in je vsaj v glavnem triaba iskati vzroke drugod. Sloveč zdravnik Brehmer je dokazal da je jetika ozdravljiva, če je bolnik na svežem zraku in da ima mir ter svežo hrano. Danes po vseh modernih, zdraviliščih jetične ozdravijo. Drugi dogodek, ki je porazno učinkoval v vprašanju podedljivósti jetike je odkritje tuberkuloze po Robertu Kochu, ki je dokazal absolutno gotovost, da se jetika ne niore razvijati, če ne zaide v telo tuberkulozni bacil. Natančne izkušnje ter preiskave dolgih let so pokazale, da se jetika očeta ali ma\ere posredno ne prenese na otroke. Četudi sta oče ali mati jetična je otrok zdrav. Res je, da se v nekaterih rodbinah večkrat pokaže ena in ista bolezen, kateri je pač bila vedno najbolj podvržena, ampak to še ne pomeni direktno podedlijvost temveč samo dovzetnost, in samo dovzetnost se po starših podeduje in ne bolezen sama. Dokler niso v telesu bacili tuberkuloze tudi jetiki dovzeten človek ni bolan in ne bo nikoli. Tudi ni treba misliti, da človek takoj oboli, aii se okuži, če je ali če ni dovzeten za je-tiko, kakor hitro pride v stik z jetičnimi. Nevarnost je res velika, vendar imamo mnogo primerov, da za jetiko obolijo ljudje ki izhajajo iz zdrave družine medtem ko so otroci je-tičnih staršev krepki in zdravi. Cé se človek okuži z bacilom jetike, teclaj se prične boj med bacilom in človekom. Močnejši zmaga! Če je telo človeka močno in odporno, tedaj bacili tuberkuloze nimajo moči, če pa je slabotno in neodporno, tedaj je premoč bacilov, tembolj če je človek jetiki dovzeten. Glavni odpor proti jetiki je snažnost in krepitev telesa. Danes moderno urejene države, če je v pravem pomenu besede katera, pošiljajo vse otroke, predvsem slabotne in malo-krvne na deželo, kjer se naužijejo solnca in čistega zraka. To ne delajo iz golega športa, temveč iz zdravstvenega namena. Sicer pa bi moral tudi vsak odrasel posameznik se zavedati, da s telesno čistoto, da pametno in razumno živi, dovolj- spi, zadostno jé ter si s zdravim delom jači telo, je najboljši in najreprostejši boj proti vsaki bolezni in tako tudi jetiki. Paziti se moramo bacila jetike! Vsekakor zdravniška veda še ni tako daleč, da bi popolnoma uničila bacile jetike. On je povsod, v zraku, v prahu, zlasti ga je v večjem številu v okolici bolnika, posebno če nezavarovano kašlja ter pljuje po tleh. Taka okolica je posebno nevarna za otroke, ker brskajo po tleh in devajo roke v usta in s tem tudi bacile. 0-troke je treba držati proč od jetičnih. bolnikov. Otroci jetičnih staršev obolijo za tuberkulozo zato, ker so za to bolezen dovzetni in dobijo v svoje telo indirektno jetične bacile od svojih staršev, nikakor pa ne direktno, to je da bi jih podedovali. Glavni povzročitelj tuberkuloze ki zajema VARUJTE IN PAZITE NA VAŠE PRIHRANKE Kadar odprete račun na Banki Boston (lahko začnete z samo petimi pesi), spomnite se; da Vam ponuja največjo sigurnost. Vsako operacijo boste izvršili v nekaj trenutkih. Vaš prihranek bo zavarovan z celim našim kapitalom in rezervo naše centrale v Bostonu. Ako živite lžven mesta nam lahko pošljete denar potom pošte. Tukaj boste našli najboljšo postrežbo za Vase denarne pošiljke za domovino in prodajo voznih listkov za prihod in povratek. Zapomnite si, da je naš JUGOSLOVANSKI ODDELEK odprt od 9 do 18 in ob sobotah od 8.30 do 11 ure. THE FIRST NATIONAL BANKOFBOSTON FLORIDA 99 PUEYRREDON 175 Av. Oral. Mitr« 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Rosarlo) [gsjCTgjjgBi lil milil III II— ■IIIWIiBEa—^^^ povjerenje — uljudnost — sigurnost — BRZINA širše ifi širše plasti ljudstva po vsem svetu je današnje krivično stanje človeške družbe, ki sloni na golem profitu in izkoriščanju nekaterih. Utrinki iz nase LOTERIJSKE DOGODIVŠČINE Piše Prostoslav Savinjski V Argentini, ako prideš v kak javni lokal, recimo gostilno ali kavarno, ktera je os, ki se okrog nje suče ves pomenek. Pootbal, konjske dirke in loterija. To so obligatna temata pogovorov. Politika je potisnjena bolj v ozadje ter običajno prihaja na površje šele na predvečer volitev, ki v Argentini vsekakor niso redke: takole vsake kvatre. Sicer pa prepuščamo skrb za politiko državnim poslancem, ki za ta "trudapolni" posel ves čas njihovega poslančevanja vlečejo 50 pesičkov na dan. Loterija spada v Argentini k najzanimivejšim socialnim pojavom. Saj ga ni delavnega dneva, da ne igra kakšna loterija. Smelo tr-dimk da je ni dežele na svetu kjer bi se toliko igralo v loteriji kot baš v Argentini. Zato pa tudi obilica prigodb dogodivščin in doživljajev, veselih in žalostnih. Kdor je kakor pisec tega članka petnajst let potoval širom Argentine je marsikaj tozadevnega doživel še več pa slišal. Muditi znatiželjmm Slovencem košaro teh doživetij, je namen tega sestavka. O moralnosti ali nemoralnosti loterije so mnenja silno deljena. Eden največjih nemških narodogospodarjev, glasoviti proliesor berlinske univerze Werner Sombart ima v svojem narodogospodarslcem leksikonu celo poglavje o loteriji. Ne bom tu omenjal celotne vsebine članka, povedano bodi samo, da Sombart pro-klinja loterijo na dno pekla, dokazujoč, da je strup narodov, češ nobeden človek na svetu nima pravice obogateti slučajno (kaj pa potem dedščine?) marveč edinole s žulji svojih rok ali pa z naporom svojih možgan. K temu mnenju se nagiblje tudi veliki se-veroameriški narod, kjer ne obstoja nobena loterija in najbrže v doglednem času obstojala ne bo. Mnogi predlogi so bili stavljeni v kongresu Združenih držav za ustanovitev državne loterije, ali puritanci med poslanci so vse- Restaurant "n c n f> i n» Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL ¡HKHWJWHKHJíKHÍSÍ^^ I Dr MILOSLAVICH i g Zdravnik za notranje bolezni. § S Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi g K in Parizu. X K Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. g § Se govori slovensko, nemško in špansko. § PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE g g GARANTIRANO ZDRAVLJENJE M Sprejema: od 11 do 12 i nod 3 do 7 zvečer. S Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 | 1 U. T. RETIRO 1852 nove domovine lej poskrbeli, da so se takšni predlogi izjalovili. V sosednji republiki Chile so v tamošnjem parlamentu pred pol letom stavili predlog za ustanovitev loterije, pa so kakor sem čital v santiaškem listu. "El Mercurio" nastopili takšni gromovniki v državni zbornici, da je stvar romala v koš. Zato pa Chilenci tem raje igrajo argentinsko loterijo posebno pa božično. Jaz za svojo osebo sem zgubil vero v loterijo. To se pravi nisem zgubil vere v serioz-nost in poštenost pri žrebanju marveč v možnost, da mi še kdaj zapade kak večji dobitek. Prvih 15 let svojega argentinovanja sem pač obilno igral. Ker sem si vse izdatke in dohodke zapisoval, sem si po 15 letih napravil bilanco ter ugotovil, da sem v loteriji 5 tisoč pesov zgubil, 2 tisoč pa dobil. In od te dobe je loterija zame mrtva. V ostalem pa mi je znano, da argentinski Slovenci strastno in obilno igrajo v loteriji in to z neizpodbitno ugodnim uspehom. Na tu-eate je Slovencev v Argentini (sam jih poznam nekoliko) ki so zadeli večje ali celo glavne dobitke. V tej točki ga je torej naš pesniški velikan Prešeren pokidal na onem mestu kjer pravi: "Slovenec nima sreče." * * * Kako toplo mi je ko čitam v časopisu: "pri zadnjem žrebanju miljonske loterije je padel glavni dobitek 1 miljon pesov na štev.....Sre- čonosna številka je bila razprodana po dese-tinkah v mestu Santa Fe med vseskozi revne ljudi, šoferje, kočijaže, tramvajske konduftter-je ter perice. Muhasta boginja Fortuna je tokrat. položila svoje darove v prave roke, ki so napravili iz revnih, obupno za svoj obstanek horečih se eksistenc bogataše, oprostivši jih vseh morečih vsakdanjih skrbi." Takšno notico milorad čitam, pa če tudi ne spadam med te srečne smrtnike. Človek goji pri tem eno samo željo, da bi dobitki donesli stalen blagoslov ter se ne razpršili tako hitro kakor so se pojavili. Kajti kaj je mnogokrat pravzaprav takozva-na sreča---"? Neopravičeno to vprašanje gotovo ni. Mnogokrat prenese človek nenadno nesrečo mnogo bolj junaško kot. nenadno srečo. Premno-gokrat se dogaja, da se iz nenadnega bogastva izcimi celi niz nevolje in nadloge. "Kakor dobljeno tako izgubljeno" nas opominja stara rečenica. Da-li je veliki dobitek tudi vselej velika sreča 1 Nanizal bom v naslednjem cel venec resničnih dogodivščin iz Argentine, ki sem jim bil ali sam priča ali pa so mi jih pravili verodostojni ljudje. Splača se slediti nepreračunljivim nitim, ki jih prede boginja Fortuna. (Nadaljevanje) S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega okusa, in najnovejši in ekonomični Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica Točna popravila Uvoz direkten Ustanovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 ojo popust. PRIMORSKE VESTI "PROSTOVOLJCI" ZA ABESINIJO IZ GRGARJA Gorica. — Iz Afrike prihajajo vedno češče pisma onih, ki so se prostovoljno javili za javna dela. Prvotno smo mislili in v tem, smislu tudi poročali, da ni bilo med njimi mnoso Slovencev. Vendar pa zadnja poročila, zlasti iz okolice Gorice, govore popolnoma drueače. Iz teh krajev je od vedno odhaialo največ možkih pa tudi žensk v tujino za^ delom. Ko so se pa v zadnjih letih razmere povsod poslabšale, so morali večinoma ostati doma. Zadnje obljube, ki so iih v zvezi s fašistično ekspedicijo metali med Hudi, so marsikoga omamile, da se ie pro-stovolino javil. Ni čudo, saj so jim obliuhliali po 25 lir dnevno, brezplačen prevoz in še mar-sikako drugo ugodnost. Tako se je javilo iz Greraria okoli 30 moških, mnogo tudi iz Kanala pri Soči. Med njimi so tudi družinski očetje, ki so upali da bodo lahko svoje prihranke pošiljali družinam. Iz zadnjih pisem, pa tudi po pripovedovanju prvih bolnikov, ki se vračajo, so vtaknili takoj vse v vojaške suknje, pod voiaško disciplino in s tem požrli vse svoje prejšnje obljube. Dobivajo dnevno le to.liko, da si lahko privoščijo kako malenkost, posebno vodo, ki jo morajo vsled velikega pomanjkanja, kupovati. Pisati ne smejo vsega niti domačim. Njihove družine so radi tega v velikih skrbeh in vedno bolj prepričane, da se ne bodo nikoli več videli. MEJO ŠE VEDNO UTRJUJEJO Čemu vse velike utrdbe v Brdih? Gorica. — Izgledalo je, da so začasno preue- ZUBOZDRAVNIC.A Dra. Samoilovič de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2534 lononoE I0E30I DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muniz VENERIČNE BOLEZNI NOTRANJE BOLEZNI GOSPE: Rezervirani prostori. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedelja od 8 do 9. tor .1;: i1 rraoraor , „ . lonocas KLEPARSKA DELAVNICA Napeljava vode, elektrike in gasa, (plomería, cinguería, calefacción, electricidad,, hojalatería mecánica). IVAN KOŠUTA in DRUG Se priporoča Cucha Cucha 2601 U. T. 59 - 2561 Buen^d Aires hali z utrjevanjem ob naši meji. Vendar pa je to le na videz, ker so v glavnem vsa važnejša dela dokončali in zato koncentrirali svojo delavnost drugod. Da je to res, nam potrjujejo ogromne zgradbe, ki jih grade v Brdih pri vasi Šmartno, na majhnem gozdnatem griču. Tu so skoro popolnoma dokončali okoli 60 vojaških zgradb, smod-nišnic in kasaren. Stavbe so dobro maskirane, da jih je le težko opaziti in so dolge do 30, široke do 15 m, pritlične, pač pa z močno beto-niranimi kletmi. K tem zgradbam, ki predstavljajo celo vas, so napeljali in zgradili poseben vodovod. Dostop do njih je strogo zabranjen. Nadaljujejo še z zgradbami kasaren v Krmi-nu, kjer so zgradili 4 ogromne stavbe, na katerih še niso končana vsa dela. Čemu vrše danes še nadalje ta dela, .skoro ni jasno. Posebno še v zadnjem, času, ko se je obetala pomirjenost. Izgleda da kljub dosedanjemu ogromnemu delu in ogromnim stroškom ki so jih imeli z utrditvijo 'meje, še vedno ni popolnoma pomirjen njih strah in da bodo še radi tega nadaljevali in se utrjevali. "ATENTAT" V RIHEMBERGU PRED SODIŠČEM Fašistične metode in fašistična justica Trst. julija 1935. — Prav pred letom dni je objavil naš list vest o atentatu na postajo v Rihembergu in o številnih aretacijah domačinov. V noči od 25. na 26. junija 1934. so se malo pred polnočjo, ko je vladala v Rihembergu že najgloblja tišina, slišali obupni klici na pomoč, ki so prihajali od tamošnje železniške postaje. Ko so ljudje prihiteli, so našli v mlaki krvi najemnika dela ob železniški progi Luigija Nittija. Zadel ga je strel v bok. Ka-rabinjerjem, ki so ga začeli izpraševati je pripovedoval, da je zalival cvetice na vrtu, ko se je nenadno prikazal neznanec in dvakrat ustrelil iz revolverja proti njemu. Nitti, kot velik junak, ni niti opazil, da je bil zadet, temveč je pohitelj v pisarno in se kmalu vrnil, oborožen z revolverjem. Oddal je pet strelov v smer, v katero je ubežal neznanec. Seveda so bili takoj na nogah karabinjerji in miličniki. Prišla je v Rihemberg celo posebna komisija proslule OVRE, saj je bil ranjeni Nitti navdušen fašist in daleč naokrog znan kot denuncijant in zatiralec našega naroda, šušlja- ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postreženi. S tem koristite samim sebi in listu obenem. o D o a< Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika \ zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragiif - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (CM-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-l.i::ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VII. Núm. 314 ¡ buenos aires PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin lo se je celo, da je krajevni načelnik OVRE. Aretirali so radi tega takoj celo vrsto naših rnjladeničev in jih gnali v zapor. Toda kmalu so morale celo fašistične sodne oblasti ustaviti vsako nadaljno postopanje proti domačinom. Vsa zadeva je bila nekam zago-: netna. Najbolj čudno pa je bilo, da je bila krogla, ki so jo vzeli iz rane žrtvi "atentata", iz revolverja samega Nittija. Radi tega so izpustili vse arétirance, uvedli pa so sodno postopanje proti Nittiju, češ da je simuliral napad. Nitti pa je to vedno zánikal in vztrajal pri svoji pripovedki o neznanem atentatorju. Tako se je zagovarjal tudi te dni pred kazenskim tri-bunalom v Gorici. Trdovratno je odvračal očitek simulacije, toda ni mogel prepričati sodni- V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 lepo sliko v barva') Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD TRGOVINA JESTVIN Prodaja vseh v stroko spadajočih predmetov, - Zmerne cene. VIKTOR CERNIC COR. R. LISTA esq. ESPRONCEDA IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. u. t. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires za začetnike. Naučite se dobro in elegantno plesati Tango, »''ox-Trot, Valček, Ranchera, Paso-Doble, Rumba, La Cucaracha. Z ne-Kolikimi vajami z špcci-julistom za začetnike profesorjem L e w i c k i, boste postal perfekten plesalec. Garantirani ekonomični tečaji za oba jpola. Špecijalni saloni Vsak dan in ob nedeljah od 10 de 24 ure SAN MARTIN A18 Vstopite brez zvoni t1 i kov o svoji nedolžnosti. Državni pravdnik je zahteval obsodbo in je predlagal kot kazen 15 mesečni zapor in 1400 lir globe. Njegov zagovornik odvetnik Robba iz Trsta, pa ga je skušal rešiti, navajajoč .vse njegove zasluge za fašizem. . Tribunal je izrekel oprostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. , KAKŠNI SE VRAČAJO IZ ABESINIJE! GORICA, julija 1935. — V Gradiško sta se vrnila dva pilota, ki sta bila dodeljena abesin-ski ekšpediciji. Eden je že prej dalj časa služil kot prostpvoljec-pilot v italijanski Somaliji, drugi pa je bil prvič tam. Prvi se je pri nekem poletu ponesrečil, radi česar so mu morali odrezati obe nogi. Omenjeni je šel kot navdušen fašist, a vrnil se je domov kot velik nasprotnik sedanjega režima. Pripovedal je o postopanju z vojaki in tu- di z njimi — prostovoljci, ki je Vse prej kot človeško. Ogromna vročina, slaba hrana in žeja ubijajo popolnoma vsako energijo in z orožjem v rokah-morajo držati vojake v disciplini. Mnogo jih je obolelo na malariji, a ■ boje se jih poslati domov vsled' bojazni, da ne bi to slabo vplivalo na ostale. Le malo komu se posreči tako, kot se je njemu. Za vse žrtve, ki jih je doprinesel, pa mu do sedaj še niso nakazali invalidnine, kot bi jo moral po zakonu dobiti. Zahtevali so celo- iz-bolnice, kjer se je zdravil, da mora vrniti stroške. Taki primeri so vsekakor opomin in tudi strah vsem* ki se podajajo in se morajo podati pod vojaško disciplino v afriške kolonije. Bati se je, da bo kljub ogromnim pripravam in tehnični dovršenosti, zmagalo vse drugo kot orožje. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROCENII Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na Številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas laliko vsak dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 Bs. Aires Pozor rojaki Ako se odločita za nabavo dobrega radio aparata, no nasedajte krič či reklami. Zna so zgoditi, da Vam za drag denar "prodajo" kup aluminija in stekla namesto radiaaparata. Da so to ne zgod, obrnite se na rojaka, ki Vam bo v vsakem ozira, pošteno ustregel. Konstrukcija in poprava vseh vrst radioaparatov od napreprostejših do najbolj kompliciranih. Varnostne naprave proti vlomu in požaru. Delo garantirano. Nizks cene. Naročnikom Slovenskega Tednkai 10 o|o popusta. Prva Slovenska Diplomirana Izde!ovalnica Radioaparatov ULICA ANDRES ARGUIBEL 1468, Dpto. 5. BUENOS AIRES Dr. J. HAHN ŽENSKE BOLEZNI — MATERNICA — JAJČNIK — PREZGODNJA ALI ZAKASNJENA PERIODA — BELI TOK — NOTRANJE BOLEZNI ŽELODEC IN DROBOVJE — GONOREJA, MEHUR, OBISTI ULTRAVIOLETNI ŽARKI Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejema od 3—8 zvečer Tucumán 2729, esq. Pueyrredón NIZKE CENE __Ugodno tedensko in mesečno plačevanje