Katollšk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj4 po poŠti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za četert leta 1 gld. 30 kr. V tiakamici pprejemana za leto 4 gnld., za pol leta 2 gld., za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXI. V Ljubljani 19. mal. serpana 1878. List 29. Mzgteili bogoijubnih otrok iz r sik časov keršanstva• Več Marij nih otrok. d) V Marpingenu. (Dalje.) Drugi dan (4. mal. serp.) gredo popoldne okrog petih spet v gozd ; pa si ne upajo prav na kraj prika-zanja, tenuie pokleknejo nekoliko stopinj niže. Ko tretjič obmolijo oeenaš, zagledajo bliščečo prikazen kar pred seboj. Zdaj se nič več ne bojijo. Brez strahu jo vprašajo: „Gospa, kdo ste?" in zaslišijo razločni odgovor: „Jaz sem neomadežno Spočeta." Na daljno vprašanje: „Kaj naj storimo?" dobijo odgovor: „Morate pobožno moliti." Otroci koj % bo gaj o in domu grede molijo skupaj po poti. Doma precej povejo, kaj so spet vidile in kaj slišale. Marjetina mati meni jo: prikazen beržkone ni rekla ,,jaz sem brezmadežno Spočeta", ampak „brezmadežno Spočetje". ,,Mati, odverne otrok, zdi se ml, da vi hočete kaj pridjati: rek!a je: „Jaz sem brezmadežno Spočeta."^ ' Se tioti večer gredo ob osmih otroci spet na omenjeni kraj in ž njimi še 20 drugih otrok in 0 odraslih. Vsi pokleknejo in molijo. Otroci, vprašani ali kaj vidijo, odkimajo, pri tretjem očenaši pa prikimajo in nič ne reko, le obraz se jim spremeni. Ko pričujoči odmolijo rožni venec, silijo otroke, naj vprašajo: Kdo je in kaj hoče? Priprosto spet vprašajo: „Gospa, kdo ste?" Odgovor : .,Jaz sem brezmadežno Spočeta." „Kaj zahtevate?" Odgovor: ,.Morate pobožno moliti in ne grešiti!" — „Je bila naša molitev dobra?" „Dobra!" — „A!i smemo še večkrat priti?" „Smete!" Pričujoči niso slišali in vidili ničesar. Tudi mala Suzana ni nič vidila in slišala ta dan, .in tudi pozneje ne - do 7. vel. serpana. Tega je bila zelo zelo žalostna in je veliko jokala in molila. Posebno čudno je bilo ta večer še to le: Ko se deklice napotite domu in se še enkrat nazaj ozrete," zapazite, da Mati Božja gre za njima. Drugim sc to neverjetno zdi, zato odločijo deklici in eni oči zatisnejo, drugi pa velijo, naj pokaže s perstom, kje je prikazen; nato mora pokazati še druga: obe ste pokazale ravno tisti prostor. Ko pridejo do perve hiše, zgine. Ta večer ste bile deklice drugač vesele, kakor sinoč. Katarinka zakliče vsa v veselji: „Mati Božja je tako lepa; v obraz ni moč gledati, kakor bi hotel kdo v solnce gledati." Tretji dan (5. mal. serp.) gredo popoldne trije možje z deklicami in prosijo Marjeto in Katarinko, naj spet vprašate: kdo je, kaj hoče in če bo še večkrat pfi5la? Marija se le za malo časa prikaže in deklici jo vprašate: ,,Gospa, kdo ste?' Odgovor: ,,.Jaz sem brezmad' žno Spočeta." - ,.Kaj zahtevate?" Odgovor: „Na j se na tem kraji kapelica zida." - , Ali boste še večkrat prišli?4' Odgovor: „Danes in jutri še pridem." Tudi ta večer gredo deklice proti noči šc enkrat tje in kakih 100 oseb se zbere na kraji prikazovanja. Na željo pričujočih deklice veliko reči poprašujeto Marijo, ko se jima prikaže: 1. Kaj nama je storiti? Odgovor: „Pobožno morate moliti in ne grešiti!* — 2. Kako dolgo ostanete pri nas? „I)o desetih." — 3. Ali naj pridejo semkaj gosp. župnik? ,.Ne." — 4. Ali naj ""idejo g. župnik iz H.? „Ne "— 5. Zakaj vas moremo same viditi? ,,Ker ste nedolžni otroei." — Ali mor«* kdo pričujočih vas viditi? „Ne." — 7. Ali bi kdo drugi iz vasi vas mogel viditi? ,,Da." — 8. Ali naj se tukaj postavi podoba ali kapela ? ,,Kapela." — Kdo naj jo zida? „Kdo»* hoče." — H». Iz česa naj b«, iz lesa ali iz kamenja? „Iz kamenja." — 11. Ali naj ljudje k zidanju pripomorejo? „Naj le!" — 12. Ali se vas smemo dotakniti? „Nc!" — 13. Ali se vas smejo dotakniti bolniki, da bi ozdraveli? ,,Smejo!" — 14. Ali »memo Še nocoj kake bolnike poklicati? ,,Le!" Koliko veselje sta med ljudstvom vzbudila odgovora na oboje zadnje vprašanje! Marija se hoče skaziti zdravje bohvkov", kolika sreča! Bf-rž gredo nekteri v vas bolnikov iskat. Pcrva je imela neprecenljivo sn«o dotakniti se Marij ne noge Barbara Hubertu s, 141«-1 na sestra Marijno ljubljenke Katarinke. Njena bolna noga se je kmali jela boljšati in jedo jeseni popolnoma ozdravela ter zdrava ostala. Drtigi srečni je bil rudar N i-kolaj II e k t c n \v a 1 d, ki je že 10 mescev hiral ter za nobeno delo ni bil zmožen; vsa vas je poznala njegov žr.lostni stan. Podal se je bil že k počitku, ko so ga klicat prišli. Poln vesele nade doleze na odločeni kraj. Otroka pravita Materi Božji: „Tu je prišel bolnik, da bi zdravje zadobil" ter vprašata, če se jc sme dotakniti in kje? Ko odgovori, da ,,na nogi", položite deklice njegovo desnico na travo, kjer vidite nogo usmiljene Device. Pri tej priči ga bolezen grozovito pretrese in „kakor merzla voda po životu odteče" — ozdravljen je. Preden gre, prosi, naj otroka poprašata, kaj mora storiti? Odgovor dobi: Naj moli 8 dni po trikrat: „I*od tvojo pomoč" in „Pridi sv. Duh". Rektemvald gre domu in veselja in hvaležnosti se joka — kakor dete. Ceterti dan (0. mal. serp.) se Marija spet dvakrat rikaže, popoldne in zvečer. Znamenito je ozdravljenje olnikov in to, da so Marijo tudi vidili štirje odrašeni možje in neka lTletna deklica, in sicer vsi ob enem času in na ravno tistem kraju. Naslednje 4 dni se Marija ni prikazala, če tudi bo otroci v gozdu molili, kar so časa imeli. Ljudi je čedalje več prihajalo tudi tujih. Germ, kjer je bila prikazen, so ves obtergali in poruvaii, ker vsak je hotel kak spominek imeti. družba v vedno pomoč za ti ume v vicah Menda se nikdar ni tako zeič obračala verska pozornost na naše drage unkraj groba, kakor ravno sedanji čas. Kes, skrajni čas je, da se tudi po slovenskih naših krajih kaj stori, in sicer kaj zdatnega. Pobožnost za duše v vicah je zares naj lepši izmed vseh pobožnost, je najbolj koristno in najdostojneje bogoslužje, zakaj tukaj se kaže vera v prihodnje življenje, se ož:vi)a upanje v prihodnje plačilo, se uterja ljube-zeu, življej vsega kerščanstva. Tako prizadevanje je znamenje plemenitosti in zavoljo tega je vredno vsestranske podpore. Ako siromaku pomagamo, ne vemo vselej, mu bode-li koristil dar? nam bode li hvaležen? Ako p<vetu, ker je po vsem svetu razširjen red sv. Frančiška. *) Preteklega stoletja prišla je na Laškem tu 11 neka knjižica na svitlo, ki je obsegala, razun drugih stvari, 7 naredb te pobožne družbe. Največega pomena ste pervi dve. Naj b de na kratko naznanjeno, kaj da obsegajo te sedmere točke. Pervi dve naredbi pravite, da družoa ima dvojne ude, in sicer v pervi versti take, ki za duše v vicah mašujejo ali pa, ki ma ševati dado. iz tega se vidi, da družoa ta obsega mašnik* in ne roašnike. Druga versta pa obsega vse tiste take ude, ki dušam v vicah ne pomagajo z mašami, *) , Bera=ki redovi", bi rekli nerodni pisci; toda k ve-čeinu bi se reklo „ubožni redovi", ker imajo obljubo uboštva, a ne ber.ištva. ..Bettelorden", pustite protestantom to častito iznajdbo. „Ordines ineudicantes" prestavljati z beraškimi redi, je ravno tuko napak, kukor ,,inuudus inuliebris" z ženskim svetom. Pis. ampak z obhajilom in še s kako pobožoostjo: ali skri-ževim potom ali z rožnim vencem. To so pač lahke tčrjatve, ki jih zamore vsakdo izpolniti. Ostale naredbe ao pa manj važne. Tretja pravi, da kdor odločeni dan avoje dolžnosti ne more storiti, naj jo stori, kadar more, toda pred ko pred. Četerta naznanja, kdor iz vnemar-nosti tega ne stori, da tudi odpustkov in drugih duhovnih dobrot ni deležen. V peti naredbi je povedano, da ta družba je razširjena celč po turških deželah in da: Zatorej so ČČ. gg. duhovni pastirji prošeni, da to družbo razširjajo po svojih duhovni-jahinda jo vodijo. Iz šestega odstavka je razvi-deti, da ta družba svete pomoči je poterjena od general-ministra celega serafinakega reda, da je razširjena po vsem njemu podložnem redu in da naj bo v vsakem samostanu kdo postavljen za vodnika, ki ljudi sprejema in zapisuje. In zadnjič je rečeno, da kdor se če vpisati, naj pove ali posije svoje kerstno ime in priimek in si odbere, ktero versto če. Potem se nahajajo nektere poterjila. Pervo, oziroma drugo, je bolonjskega general-vikarja 14. sveč. 1770, po D. Avreliju Kastanu. Nato sledi poterjiio S. Korulapija, general vikarja boloojske nadškofije 15 sveč. 1770 po A. Franku, ki se tako-le glasi: Le te naredbe v prospeh družbe za vedno pomoč dušam v vicah, vsta-novljene v cerkvi patrov reformatov.... serafinskega reda ..., odobrimo in poterdimo... . P. Paskal iz Varisija, general-minister celega serafinskega reda, je to družbo za vedno pomoč dušam v vicah poterdil in tudi sam va-njo pristopil. Priporočal je in opominjal, naj se po vseh samostanih tega reda sprejme in vstanovi, pa tudi vsem kristjanom na serce poklada, da se povsod kar najbolj razširja. To pismo je dano v Rimu iz samostana araceljskega 26. kimovca 1772. To knjižico tedaj je poslovenil P. Ferdinand Vonča 1840, ravno tistega leta, ko je, samostane obiskovaje, v Nazarih blizo Mozirja na Bpodnjem Štajerskem umeri. Bil je prednik kranjsko-hervaški okrajni sv. Frančiška, ki je hotel to družbo vstanoviti tudi po teh samostanih. V knjigi mertvaški se bere o njem : Die XXXI mensis julii, pie in Domino obiit — Nazaretbi: Adm. Rev. P. Ferdinandus Won«ha, 83. theologiae lector, iterato minister provincialis, aetatis physicae an. 48, religionis 29. 1840. Sadu svojega blagega prizadevanja pobožui mož ni doučakal. Njegov rokopis so drugi „po kranjski" popravljali. Poslan je bil v pregled, ali kaj, ranjkemu nadškofu goriškemu, ker je na rokopisu to le zapisano: Admititur. Goritiae 16. novembris 1840. Franc. Xav. arcbiepiscopus. Katoličani po vsem svetu so se jako zanimali za to prekoristuo in najiepšo družbo. Naposled je bila p> kardinalu deila Porta liadiani, namestniku njih svetosti papeža Gregorija XVI, z odlokom 8. januarja 1841, cerkveno poterjena in vstanovljena v Rimu v cerkvi sv. Marije Monteronske. Od ravno tega papeža je bila obdarovana s popplnimi odpustki, katerih je dvanajst, a pismom 19. junuarja 1841. Biia je družba tedaj že od papeža samega, tedaj cerkveno poterjena, z vsemi svojimi naredbami; vendar je brati na rokopisu še tale pripis: Omissis deletis imprimatur. Tergesti die 15. 9bris 1841. Prekrižaue so bile pa neke prav nedolžoe naredbice in puščene le molitvice. S tem se pa dotičniki niso mogli sprijazniti. Pomniti je, da takrat je še mnogotero vei jozefinski dub. Poslane so bile na Dunaj in 16. junija 1847 so bile te naredbe v novo pregledane od c. kr. zbora (ki bukve pregleduje) in za natis dopuščene." Tedaj celih šest let Be ie modrovalo, se li sme po slovenski moliti za duše v vicah? Sedaj še le je bil natis privoljen v Benedkab 28. juniia 1847. kjer je rokopis zagledal beli dan. Sal-vis... Podpisan je neki Fr. P. A. C. Pianton K. censor. Odslej ni zadevala ta pobožna družba na nikake overe. To je pa čudno, da je bila pri nas tako hitro pozabljena, kajti v ljubljanskem samostanu v 47 letih ni več udov zapisanih, kot samo nekaj čez 13 sto, dasi tudi se one kranjske knjižice zastonj dajč. Upati je, da sčasoma bode bolje. Goreči duhovni pastirji bodo to stvar sami pretehtovaii in storili, kar se jim bode za pospčh t* pobožnosti pripravno zdelo. Dobro bi bilo, ko bi se tem udom odločil kak altar ali kapelica, ali saj kaka pripravna podoba, kjer bi imeli svoje maše, opravljali večkrat molitve za duše v vicah in se znabiti tudi shajali, da bi poslušali govore za verne duše v vicah. Ljudstvo bi se veliko bol) vnčmalo za Božjo službo in za čedno življenje, ako bi imelo kaj vidnega pred sabo. Tako so nastale šmarnice in tako bi utegnile nastati ,,zadušnice". Vsakdo se lahko prepriča, da smarnice ljudje vedno kaj radi obiskujejo in so se jim priljubile; pa tudi zadušnice bi se obiskovale, ker so izvir in iztok ljubezni do naših dragih ranjcih, ki so v Gospodu zaspali. Marsikakega hudobneža, zakopanega v vsaktere pregrehe, ne gaue nobena stvar. Ako se mu pa živo na serce govori o ljubezni matere Božje, se dostikrat omehča. Večkrat Be grešnik uda, še tako zaraščen, naj že na morišču, pod vešali stoji, ako ga zna dušni zdravnik milo opomniti njegove ranjce matere. Da starši svojim otrokom najbolje hočejo in žele, to vsakdo ve, tudi hudodelec. Vneti duhovni pastirji bodo v takih vernodušnih pobožnostih spoznali, da so velik pomoček za vspešno duhovno pastirovanje. V „St. B. St." je bilo brati, da nekje na Bavarskem je bila cerkev o nedeljah in praznikih zmerom prazna. Župnika je to neizrečeno bolelo. Misli, kako bi temu v okom prišel. Vstanovi zadušnice, in glej — cerkev se je vidoma polnila. Želeti bi bilo, naj bi bratovšina izprosila od sv. Očeta še privilegij za vse ss. maše, ki jih bratovšina opravlja ali opravljati daje za ranjce verne. Komur je tedaj mar, da se terpljeuje dušam v vicah okrajša, in se vdeležuje skoro večne vstanove mnogih ss. maš in molitev, naj se v to bratovšino sam zapiše, pa še drugim toplo priporoča, kar zahteva že ljubezen do bližnjega, zakaj kolikor več jih bo, ki bodo za ranjke molili, toliko hitreje bode reševanje iz vic in toliko več priprošnjikov b o-demo imeli pri Bogu, ako bode roka Gospo-dovazadelatudinas. P. (Ji. M. O božjih potih. (Dalje.) 2. Dandanašnji svet je cerkev Kristusovo zapustil; božje poti ga morejo zopet privabiti v cerkev. Dan današnji liberalni svet pogosto noče nič več slišati o razodenju B- žjem, o prerokbah in čudežih, o včlovečenju Sinu Božjega, o Božjem nauku, o Božjih postavah, o Božji milosti in duhovnem življenju otrok Božjih, o veri, o sv. zakramentih, o daritvi sv. maše, o Božjem vtemeljenju cerkve Kristusove, o njenih pravicah, o njenem duhovstvu in njegovi Božji oblasti, ob kratkem: brezbožni svet ne sliši rad o Božjem kraljestvu na zemlji, v ktero naj gredo vsi ljudje na zemlji, čegar zapovedim ee morajo vsi ukloniti, čegar sredstva imajo vsi rabiti, če se hočejo zveličati. Dan današnji svet, ki ne mara vere, tudi ne mara cerkve, zato dela z vso močjo in z vsemi sredstvi na to, da jo iztrebi. Da bi to dosegel, pograbil je Cerkvi po več krajih naj pervo časno premoženje, da bi oslabil njeno duhovsko delovanje; tudi gre na roko vsemu in podpira vse, kar je protivno in pogubljivo njenemu duhovnemu bistva, t. j.: krivoverje, novodobno judovstvo, celč tudi golo poganstvo, nenravnost in vsakoverstne pregrehe. Dan današnji svet dopušča vse, kar meri zoper sv. Cerkev, postavim: naj očitniši laž, obrekovanje, zasmehovanje in Daj straš-neje preklinjevanje. Cerkev je pogosto ob vso moč, ob varstvo, kdor hoče, more jo udariti in ji škodovati. Papež so priperti, škofe po Pruskem in Ruskem zapirajo, duhovnike in redovnike z domovine preganjajo, cerkve in samostane zapirajo, zveste katoličane, ki se svoje cerkve derže in jo branijo, kaznujejo z velikimi globami ali z ječo. Za dušne oskerbnike vsiljujejo Iju-dčm odpadnike, in jih hočejo kar primorati, da bi bili poslušni postavam, ki so veri protivne. In to imenujejo kulturno borbo devetnajstega stoletja. Tu bi radi cerkev s cepci pobili, tam bi jo radi pod odejo zadušili. Jako pomenljivo pa je to, kako so se ti, veri in cerkvi pro-tivni življi skup zbrali, nekoliko tudi po neskerbnosti in nemarnosti, boječnosti in popustljivosti katoličanov, in sedaj po postavnem potu p^ragr^fe kujejo, ki jih postave imenujejo in po teh paragrafih hočejo izpeljati in opravičiti vse goropadnosti in nasilja proti cerkvi, — sedaj zlasti na Nemškem. Tak je dandanašnji svet, in že ni skoro več deržave, ki bi ne bila kolikor toliko neprijazna cerkvi Kristusovi. Kako silno se pehajo peklenske sile in moči, da bi katoliško Francosko prevrnile in razdejale, ker vedo, da tu je še krepka zasb mba sv. cerkvi in papeštvu. Zato tudi verni irancoski narod po svoji večini krepko na noge stopa, očitno se pokori za svoje grehe, ter gleda, da bi z nepretrganimi slovesnimi božjimi poti zopet se sprijaznil z Bogom in s cerkvijo. Tudi je upati, da se ne trudi zastonj; kajti božje pota ga vodijo v cerkev, cerkev pa k Bogu. Romarji, ki romajo v Rim, obiščejo sv. Očeta, poglavarja sv. Cerkve, in se tako tesneje oklenejo središča sv. Cerkve; božje pota doma pa vežejo ljudstvo z duhovni in škofi, ki ž njim vred romajo in molijo. Božje pota na trume privabljajo ljudi v cerkev, da b«-edo B žjo poslušajo, ss. zakramente pre;emajo, daritve sv. maše ec vdeležujejo, in tako znova zadobivajo dobrote sv. cerkve. Božje pota, kedar se jih vdeležujejo vsi stanovi, naro in mlado, moški in ženske, kakor postavim dan H„nes na Francoskem, razširjajo cerkveno mišljenje in crkveno življenje po mestih in vaseh, po hribih in dolinah, uo vseh pokrajinah in občinah, vabijo v cerkev, poiščejo, kar je bilo zgubljenega, spreobernejo včasih najzvgri-zeniše nasprotnike tako, da postanejo dobri otroei ~v. cerkve, in njeni naj stanovitniši in naj serčneji boritrlji in branitelji. Bistvo božjih pot je cerkveno in katoliško, vse opravila so cerkvene in katoliške, in one same so nni-nentno cerkvena in katoliška pobožnost. Z božjo potjo očitno in slovesno spoznavamo, da smo udje katoliške cerkve, in ob enem tudi očitno in slovesno obsojamo in pogubljamo odpad od katoliške cerkve. In to je dober, krepek pripomoček, da slepi morebiti spregledajo, mlačni se omajo, slabi se oserčijo, omahljivi se vterdijo, in premnogi se povernejo k cerkveni in katoliški zavednosti. S početka maja meseca 1873. I. rekla je neka « e-putacija francoskih romarjev papežu Piju IX med eru-gim to le : ,,Naš rojak Labre, slavni romar v novejem času, je romarsko palico na pragu vatikanskem odložil, na pragu vatikanskem jo hočemo mi v roke vzeti. . .. Za romarsko palico pa emo prijeli zato, da poverneino svoji domovini njeno poslanje, cerkvi njeno pervorojeno hčerko, in papežu njegovega branitelja. Romali bodemo od svetišča do svetišča, povsod prosili presveto Serce Jezusovo, in na poncagaje klicali njegovo presveto Mater." Dan današnje ponovljeno romanje se suče okrog središča katoliške cerkve, in njena pervorojena hčerka, ki je bila toliko zadolžila, ona se z romarsko palico in roztrnkrai.cem v roki k njej pevrača. In kolikor romarjev, toliko braniteljev ima sv. cerkev in njen vidni poglavar. Ljudstvo samo je začelo se potegovati za svojo mattr, cerkev katoliško, ktero je ce.6 več katol ških vlad sramotno izplemlo, zapustilo in na njenih pravicah prikrajšalo. Z očitnimi in slovesnimi božjimi potimi se pa cerkev Kristusova tudi drugoverc-m oznanja, da z malo-kterim sredstvom tako, aii pa z nobenim ne. Romarji romajo od kraja d> kraja, iz fežeie v deželo, \z ene pokrajine v drugo, z enega dela sveta v drugega, na ttvo.em popotovamu skazujej > katoliško mišljenje, katoliška življenje, katoliško službo B<žjo, in oznanujejo katoliško resnic > trtemu aVetu. Take božje pota zbujajo s svojo očitnostjo in slovesnostjo pozornost in pazljivost, iu kdor iina dobro voljo in pošteno Serce, ima tu dosti priložnosti, da spoznava katoliško cerkev v njenem nauku in življenju, more -se je oklenit«, in v njej z boljšo pomočjo svoje blaženstvo doseči. Božje pota pa tudi zmotenim veliko pomagajo, da se raji in laglje povračajo v krilo svoje matere cerkve. (Dalje nasl.) Cegar je o/o/t Ciper f in ie Ha J drazega. Da so Angleži pridobili otok Ciper, to se posebno kadi Italijanom, ker Savojbka vladarska hiša ima staro pravico do tega otoka. Od 1. 1487 so si Savojski vla darji pridevali naslov: Ciperski kralj. Karlota, Ciperska kraljica in vdova Ljudowka Savojakega, ki je bil brat blaž-nega Amadeja, je zapustila Karolu I ta naslov in pravico do otoka. Bil je otok svoje dni lastina rimskega cesarstva, zato si ga tudi iz tega ozira „mlada Italija" pri a-ttuje. Rimljani so ga bili uzeli Kleopatri; pri deljenji rimskega cesarstva je bi! podveržen carigraškemu c«-varstvu; ko je bilo le-to razpadlo, so ga imeli nekaj ca-a Arabci, potem so greski cesarji Arabce pregnali. Tako -o je ee marsikaj godilo, ter se je poslednjič Karlota Ttperska kraljica, d *!a v Nikoziji kronati in je vladUa do I. 1461. Ta kraljica se je bila 1. 1458 zaročila z Ljudovikom Satojskim, urugim sinom Ljudovika, vojvoda Savojskega in A:,e C.perske, in o svoji smerti »•• zapustila vse prav.ce Karolu Savojskemu, svojemu vnuku, ki je sprejel naslov Ciperskega kralja. N:so pa Savojci nikoli si v last vzeli otoka. Dobili so ga I. 1571 Benečani, pozneje pa Turki pod Se-limom II, čeravno so se Ciprijoti silovito branili pod Mark>o Turki kristjane strahovito klali in še huje z njimi deia:i. Pri tacih oko'išinah b >de najberže Humbert kakor sardinski kralj po pravici oporekal zoper to, da Anglija dobi Ciper. Se vč, ds mog< čr i Angleži se bodo smejali mladolaškemu protestu, io utegnili bi ga opomniti, da papež še z vse boljimi pravicami prote3tujp zoper to, da Humbert sedi v Kvirinalu, ki so vrata vlomili, da je vanj prišel. O tej priliki bo marsikoga mikalo še kaj bolj na- tanko zvediti o tem posebnem otoku. Imenuje se po greško Kypros, turško Kebris, je me ! Sirijo in malo Azijo in ima zdaj že kacih 200.000 prebivalcev, večidel Grekov. Glavno mesto je Nikozija. Lepi otok je v naj srečnišem obnebji in silo rodoviten, ni pa nikoli mogel priti do tolikega razcveta, kolikor je zmožen s svojo vgodno in rodovitno lego, ker od nekdaj je bil v tepežu, ko so se razni narodi zanj pulili. Prebivali so ondi v starodavnih časih Kananejci, pridružili so se jim Feni-čani s svojimi vražami in maiikovavstvoro, dalje Perzi-jani, Macedonci pod Aleksandrom, Egipčani, Rimljani, Arabci, Benečani (l. 14H9), pod Selimom 1571 so ga uzeli Turki, kterih so se večkrat iskali znebiti. L. 1822, ko so se otočani hotli osvoboditi, so Turki 25.000 mož poklali, otroke utopovali, ženske prodali v sužnost. Pod gospostvom kapudan-paševim se deli Ciper v 3 sandžake (okraje): Niko&ija, Kerina in Baffa. Larnaka in Famagosta sta imenitna zavetnika. L. 1866, grede skoz Sirijo in Libanon iz Svete dežele, sem prišel na Ciper ravno binkostni ponedeljek. Z našim parobrodom se je peljal tudi preč. gr8p. Mih. Ciril, vikarij s škofovsko oblastjo na Cipru, ki je ravno pcpotoval iz Jeruzalemu. Otok ima namreč tudi precejšno število katoličanov. V Laruaki so 3 katoliške cerkve in gotovo zdaj že do lOlO katoličanov. Duhovnijo imajo oo. Frančiškani; njih cerkev je izmed naj lepših na Jutrovem. Zaupljivo bodo imeli katoličani mir pod angleškim gospostvom, in v sedanjih okolišinah utegnejo imeti več svobode, kakor bi je imeli pod marsikterim liberalnim katoliškim vladarstvom po sedanjem kopitu. Anglija skor edina, kakor je znati, se je doseduj nekaj naučila, to namreč: da vladam nikoli ni koristno Cerkev tre ti, zato je pa tudi v sedanjih zmešnjavah naj več pridobila, ker vse druge pridobitve tako rekoč zginejo pred razširjenim silovitim gospostvom angleškim po vsem srednjim morji in na vsem jugo večernem delu Azije od Trapezunda do perzijanskega zaliva, kakor pravi „Vaterland''. Vidi se, da zviti angleški deržavniki niso zastonj jezika iu peres brusili po vsem svetu zoper Rusa. Vidi se pa tudi neka posebna viši previdnost v vsih teh dogodbab, zakaj pri vsi svoji terdobi io ger-dobnosti, ki se u. pr. do Ircev ni še dopolno omečila, vendar Anglija razvija neko versko svobod", ki katoli-čanstvu v korist prihaja. Pri svoji nezmerni koristo-ijubnosli ondotni prebrisani deržavniki ved6 razločiti, kaj njih domovini res v korist tekne, kaj pa ne. Kako nezmerno in naglo se je Širil poprej tudi vpliv Francije in Italije po vsem svetu, dokler ste bile veri prijazni in ste jo sami razširjali! Ni bilo ne konca ne kraja francoske, pa tudi italijanske hvale na tujem, kar sem sam skusil,*) dokler je vera bila vladno pod pirana. Francoski in laški misijonarji so ta dva narodna življa širili po vsem svetu, in še zlasti na Jutru. Berž pa, ko so se te razmere obernile v nasprotno, je slava teb moči tudi na tujem toniti začela, in znano je, koliko danes premorete ti dve moči. Kako že tudi biz-inarkovstvo v senco leze, nihče ne b » tajil, kdor to reč opazuje. Kolike stermenja vredne dela je izveršil Rus poslednje mesce ua Jutrovem! Pa kako majhni so zanj nasledki v primeri z žertvami? Kje je slava? Delo nima doželenega blagoslova, Sibirija mu slavo otemnuje. Dalo bi se še dalje izpeljevati, pa nočem. Vernimo se še malo na Ciper. Hiše na Cipru niso več plane na verhu, kakor sicer na Jutrovem, temuč imajo strehe po evropejski *) Francozi n. pr. so bili v Egijitu, v Siriji in po vsein Turškem v toliki slavi, da so Evropejce 6ploh skoro imenovali le „Frandži" (Francoze). In po ravno teh krajih so vsi olikani tnali italijansko in mnogi tudi francosko. šegi. Greška razkolniska cerkev v Larnaki ima posebno lepo okinčan stolp z bizanškim ocifraojem. Po tergu in po mestu je bilo v omenjeni praznik vse živo ljudstva, po morji vse polno čoloov z ljudmi, ki so bili praznično oblečeni in so se vozili za vedrilo. Mesto je čedno, izdelki so viditi že boljši od druzih jutrovib. Kraj po obmestji je ves poln prelepega zelenja in kinčajo ga mnoge košate palme. Po 4 pomoranče so dajali za pi-jaster (kacih 10 kr.) Sicer po velikem otoku pa je viditi bolj pusto. Med zagorelimi ljudmi sem vidil do Čuda veliko zamurcev. Od Larnake zadej kupi kviško visoki Olimp, sedaj Kr ižna gora (6 — 7000 čevlj. vis.). Laroaka je na mestu nekdanjega Cittium a, ki ga je bil boje sozidal že Cetiro, vnuk Noetovega sina Jafeta. Znano in sloveče je cipersko vino, „ciprovec". Posebno dobro se prideluje ob Limassol u, majhnem zavetniku. Ciprovec ima petero plemen: Križanec (koman-derijec), ki se prideluje na kontunji ali križanskem posestvu ob Kolossi; muškatar; sladki morr»kanelec, in še dvojno manj imenitno vino. Kako imeniten je ciperski otok, kakor tehtna la-dijostaja za angleško pomorsko gospostvo, to dokazovati bi bilo odveč. Veliki kramar je dobro vedil, kaj je izvabil iz sultanovih r6k. Na Cipru je bii doma sv. ap. Barnaba, ki se je mnogo trudil spreoberniti in oBrečiti svoje rojake, in je poslednjič tudi v svoji domovini mučenec prejel krono spričevalstva. Pod cesarjem Zenonom so našit njegovo truplo z evangelijem sv. Mateja vred, ki si ga je bil prepisal za-se. Sv. Pavel je bil na Cipru spreobernil rimskega poglavarja Sergija; judovskega vražarja Elima pa je bil s slepoto kaznil, in s tem čudežem ravno poglavarja prepričal, da je res apostelj in njegov nauk resnica. (Prim.: Popotvanje v Sveto deželo 1866, pri Blazniku, str. 335 i. d.) Ogled po Slovenskem ln dopisi. Iz Ljubljane, v Zagreb smo te dni polali še poslednji ostanek nabirk, 13 gl., za pribegle Bošnjake in Ercegovince, ki imajo zdaj v svojo domovino nazaj se verniti. Avstrijska vojna namreč namerava zanesti ti deželi. General Filipovič ima iz Slavonije, Hervaškega prodreti v Bosno, general Jovanovič pa iz Dalmacije v Ercegovino (?). Za njimi pojdejo domu ubogi begunci, njih 150.000, ki so 2 leti vživaii avstrijansko gostoljubje. Velik o so darovali za nje Hervatje in Slovenci, in vlada sama 7 milijonov. Pa veliko bo treba zopet zdaj, da si pozidajo poslopja, pričnč zopet polje obdelovati itd. Naj bi le lakomni judje in kaki brezverski lakomniki ne silili v deželo ubogih Bošnjakov in Ercegovcev; zakaj taki bili bi nova nadloga za deželo. Na kongresu so vsi poslanci Avstriji naročili, naj zasede ti deželi; le samo laški se je nekaj upiral, in turška sta bila močno huda zarad tega. Vendar pa pravijo, da z orožjem se sultan temu ne bo branil. Samo prasanje je, če ne bodo vstajniki kaj nasprotovali, ker ae je govorilo, da je veliko orožja med nje razdeljenega. Bog daj, da se zgodi pravica, jn da bi se ne prelivala zopet človeška kri na potoke. Mir, mir nam Bog daj, in blagor narodom! Iz Ljubljane. Katoliška rokodelska družba je preteklo nedeljo, 5. po Binkoštih, imela ob sedmih prav spodbudno Božjo službo pri Mariji Devici na Rožniku. Pred sv. mašo so podpredsednik Dolinar v prav lepo osnovanem govoru rokodelcem razložili, kako potrebno pred vsim je človeku za duhovno življenje, da je neprenehoma v stanu milosti Božje, brez smertnega greha, ker če ni v prijaznosti z Bogom, ne more nič za zveličanje zaslužnega storiti, je podoben tistemu, ki vodo v rešeio zajema; pa da moramo svoje deia z dobrim namenom posvečevati, vsak v svojem stanu delati Bogu na čast in duši v zveličanje, da nam bo teknilo v zveličanje. Priporočali so, da sedaj v siabovernem času je posebno treba moliti za dar sv. vere, ker živeti in delati moramo v luči sv. vere, — brez vere nimamo za-aluženja. Pri sv. maši gosp. predsednika J. Gnezda naslednjič so družbeniki pod vodstvom svojega pevskega učenika gosu. K spovedi in sv. Obhajilu so šli le trikrat na leto in čas za to so morali veči del sami loviti. Vse drugo, poprej v navadi, je šl; — kam? vedo Stremajer in liberalni izmed profesorjev. Prihodnje šolsko leto se prične 16. kim. s sv. mašo. Novi učenci, spremljani od staršev ali njih namestnikov, se bodo zapisovali 12. in 13. kim. Plačati imajo vpisnine 2 gl. 10 kr. pa se učilne potrebe 50 kr., kar se da nazaj takim, ki poskušnje ne dostanejo. Seboj pri-neso kerstni list in šolsko spričaio, iu l-i. kim. rooraji opraviti pismeno, naslednje dni po u-itmeno poskušnje. O spisu v programu, hipotezah in maliku materi j a 1 i z m u drugi pot kaj. Iz Stajarskega, 14. mal. serp. (Toča iu slaba letina. Certici o r. škofu Slomšeku.) Včeraj popoldan, ravno ko smo po popoldanski službi Božji imeli družbo sv. Mohorja in sv. Skapulirja, se ie nebo stemnilo, da nas ie bfo vse strah, kaj da bo. Strahoviti oblaki so «e kmalo razdelili proti zahodu čez Konjiško goro v Savin ko dolino in Celje, in proti izhodu na Boč. Pri nas na Konjiškem) dež kakor iz škafa li je, se zabliska int:e^i prav blizo Ločke cerkve, in bolj na samem stoječa hiša 8 poslopjem je bila vsa naenkrat v ognju in je do tal pogorela. Pogledski gospod, ki je ravno skoz okno proti tisti hiši gleoal, je pravil, da je ognjena strela kakor z ž--plenim klinčekom po strehi letela, in res v-a streha ie bila naenkrat v ognju. Ljudje, ki so prišli od sosednje Ponkeiske fare, so pravili, da je tam toča kakor kamnje letela: viditi je bilo na vse strani proti jusu strašno.*; Vedna moča polju in vinogradom zelo škoduje; Kjer je pšenica polegla, je čisto proč, s krompirjevih njiv od tia eč gnjiloba smerdl, po vinogradih je pa srnod: in to je toliko bolj žalostno, ker je vse tako leoo kazalo, da že davno ne tako. (Konec nasl.) *) Slišim praviti, da je toči včerajšna daleč na okoli pobila. Pig. Veet in *ad zre*te ino i Ure. Zahvale. Št. 1. Mesca maja bila mi je prilastena gerda hudobija, meDi zelo v nečast in zgubo dobrega imena. V nezmernih dušnih britkostib se zatečem k Mariji s polnim zaupanjem. „Uslišala si me vselej, usliši me še zdaj, o Marija, ko najbolj potrebujem tvoje pomoči!' — tako priserčno zdihujem, da naj Marija to reč pojasni. Molim tudi za svojega nasprotnika: Kar jako kmalo mi Marija očitno pokaže, da je ona res tolažnica žalostnih.... O naša ljuba Gospa presv. Serca Jezusovega! bodi preserčno češena in zahvaljena za notranji mir in očitno tolažilo! Iz Notranjskega, 7. mal. serp. 1878. Št. 2. Že tri leta večidel bolna sem se priporočila N. lj. G. presv. Serca za pomoč in sem obljubila očitno zahvalo v „Zg. Danici11, ako se mi bo zboijšalo. Zgo dilo se mi je, kakor sem upala. Z veseljem spolnim tedaj s tem svojo obljubo v čast io hvalo N. lj. G. presv. Serca. V Ljubljani, 18. mal. serp. 1878. Uršula Bahovčeva. Prošnja. Gospa in premožna vdova izgiedne katoliške družine, stara 58 let, boleha že dolgo na nogah in zdaj je moral še njen ravno tako dobro keršansko izrejeni edini sin, častnik pri reservi, k vojni odriniti, se s tim svojim dobrim sinom vred, v globoki žalosti izroča s prošnjo v bratovsko molitev udov Naše ljube Gospe presv. Serca, da bi ta njen preljubi, dobri sin v njeno tolažbo in edino podporo v njeni starosti, prišel domu nepokvarjen in zdrav na duši in na telesu, berž ko bi bilo mogoče. Usiišanje in zahvala se bode v svojem času očitno naznanilo. M. V. v G. Bratovske zadeve. Nameni in priporočevanja pri sv. masi hi sploh v molitvi za mesec mali serpan. I. Glavni namen: Da bi resnica in pravica zopet jeli zmagovati. II. Posebni nameni: 23. Sv. Apolinar (škof v Raver.i 101). Priporoč.: Posebna prošnja za odvernjenje hude ure. Srečna volitev stanu pri mladini, zUsti pri višjih šolcih in v korist sv. Cerkve. Za potrenje duha nečistosti in hudega po-željenja. 24. Sv. Kristina (hči mestnega pegi. in mučenica 1. 310). Priporoč.: Cerkev v Svediji in Norvegiji. Vsi stradajoči po svetu. Odpravljenje pogubijivega brez-verstva. 25. Sv. Jakop. Priporoč.: Ljubljansko mesto in odprava vsih kužljivost v njem., posebno brezver3tva in nečistosti. Španjska dežela. Odvernjenje vojske. Nedolžni. 26. Sv. Ana. Priporoč.: Uboge vdove. Ženske šole in naprave. Odpravijenje nesrečnega ponočevanja, pijančevanja in pobojev, ziasti po Slovenskem. Več mla* denčev za njih zveličavni poklic. 27. Sv. Pantaleon (zdravnik in mučenec i. 303). Priporoč.: Vsi hudo skušani in dvomljivi. Zdravniki. Na telesu hudo terpeči, posebno šesteri. Vgodno vreme. 28. Sv. Inocencij I (papež 1. 417; Priporoč.: Cerkev po vsem svetu, zlasti na Ruskem in Poljskem. Notranje zveličavne navdajanja. Vsi nesrečni. Otročiči. 29. Sv. Marta (Lazarjeva sestra, gostovalka). Priporoč.: Kerčmarji in kerčmarice, da bi prav spol-novali svoje dolžnosti, odvračali pohujšanje, ne dajali čez mero piti, ne pustili kleti, kvantati, ne dajali gostom pohujšljivib in brezverskih časnikov. Vsi, ki so v pomanjkanji. Spreobernjenje tatov in razbojnikov. 30. Ss. Abdon in Senen. Priporoč.: Spreobernjenje mohamedanstva. Uboge airote. Štirje naj veči grešniki v vsaki vasi, zlasti po Slovenskem. 31. Sv. Ignacij Lojoljan. Družba Jezusova, misi-joni, bratovšine Jezusovega Serca. Vsi ta mesec umerli in vse duše v vieah. Odvernjenje ponočevanja, vlaču-garstva in vsega pohujšanja. Najhujši priporočene zadeve. Življenje štirnajsterih pomočnikov v sili. XIV. Sv. Barbara, devica in mučenica. (Konec.) Sveto Barbaro so že od nekdaj katoliški kristjani po vsem svetu, zlasti pa rudarji, na pomoč klicali in prosili in jo še prosijo, naj bi jim od Boga sprosila milost, da bi ne umerli brez svetih zakramentov. Veliko čudovitih zgodb bi se dalo povedati, da je sveta Barbara tistim, ki so jo v življenji častili in se ji priporočali za srnertno uro, od Boga sprosila milost, da so pred svojo smertjo prejeli svete zakramente. Tukaj le dva čudeža omenimo. Leta 1448 je živel v mestu Gorkum-u v deželi Hulandiji pobožen mesar, z imenom Henrik Koh, ki je posebno častil sveto Barbaro, ter se ji vsak dan priporočal, naj bi mu od Boga sprosila posebno milost (gnado), da bi ne umeri brez svetih zakramentov. Nekega dne, bilo je 29. velikega eerpana, pride Henrik s svojim sinom ves truden s polja, se na slamo uleže in zaspi. Goreča sveča pade v slamo, slama se vname, in kmalo je bila vsa hiša v plamenu. Henrik se zbudi in 8 svojim sinom srečno uide ognju. Spomni se pa, da ima nekaj denarja v hiši; pokriža se in teče po denar v gorečo hišo. Pa še preden do denarja pride, slamnata streha pade in m« iz hiše pot zapre. V tej gotovi smertni nevarnosti Henrika naj bolj serce boii zato, da bo mogel brez svetih zakramentov umreti; toraj začne v tej sili k sveti Barbari zdi-hovati in jo prositi, rekoč: ,,0 sveta Barbara, zvesta nevesta našega Gospoda Jezusa Kristusa! pridi meni ubozemu grešniku na pomoč, da ne umerjem brez svetih zakramentov. Sej to je Jezus Kristus, tvoj ženin, pred tvojo smertjo obljubil, da nobeden ne bo umeri brez svetih zakramentov, če boš ti zanj prosila. Sprosi mi tedaj, o sveta Kristusova nevesta in spričevavka! to milost, da se moja duša ne loči poprej od telesa, dokler ne bom previden s svetimi zakramenti. Na to njegovo prošnjo stoji sveta Barbara pri njem, ga ogerne s svojim plajšem in ga za roko pelje skozi plamen iz hiše, rekoč: „Ker si me pobožno častil in si se meni priporočal, in po moji priprošnji usmiljenje Božje pričakoval, vedi, da ti bo življenje do jutrišnje zarije podaljšano, da se ta čas za smert pripravljaš in pobožno prejmeš svete zakramente." Na te besede sveta devica zgine. Ubogi mož se zgrudi na tla, ljudje pa ga nesč v mesto k njegovi omoženi hčeri Dietverdi in ga položč v postelj. Njegova perva želja in prošnja je bila: ,,Pošljite mi po gospoda, da me previdijo s svetimi zakramenti. ker le po čudežu vsegamogočnosti Božje še živim." Henrik je bil tako strašansko izžgan, da je bil kakemu izžganemu štoru enak. Persi, pleča, roke, noge ao bile izžgane, čeme in terde kakor oglje. Vse oserčje v njem je bilo opečeno. Ljudem, ki so ga obiskat in gledat hodili, je rekel: „Bliže stopite in pošlatajte moje izžgane ude enake oglju, ter se prepričajte, da le po čudežu Božje milosti se živim." Tudi jim pripoveduje, da ga je sveta Barbara iz ognja rešila in mu obljubila življenje do jutranje zarije. Opominja jih, naj s posebno vnemo častč to alavno devico, ter na] se ji vsak dan s kratko molitvico priporočajo. Ko pride duhoven Teodonk Pavli, se mu Henrik epovč vsih svojih grehov od celega življenja in z veliko pobožnostjo prejme svete zakramente. Ko svit zazori, s teboj živi in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog na vekomaj. Amen. Stirnajsteri pomočniki v sili Prosite, naj se nas Bog usmili! Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Č. g. Jan. Svetina, vojaški duhoven, se poda 19. t. m. v Sisek (ne v Osek), v vojaško bolnišnico svojega polka št. 16, kjer naj berže ostane reče Henrik, da mu zadnja ura bije, toraj prosi svojega za kaj časa. — Ravno tje je že poprej odšel č. g. Na spovednika in pričujoče, naj zanj molijo. Henrik opravlja svojo molitvico k Bogu, prečisti Devici Mariji, svoji varhinji sveti Barbari, ponižno prosi odpušenje grehov, in poslednjič na glas reče: .,Moj Gospod Jezus Kristus, moj neskončno usmi jeni Bog, ki si me na križu s svojo drago kervjo in britko smertjo rešil večnega pogubljenja, usmili se me, ubozega grešnika, v tvoje roke izročim svojo dušo!" Pri teh besedah izdihne svojo dušo. potnik iz Štajerskega, ki je bil dosedaj na Dunaju v Avguštineju. Bog dai srečo gg. rojakoma! V prid družinam, kterim so uzeti gospodarji in očetje v sedanjo vojno, je deželni odoor Kranjski razpisal na-birke, ki naj se mu pošiljajo ali naravnost ali pa po c. kr. okrajnih g'avarstvih, aii po dotičmh županih z imeni dobrotnikov vred, da se razglase. Tako se bode zapušenitn družinam pomagalo v njih naj silniših po- -------- ■ ~ ~ v v, v, . i - — --------- i-----o---- - un| oiiuioiu pu Resnico te prigodbe spričuje duhoven Teodorik lrebah, ako vsak pripomore, kolikor mu je moč po nje n i.: l:i n___-i___ ____• ornrin nlotliainah P*vli v Gorkom-u, ki je bil Henriku pri smerti Sveti Stanislav Kostka je bil na Dunaju v hiši nekeg a luterana prav nevarno zbolel, že je mislil, da se mu zadnja ura bliža; toraj je kaj milo prosi, naj bi poslali po duhovna, da bi ga previdil s svetimi zakramenti. Ni ga bilo p*, kdor bi mu bil to dobroto skazil. Luteran mu naravnost reče, da take ceremonije ne terpi govib okolišinah. Profesorja gg. Tomaž in Ivan Zupan-ova priporočata svojega 6. t. m. umerlega, starost «3 h let doživelega očeta Matija Zupan a vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Dušna pomoč za bolnike. Druge bukve. Te bukve, spisane od č. g. župnika Jan. Zupančiča, so bile o svojem času priporočene in pt hvaljeue. Opomnimo pa naj v svoji hiši. Ko sveti mladeneč pri ljudeh pomoči ne - A , ■ .» . /in-v. . . ' , . ------ r7. j J najde, se v pregloboki žalosti oberne k sv. Barbari s "e» , T'.8 l'8. ^ P'jatel) da- - • ■ - roval ljubljanski ,,hiralnici sv. Jožefa". Dobivajo ponižno prošnjo, naj bi mu od svojega nebeškega ženina Jezusa Kristusa sprosila, da prejme svete zakramente in srečno umerje. Bila mu je prošnja uslišana. Dva an gelja mu prineseta sveto Rešnje Telo in ga obhajata. Sveti Stanislav je bil prebolel, se ozdravel in stopil v Jezusovo družbo v Rimu. V spominj te čudovite prigodbe so pozneje to stanico, kjer je bil sveti mladeneč od angeljev obhajan, prenaredili v kapelico, ki se še zdaj vidi na Dunaji. Poduk. Sveta Barbara je mnogim, ki so jo v življenji častili, sprosila posebno milost, da niso nagle in neprevidene smerti in brez svetih zakramentov umerli. Prosimo jo tudi mi, ter se ji prav pogostoma priporo-čajmo, da nam sprosi od svojega nebeškega ženina Jezusa Kristusa ob koncu našega življenja 6vete zakra mente in srečno zadnjo uro. Pri vsem tem pa tudi mi od svoje strani nikar ne zamujajmo se veino za smert pripravljati, da nas neprevidenih ne najde. Toraj nas opominja Jezus Kristus: „Cujte tedaj, ker ne veste, ktero uro bo vaš Gospod prišel. To pa vedite, da, ko bi vedil hišni gospodar, ktero uro da tat pride, bi gotovo čul, in bi ne pustil podkopati svoje hiše. Toraj bodite tudi pripravljeni, ker ob uri, ki je ne veste, bo Sin človekov prišel." (Mat. 24, 42, 42.) Naj boljše pripravljanje za smert pa je, da se skerbno greha varujmo, po svoji moči dobro delajmo, in pogostoma svete zakramente vredno prejernajmo, vsakikrat pa s tako pobožnostjo, kakor da bi jih bili zadnjikrat prejeli. „Bla-gor tistemu hlapcu, kterega njegov gospod, kadar pride, najde tako delati!" (Mat. 24, 46.) Cerkvena mol 11 e v. Prosimo, Gospod, naj nas priprošnja svete Barbare, tvoje device in mučenice, obvaruje vsake nadloge; da po njenem pristopu prečastit-ljevi zakrament preavetega Telesa in Kervi Gospoda našega Jezusa Kristusa pred dnevom svojega izhoaa po resnični pokori in čisti spovedi prejeti zaslužimo. Kteri se te bukve: nevezane v Hiralnici pri vratarji po 50 kr.; vezane pa pri gosp. H. Ničmanu po 60 kr. Priporočene naj bodo te dobre bolniške bukve toliko bolj, ker vsak kupec bukev je ob enem dobrotnik omenjene hiralniee. Poterdilo. Ker mislim, da so milodari za naše nesrečne pogorelce „Starovaščane" skoraj popolnoma skup, in ker je moja dolžnost zahvala blagim preč. gg. dobrotnikom naznaniti — kar sem že tudi posebej po listnici storil — torni Vas prosim, preč. gosp. vrednik, dovolite jim prostor v ,,Zg. Danici". — Razun izdatnih darov: 1-00 gl. od presvitl. cesarja: 14O0 gl. iz blav. dež. zaklada, in nekaj drugih od c. kr. okraj. glav. poslanih in od tuka šnega županstva rtz ieljeoih, prejel ter med pogorelce razdelil sem jaz dar.ve, kakor nasledujejo: Spošt. gosp. F. Šep. v L. 25 gl.: preč. gg.: M. J. ž. v Sk. L. lu gld.; J. Klof. iz Pr. 5 gl.; J. S. k. v Kač. 3 gl.; J. Zup., prošt v Lj., 10 gl.; F. Hud., ž. v L-sc., 12 gl. S4 kr. iu en dar; J. Der., duh. v Žel., 5 gl.; S. Jan., ž. pr. sv. Tr., 3 gl.; V. Klob., duh. na Voj., 5 gl.; duhov. Kostanjev. 22 gl.: M. Jer., ž v Sor., 11 gi. *0 kr.; A. Č r., ž. v Ho!., 8 gl.; M. Ran., ž. v Cer., 8gl.; J. Bon., ž. v Rad., 18 gl.; B. Art., ž. v Kr. g., 7 gl.; J. Až., ž. dh D., 8 gl.: P. Rib., ž. v Zat., 10 gl.; M. Mark., ž. v Log., 13 gl.: J. Tom., vik. v N. m., 20 gl.; J. Raz., k. v Dob. p., J 4 gi.: J. Saj., ž. v M-»ž., 6 gl. 20 kr.: M. Saj., ž. v Št. 4 g!.; M. Šiib , d«*k. na Verhn , 26 g!. 81 kr.: L. Al., ž. v Dob., 12gl.; K. Rud., grajš. v št. Jer.. 10 gl.; J. Dem., ž. v Led,* gl. 10 kr.; J. Pek., k v Škoc., 5 gld.: J J., ž. v Šole., 5 g!d.; St. Sranc, ž. v Ilot., 4 gl. 55 kr.; dr. J. Šterb., ž. v Hr„ 5 gl.; J. Čad., ž. v št. Iv., 5 gl.: c. kr. okr. glav. v Post 4 gl.; F. Rih , ž. v Pian., 9 gl. 50 kr.: J. Vid., ž. v Ž., 5 gl. 66 kr.; P. Klem., duh. na G., 2 gl.: P. Pet., ž. v št. L., 5 gl.; M. Tav., ž. v Kom, iMgl.:' M. Nar., ž. v Zap., 2 gl.; S. Kc-š., dek. v Beg., 10 gl.: G. Jak, ž. v Žal., 5 gl.; slav. župan, v Keršk. 2S gl.: J. Nak., duh. na H., 2 gl.; Ig. Tav., ž. v Sv. Kr., 4 gl. 25 kr.; J. Pret., ž. v Kov., 8 gl.; J. Dol., ž. v št. Jan., 10 gl.; neimen. po g. žup. is Šk. 3 gl.; J. Fad., ž. v Polh. g., 7 gl.; J. Kram., ž. Da Brez., 19 gl.; A. Pav., ž. v Rač., 4 gl.; E. Pol., dek. v Lesk., 5 gl.; J. Grud., z. v Be!. c., 2 gl. 60 kr. in en dar; — po „Zg. Dan." pervič nabr. 70 gl. 40 kr., drugič nabr. 171 gl. 30 kr. Skupni znesek 673 gl. 1 kr. V imenu nesrečnih pogorelcev, kakor tudi v svojem imenu, pa kličem vsim preč. gg. dobrotnikom in Vam, preblagi gosp. mons., Bog dobrotljivi, plačnik vsega dobrega, naj darove in trud ter vse skazane dobrote sto-t*rno poverne! V st. Jerneju, 11. mal. serpana 1878. Janko Vovk, župnik. Poterdilo. Hvaležno poterjujem, da sera po „Zg. Danici1' nabrani zadnji znesek 3 gl. 10 kr. za naše po-gorelce resnično prejel. Bog poverni! Hrenovice, 14. mal. serp. 1878. Dr. J. Sterbenc, župnik. ¥ bohinski Bistrici je bil 30. rožnika s ovesno blagoslovljen in vložen temeljni kamen za novo cerkev. Nekoliko obširniše prib. U Maribora. (Mašniško posveČevanje.) Milostljivi gosp. knezo škof bodo 18., 20. io 22. t. m. delili višje redove. Odmenjeni četerto-letniki ao gg.: Bratuša Alojz iz Lutomera; MurkoviČ Frančišk iz Lutomera; pl. Pol Jožef iz Zaverča; Smid Mihael iz Dobi j; Vamberger Anton od sv. Jurja na Savnici, in tretjo-letnik Osenjak Martin iz Hajdina pri Ptuju; in 18. t. m. tudi nižje redove ob enem, ki jih dobe gg. drugoletniki: Cernko Marko; Dekorti Jožef; Deržanič Janez; Irgelj Frančišk; Purgaj Frančišk; Rom Ignacij; Tomanič Janez in Zdolšek Andrej, kakor tudi četertoletnik g. Smid Mihael. — Gg.: četertoletnik Kotnik Jožef, tretjoletnik Osenjak Martin, ki sta se že oba za mašniško posveČevanje pripravila, drugoletnik Cvetko Janez, in pervo-ietnik Kaš Ig., ao v vojake poklicani. V koniistorijll 15. mal. serp. ao av. Oče Leon XIII izvolili veliko škofov, med drugimi tudi za Monakovo nadškofa Steichele a, in škofa Ehrler-ja za Spiro (Speyer). O tej priliki so imeli sv. Oče ogovor do kardinalov o sedanjih okolišinah sv. Stola oziroma na posamezne vlade ter so zaznamovali svoje obnašanje v teh zadevah. — V kratkem boje sv. Oče pošljejo nekaj misijonarjev v Bosno in Ercegovino. Le V očetovi hiši je zadovoljnost. Učeni in mnogo alavljeni anglikan dr. Lee je v cerkvi vsih Svetnikov v Londonu vpričo zastopnikov raznih 1 rivovercev imel govcre in pogovore posebnega obsega, fa učenjak svetuje: 1. Naj se preišejo razločki med raznimi verstvi; 2. naj se pričnč dogovori z rimskim Sedežem; 3. naj se skliče zbor učenih bogoslovov. jjUnim" meni, da to im^jo biti vselečnice, „tranteljci", panaceje za umirajoče anglikanstvo; treba je poverniti se s celim sercem h katoliški edinosti. Toda ne more se tajiti, da ravno t » je zopet eno mnozih znamenj, kako da res „zgubljeni sin" nima miru zunaj hiše avojega Očeta. To naj bi prevdarjali tudi naši katoliško keršeni liberalci, ktere pa ravno njih nezvestoba in novo poganstvo dela nezadovoljne v hiši Očetovi in škilijo po egiptovskih čes nenih piskrih! Preganjanje na Koreji, kakor naznanjajo misijonske sporočila, hudo kipi. Apostoljskega vikarija milgsp. Feliksa Ridel a, škofa Filipopoljskega, so pogani zaperli, in z njim vred veliko kriatjanov. Misijonarjem se utegne vsak čaa ravno tako zgoditi. Koreja, v japonskem jeziku „Koraj", velik polotok med rumenim in japonskim morjem, ima kacih 8 milijonov prebivalcev, ki so posebnega mongolskega rodti. Vladar je kralj, ki Kinezem in Japoncem ob enem davek plačuje. Veliko mesto je Hanjang. Že 1. 1866 so bili tje odpravljeni 3 francoski vojni parobrodi, da bi strahovali pogane, ki so bili umorili 13 misijonarjev; pa 8e jim ni posrečilo. Katoliška Cerkev je po Jezusovem zgledu in napovedi vedna mučenica; še najbolj pa sedanji čas. Pogodbe med sv. Sedežem in Uruguajsko republiko, kakor je znati, so dognane ter doseže ondotna cerkev mir. Sv. Oče bodo škofa za Montevideo izvolili milgsp. Hijacinta Vera, dosedanjega škofa v Megari, apostoljskega namestnika te republike. Izseljevanje. „Riforma(< naznanja, da od 1. pros. do 31. majnika je bilo v novo-laskih vradnijah oddanih 20.000 prošenj za potne liste v prid izselitve v Ameriko. — Kakošni so tedaj „mladi blagri" nove Italije, da ae ljudstvo več ne čuti srečno v nji?! Poslednje novice. Po sklepih v Berlinu naj vsak sam gre po tisto, kar ga je doletelo. Anglija je že posedla Ciper. Avstrija ae pripravlja v Bosno in Ercegovino; menijo pa, da ta mesec skor ni misliti, da bi vojna mejo prestopila. Filipovič ima še le od Andraša zvrditi, kakošne namere ima o tem ministerstvo. Kako si bo Serbija vzela kosv Staroserbije; kako Černa gora 15,000 katoličanov ob Škadru, Baru, ki nikakor nočejo h razkolnim Cernogorcem itd., to vse je še vprašanje. Mladolaški prekucuhi se vedno repenčijo zoper Avstrijo. Govt.-ri se, da tudi Avstrija hoče angleški podobno zvezo storiti s Turkom za prihodnjo celoto Turčije. Čudna taka zveza zdaj, ko si ravno turške kose jemljete! Dobrotni darovi. Za sv. OSeta: Neimen. iz Vipavskega okraja 1 gl. Za misijon v Adrijanopolu: Po g. Levičniku 5 gl. za dušni blagor ranjcib. Za afrikanski misijon: Po gosp. J. Levičniku 5 gold., v spomin in za dušni blagor ranjcih: očeta in sorodbine. — Marjeta 2 gl. Za Škofa Daniela Kombonia in misij one v srednji Afriki: Po g. J. Porentu neimen. 1 križavec za 2 gl. 12 kr. — c. g. Pr. Peterlin 2 gl. — Neimenovana 1 gl. — Iz Borovnice po č. g. župn. 10 gl. — Ločka župnija po preč. g. Jož. Virku 3 gl. — Neimen. iz Vipavskega okraja 2 g'. — Farmani v Žalini z g. župnikom 7 gl. — Fara "Vojsko po č. g. župniku 6 gl. Za sv. Detinstvo: Neimen. iz Vipavskega okraja 2 gld. Za Božji grob v Jeruzalemu: Neimenov. iz Vipavskega okraja 2 gl. Za kristjane v Jeruzalemu: Neimen. iz Vipavskega okraja 1 gl. Za Ratisbona v Jeruzalemu: Neimenov. iz Vipavskega okraja 1 gl. Za stradajoče na Kitajskem: Ločka župnija po preč. g. J. Virku 3 gl. — Iz Borovnice po č. g. fajm. 10 gl. — Neimen. iz Vipavskega okraja 2 gl. Za stradajoče v Indiji': Neimenov. iz Vipavskega okraja 1 gl. Za poljubne dobre namene: Neimen. iz Vipavskega okraja 1 gl. Pogovori z gg• dopisovalci. 6.: „Iz gor. ok.": Prav dobro! Precej prih. — Gosp. James Trob. v Wab.: Došlo in vse se bode zveršilo. — G. J. V.: Gratias intimas! Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazoikovl nasledniki v Ljubljani.