dan razen «obot, —dell in praznikov. taufd daily except Saturdays, Sunday» «nd Holiday* YEAR XXXIV. Cena lista je $6.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPMÍNF JFnNnrr Uredniški in upravniški p roe tort: SM7 South La wud a Ir Ava. Office of Publication: 1087 South Lawndale Ave. Telephone. Rock we U 4004 lemčija mora biti poražena v tem letu! Tako je izjavil Stalin v svoji prvomajski pro-klamaciji, v kateri je tudi priznal, da sovjetska Rusija dobiva veliko vojaško pomoč od Amerike in Anglije.—Rusi zabili zagozdo med pozicije nemškega in finskega vojaštva v Kareliji. Grški guerilci ustanovili novo fronto. Nemški vojaki beže iz Trondheima Moikva, 1. maja. — Premier din je v svoji prvomajski pro- fiaciji naglasil, da sovjetske made morajo in bodo porazile cijsko oboroženo silo in re-kupirale ruske pokrajine, ki so rišk* pod Hitlerjevo oblast. On tudi priznal, da sovjeti dobi-ijo veliko vojaško pomoč od nke in Velike Britanije. "Mi smo udeleženi v vojni za io in pravičnost," je rekel |Ulin "Naš cilj je osvoboditev |rfih bratov v Ukrajini, Molda riji. Beli Rusiji, Litvi, Latviji, omji in Kareliji, v deželah, itere so zasedli fašistični lo . Iz tega razloga naj povelj -naših armad store vse za ličenje nemških fašističnih čet 'tem letu." Stalin je dalje rekel, da je so-etska armada danes močnejša bolje oborožena nego je bila desetimi meseci, ko so Hit-■jeve horde invadirale Rusijo, drugi strani pa se je udarna nacijskih legij zmanjšala in rtler je moral poslati rezerve ruske fronte. Prišel bo čas, 'bo tudi nemško ljudstvo napil» proti militaristični kliki, načelujeta Hitler in Goe- zo pri Laeju, Nova Gvineja. Druga zavezniška letala so istočasno metala bombe na japonsko letalsko in mornarično bazo pri Koepangu, holandski otok Timor. Avstralski letalski minister A. S. Drakeford je dejal, da ameriška bojna letala tipa Catalina igrajo važno vlogo v napadih na japonska oporišča na otokih v južnozapadnem Pacifiku. On je namignil, da se bo kmalu pričela letalska ofenziva v velikem obsegu. Čungking. Kitajska, 30. apr.— Kitajske čete v Burmi so se umaknile na drugo bojno črto pod pritiskom* velike japonske armade, ki je bila poslana v boj. Črta se vleče od Mongyja do Hsipawa. Ameriški letalci so sestrelili dvajset japonskih bojnih letal v spopadu v zraku nad mejo Burme in kitajske province Jun-nan. Nemci prevzeli vod-stvo v Jugoslaviji Italijani nimajo več nobene besede Born Švica. 1. maja. — Nem ški general Bader je včeraj \ Sarajevu razglasil, da je on pre vzel vrhovno poveljstvo nad vsemi četami osišča v Bosni, Srbiji in Črni gori, kjer so Nemci in Italijani v vojni z jugoslovan skimi četniki pod vodstvom ge nerala Draže Mihajloviča. General Bader je v svojem razglasu izrazil nezadovoljnost nad italijanskim poveljstvom "balkanski zaščitni coni," v kateri niso Italijani dosegli nobenega uspeha. Dalje je pozval jugoslovanske upornike, naj takoj odlože orožje. Hitler ponu ja mir Angliji Diktator bi rad imel proste roke v Rusiji >n. ao. apr.—Poročila iz kv* prttvijo, da so Rusi Az8-zagozdo med pozicije nem-m finskih čet v Kareliji Leningradom in prodrli 37 ilj daleč. Prodiranje se nada-uje Sovjetske armade so v ofenziva fronti severno in južno od rska. ki leži v sredini med *kvo in Azovskim morjem, ruski vojaški oddelki so do-do Koronaja, v sektor se-rozapadno od Kurska, kjer sc I»"' proti Orlu. Druge so-rtfckc kolono operirajo pri Bel-rf*lu 50 milj severno od Kar-■n 70 milj južno od Kur-v zadnjih štirih dneh so «*«'te prodrle 45 milj daleč dos|wlo do reke Oke nekaj «1 stran od Orla. Slednje me- «*i 2(11) milj Južno od Mos_ Turčija. 30. apr.— Utinbul FMnji zunanji vojaški kro-■j10 bili informirani, da bo osi-* vrKl" 280 divizij, okrog 5,-»j.ikov proti Rusom, ko "kaz za novo ofen-' baje pričela v ju- IjlHlO Hitler < T, s« kju Hm,, „ il, h > drUl rzi\. M,, îezn t ta r,' h« i,„ trki. U A \ u kuj«', da mu bodo m " J'. Italija, Ogrska ' I'" "sišču kontrolirane "t divizij, ki se bo-' l'"1'1 Rusom na strani "'/»-ne sile. D. C.. 30. apr.-b Manilskem za-/v-trelke na japon-baU'nje na drugi ■'bva, poroča vojni l;"nbardiranje je 1 'a/nih baterij in " ke vojaške konceh straneh za- ' •'11 *'V so ameriške 'so vedno v \ i a/.ruku. Ljute I" i San Kemigio-Antiqueju Ko-m» glavne ja-I '»sadke zbrane ' ,f; m na obrežju. *o se včeraj ,('«tu. luki ob za-"t' »ka Minda London, 30. apr.—Armada 5000 grških guerilcev je ustanovila novo fronto proti osiščni okupacijski armadi, pravi grška vlada v izgnanstvu v Londonu. Ta armada je v prvih napadih pobila več sto nemških vojakov. Grški guerilci bodo sodelovali s srbskimi Četniki v operacijah proti osiščni okupacijski sili. Pričakuje se, da bo general Dra-ža Mihajlovič, vrhovni poveljnik srbskih četnikov, kmalu začel veliko ofenzivo. On je imel v zadnjih tednih več konferenc z voditelji rumunskih, grških in bolgarskih patriotov v svojih skrivališčih med srbskimi hribi. Letalski minister je dejal, da ameriška bojna letala sodelujejo pri obrambi Malte, britske otoške trdnjave na Sredozemskem morju. Koliko teh bojnih letal se nahaja tamkaj in po kateri poti so tja dospela, minister ni povedal. Storlein, Švedeka, 30. apr— Poročilo iz zanesljivih virov pravi, da prebivalci beže iz Trondheima, nacijske mornarič-ne baze na Norveškem, kot posledica angleških bombnih napadov. Na tisoče ljudi je že zapustilo mesto. Poročilo dostavlja, da beže tudi nemški vojaki. General Nicholas von Falken-horst, poveljnik nemške okupacijske armade na Norveškem, in admiral Hermann Boehm, poveljnik enot nemške bojne mornarice na Severnem morju, sta tudi pobegnila iz svojega glavnega stana rAi r r,, v»»r«l»ia. 30 apr ' »O razbili h ^»jnih letal v letalsko ba- Kampanja za poratt rojstev na Japontkem San Francmco. Cal . 30. apr Tu prestreženo radijsko poročilo iz Tokija omenja veliko kampanjo na Japonskem za porast števila rojstev, da bo Japonska lahko vodila vojno sto let. če l>o treba. Kampanja, ki »e prične prvega maja. bo »ličila onim v n*-cijaki Nemčiji in fašistični Italiji Roosevelt podpiral apropriacijtki načrt Wa»hington, I) C 30 »pr Predsednik Roosevelt je podpisal kongresu »prejeti apropriarij-s k i načrt, k» določa d'»da t no vs*>-to fl9.000.0fi0.000 za konstrukcijo 31.070 bojnih U-tal vseh vrst Dovolitve, ki jih je kongres odo-bril za financiranje vojne v tem letu. so s to vsoto narasle na $70 000.000.000 London. 30. apr.—AFI, neodvisna francoska časnikarska agentura, poroča, da je Hitler ie stavil tri mirovne ponudbe Veliki Britaniji v zadnjih šestih tednih, ki sličijo dru^a drugi. Prva ponudba je prišla skozi Turčijo, druga skozi Švico, tretja pa skozi Švedsko. Angleški vladni krogi so izjavili, da ne vedo ničesar o ponudbah. Francoska agentura pravi, da hoče Hitler imeti proste roke na ruskih frontah in da je iz tega razloga naslovil mirovno ponudbo Vgliki Britaniji preko nevtralnih držav. Glavne točke te ponudbe so: Velika Britanija in Amerika naj priznata nemško kontrolo Evrope, toda Hitler bo upošteval anglosaške sugestije glede postavitve novega reda v Evropi. Nemčija anektira ruske pokrajine, katere smatra za potrebne v okviru svojega "žlvljenske-ga prostora." Nemčija naj kontrolira skoro vse francoske, holandske in belgijske kolonije in poseščine, v zameno pa bo priznala nedotakljivost kolonij britskega imperija. Amerika naj dobi kontrolo nad latinskimi republikami v političnem in ekonomskem oziru. Postavitev sistema trgovine med tremi glavnimi imperiji— Nemčijo, Veliko Britanijo in Ameriko. Zadnji pogoj naj bi bila garancija Veliki Britaniji in Ameriki, da bo Nemčija sodelovala v kampanji, da se Jsponska požene m Pacifika nazaj v svoje ozke meje. kampanja za kupovanje bon-dov v razmahu Federalni zakladnik do-loči kvote DELAVSKE UNIJE SODELUJEJO Vodja belosrajčnikov obtoien VVashington, D. C., 30. apr.— George W Christisn», vodja be-losrajčnikov, protižldovske organi/arije, je bil obtožen po vele-poroti v Chattanoogi. Tennv poroča federalni ju»tični depart-rnent Obtožnica mu med drugim očita da je hujskal vojake k ,*lf>oru. oviranja novačenje in kršenja zakona proti špionaži. Justični department je naj^anil, da so federalni detektivi aretirali 1H4 sovražnih tujcev v zadnjem tednu Število «retiranih tujcev je s U»m naraslo na 8332. Velika vojna ^ razstava v Chicagu Chfeago 30 apr —To mesto bo imelo največjo vojno razstavo to poletje po l/javi. katero je podal bankir Jame» W Pope po po-vratku v Ameriko iz I^ondona, kjer se je mudil pH tednov On je tajnik vojne raratave združenih narodov. Waahlngten. Di Cm 30. apr.— Kot prvi korak v »vezi s programom za preprečitev inflacije, je federalni zakladni department otvoril kampanja sa kupovanje vojnih bondov, ki naj bi absorbiralo previšno .nakupno silo. Vlada prodaja bpnde, da dobi denar za financiranje vojnega programa. Zakladnik je postavil kvoto za prihodnje tri mesece. Povprečni nakup bofidov na mesec e doslej znašal $438,000,000, v prihodnjih meaecjh pa se mora zvišati najmanj sa petdeset od stotkov. Prodajanje vojnih bon dov in znamk se je pričelo pred enim letom. Ustanovljena je bila organiza ci j a "Volunteer Minute Men" catere člani bodo obiskali vsako hišo in skušali pridobiti vsakega, naj investira najmanj deset odstotkov svoje plače v vojne bonde. Čez 100,000 oseb bo sodelovalo v kampanji. Federalni zakladnik Henry Uorgenthau je naznanil, da bo kmalu določil kvote glede naku pa bondov v 3070 okrajih deže-"To je velika ofenziva na domači fronti," je dejal. "Denar od prodanih bondov Do šel za orožje, strelivo in drugo bojno opremo, ki je potrebna za zmago Amerike v Vojni. Najmanj deset odstotkov od skupnih dohodkov mors iti za nakup bondov." Drugi koraki za preprečitev inflacije uključujc strop nad cenami, delitev blaga v odmerkih, drastične devke na profite in omejitve mezdnih zvišanj. V kampanji za kupovanje voj nih bondov sodelujejo unije Kongresa industrijskih organi zacij, Ameriške delavske fede racije in bratovščine železničarjev. William Green, predsednik ADF, in Philip Murray, pred »ednik CIO, eta po radiu apeli rala na člane delavskih organizacij, naj podprejo ameriške vojne napore proti oaiščnim silam s kupovanjem bondov in znamk. Domače vesti Smrt pri delu v Montant Klein, Mont.—Pred dnevi Je bil tukaj pri delu v premogovniku ubit William T. Schmauh star 29 let in rojen v Ameriki Zapušča ženo, aina, starše ln sestro. Bil je član ABZ. Članica v bolnišnici Girard, 0—Frances Hribar, članica društva 643 SNPJ, je bi la te dni operirana v mestni bolnišnici v Warrenu, O., na vnetem slepiču. Članstvo ji želi brzega okrevanja. Veetl U Cleveland» Cleveland.—Družina Vernon Kalan je bila zadnje dni obdarovana s hčerko prvorojenko. M la da mamica je hči Antona Ogri na. ki ima prodajalnico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Roadu, mladi oče pa je sin Franka Kalana, ki vodi pekarljo v Stošestinpetdeseti ulici, Čestitke! Mussolini okrcal fašistične voditelje Sleparije in pomanjkanje discipline Born. Avica. 30 apr,—Diktator Mussolini je povedal fašističnim prefektom Italijanskih provinc, da ga vznemirjajo »le-parije in pomanjkanje dlacipli-rte, ki »e opaža pri nekaterih, za-eno pa je zapreti 1, da bodo ti ostro kaznovani. Proglašeni bodo za izdajalce in postopalo »e bo proti njim kot takim. Diktator je po poročilih v italijanskih listih govoril o pomanjkanju živeža, kar pa je po-sledica prometnih potežkoč in »labe letine. Neka druga vect. ki pa še ni bila potrjena, pravi, da kralj Viktor Emanuel intrlgira proti Muaaolinlju in zunanjemu mini-»tru Članu, dlktatorjevemu zetu, ker se ju hoče izn«biti Baje »e snuje monarhistični poč, ju naj bi postavil maršala Pietra Badoglia ne pozicijo predaedm-ka vlade. Washington. D. C~ 30, apf *-Radijsk» poročila Iz Rima omenjajo Muaeoltnijeve odredbe in ukaze fašističnim voditeljem, da morajo biti bolj strogi pri izvajanju zakonov, ker »e je pruela notranja fronta krhaU. __ Ameriške posadke v Avstraliji ojačane Premier Curtin napovedal ofenzivo Canberra. Avstralije. SO. apr. —Premier John Curtin je dejal v parlamentu, da so nadaljnje ameriške čete dospele v Avstralijo. Ameriške vojaške posadke so bile s prihodom čet ojadane, Premier je dejal« da so dete opremljene z modernim oroftjem in da uključujejo važne tehnične enote. Curtin je naznanil ustanovitev novega odbora, v katerem so on, general Douglaa MacArihur, % hovni poveljnik zaveinlška oborožene sile v južnozapadnem Pa cifiku, in člani njegove vlade. Prva seja odbora, na kateri bo razprava o strategiji, se bo vršila danes. "Bojna letala, orožje, strelivo in druga bojna oprema prihaja iz Amerike v Avstralijo v neprestanem toku," je rekel Curtin. "Ameriški letalci ae udeležujejo napadov na japonaka oporišča na otokih Nova Gvineja, New Britain in Timor. Avstralija se pripravlja na ofenzivo proti Japoncem, čeprav Je v nevarnosti invazije. Japonci ao utrpeli ogromne izgube kot posledica zavezniških letalskih operacij nad Darwinom, Novo Gvinejo in drugimi otoki. V teh je bilo najmanj 150 Japonskih bojnih leUl sestreljenih in čez sto poškodo-vsnih. To ne |>omeni, da Je Js-potiska udarna sila strta. Japonska ima dovolj letal in vojakov, katere lahko vrže v boj, toda njen pohod proti Jugu je bil ustavljen." Curtin je imel dva govora, enega v parlamentu, drugega pa po radiu V »lednjem Je zagotovil Veliko Britanijo, da se bo A v. Federalna vlada ne bo "zarmrznila'mezd Ruski delavci garajo za Nemce Molotov razkril nacijske brutalnosti Kulblšev. Rušila. 30. apr.—So-vjetaka vlada pravi,' da so Nem ci odgnali več tiaoč ruskih de lavcev iz okupiranih krajev \ Nemčijo, kjer so jih uposlili pri prisilnih delih. Nadaljnji ti»o-Či bodo odvedeni tja v prihod njih tednih. "Nasilni odgoni ruskih delsv-cev ao povesani s skrbno izdelanim načrtom organiziranega ropanja in uničevanja sovjetske lastnine," pravi uradno poročilo. "Naciji hočejo ns vsak način po-nemčiti rusko ljudstvo."' Obdolžitve sovjetske vlade bazirajo na dokumentih, kater« so Rusi dobili pri ujetih nemških častnikih. Te so uključene v noti, katero Je sunanji komisar Molotov poslal vaem prijateljskim državam. Sovjetaka vlada je že v tretjič obdolžila Nemce brutalnega postopanja proti Rusom v okupiranih pokrajinah. V noti, izdani 26. novembra, je protestirala proti mučenju ru-skih vojnih ujetnikov, v drugi noti 7. januarja pa je izjavila, da točno beleži nacijske zločine in da se bo maščevala nad Nem-oi, ko pride čas obračuna. merika je odgovorna za vojno! Tako pravi katoliški nadškof Lucey Rlchmond. Va.. 30. apr.—Katoliški nadškof Robert E. Lucey is San Antonia, Tez., je dejal, da je Amerika delno odgovorna za »erianjo svetovno vojno, zaeno pa Je poveličeval pa|>ežev mirovni program, "v katerem nima duh izolacije in nevtralnoetl pro-stora, kolikor se ta tiče velikih narodov." Lucey je govoril pred delegati na konvenciji katoliškega odbora za južne države. "Dasi je Amerika geografično oddaljena od Kvrope, je ona najbolj nevarna v Evropi," je dejal. "Ml smo v K v ropi i svojim prestižem, silo in bogastvom." N» konvenciji Je govoril tudi kongresnik John McCormack, demokrat iz Masaachusettsa ln vodja demokratske večine v nižji kongresni zbornici. On Je povedal delegatom, "da moramo biti hvaležni Bogu, ker »e Rusija bori proti nacljkki Nemčiji." Kon-»trailja borila na njeni strani do grešnik je med drugim dejal, d« konca Odločitev v konfliktu je že nastal preobrat v tej vojni. Nacijska Nemčija jq še vedno »o vražnik št I in njen fKirar bo končal to vojno lioji, ki se vrše ns ruskih frontah, so večjegs pomenu o«! onih na Pacifiku. pride v južnem Pacifiku. Avstralsko ljudstvo Je prežeto i istim navdušenjem in odločnostjo kot Jo Je demonatrlral angleški narod po umiku armade iz Dunkirka. Preteča nevarnost ja ustvarila enotnost med narodi Sodiiia §e bodo driala »tvom ameriškega generala M»< Chlcago. 30 apr ~ Kdward S Arthurja bo zavezniška oboro*« Hchefler, vrhovni sodnik maetne-na »ll» zadajala težke udarce Ja ga »odišča. je včeraj odgovoril na vprašanja najemnikov, ki »o ho» te|| vedeti, »ll naj se uprejo zvl-¿anju stanarine. Odgovor je bil, d m s»- bodo sodišča držal» zakonov in da ne bodo dovolila izgona najemnikov ki nočejo plačati višje stanarine hišnim posestni-kom Stanarina, ki je bila v veljavi I marca, ostane Hradnlkl organizacije hišnih posestnikov, katere predsednik je Ronsld J Chinnork, so na svojem /borova-nju zaključili, da bodo zahtevali /višanje stanarine /a 4 5T, ker poncem v južnozapadnem Pacifiku. Ne miki bundovec obsojen v zapor New York. .10 »pr — Paul Hui»-»el, član Nemško - ameriške^» bunds, nacijske organizacije in astnlk nacijskega taborišča v Nordlandu je bil obsojen na dv«< in pol leta zapore, ker ae nI re gietriral za vojaško službo v srni slu v kongresu »prejetega sako na. (Jbsodbo )e izrekel federal n, »u »t roški vzdrževanja »taruivan j sodnik Vincent I. LelbeU. 1 poskočili. Zadeva v rokah vojno-delavskega odbora ROOSEVELT DOSE-GEL SVOJ NAMEN Waahington, D. C.. 30. apr.— Nizke in nezadostne mezde se lahko zviša, one, ki so bile določene pri kolektivnih pogajanjih mod unijami in delodajalci, pa bodo stabilizirane v smislu Ruo-tte vel to ve poslanice, katero Je naslovil kongresu zadnji ponde-Ijek in v kateri je orisal program za preprečitev inflacije. William H.. Davis, načelnik vojno-delavskega odbora, je po konferenci s delavskimi voditelji dejal, da Je predsednik v svoji poslanici priporočil elastičnost mesd, kar pomeni, da se lahko zvišajo, ne pa "zamrznenja". "Dinamične stvari ni mogoče zamrsniti," je rekel, "Vsak po-skus v tej smeri bi se iijalovil." Davis je dalje rekel, da se člani njegovega odbora še niao sporazumeli glede definitivnega programa o stabilizaciji mesd. Ta problem bo Izročen v rešitev posebnemu cnlseku odbora, ki bo danes imenovan. Administracija se je lotila drugega dela, da se omogoči is-vajanje Rooaeveltovega programa za preprečitev inflacije, ki je dobil ugoden odmev v obeh kongresnih zbornicah. Opoiicija se opaža le pri onih kongresni-kih ln senatorjih, ki vodijo kam-penjo m odpravo ŠUrtdeeetuene» ga delovnega tedpa v vojnih industrijah in preklic delavskih zakonov. Z Davisom so včeraj konferi-rali France» Perklns, delavska tajnics; Donald M Nelson, načelnik odbora za produkcijo bojne opreme; Paul V. McNutt, načelnik komisije za mobilizacijo človeške sile; Robert P. Patter-son, pomožni vojni tajnik; Ralph Bard, inimožn! mornarični tajnik; Krnory S. Land, načelnik federalne | h »morske komisije, in več drugih vladnih uradnikov. Davi» je dejal, da Je bila konferenca »klicana v s vrbo izmenjave Idej in mnenj. Stabilizacija mezd ln določitev cen na bazi onih, ki so prevladovale v marcu, sta najvažnejši točki flooaeveltovegs programa Od uspešne Izvedbe teh zavisi izvajanje ostalih točk programa Ptedaednlk je le dosegel svoj glavni namen, ko je kongres položil predložene pro-tidelsvske načrte na polico Zbornični odsek za mornarlčne zadeve bo danes glasoVal o Vin-»on-Smlthovem načrtu glede raztegnit ve delovnega ledna '»d 40 na 4H ur, toda delavcem naklonjeni člani tega odaeks so izjavili, da načrt ne bo odobren. Leon llrndetson, načelnik ad-' minlatrseije za kontrolo cen, je Izjavil, d« bo Izdal nove regulacije z namenom, da »e poostri sistem kontrole cen. Fakišt zahteva »mrtno kazen za Bluma in Reynauda Vlchy. Premija, 30 apr — Jacques Dorlot, vodja francoakih fašistov in /supnik Plerra l »take Mii jatJe v Genovi živahno med nevtralnim. ^ Datum v oklepaju na primer (April 80. 1942), poleg vašega imena na naslovu pomeni, ds vsm je t tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vsm list ne ustsvL Prvi maj To Je že tretji Prvi maj med drugo svetovno vojno. te tretji Prvi maj—zalit s človeško krvjo. 2e tretji Prvi maj zaporedoma, ko se morejo socialno demokrs-tično zavedni delavci sveta komaj ozreti na ta svoj dan, ker so do vratu zaposleni na bojni ali domači fronti braneč svoje elementarne pravice in pogoje za obstoj. 2e tretji Prvi msj, ko za delavce ni in ne more biti običajnih demonstracij ln razlogi so tako naravni, tako jasni, da Jih ni vredno omenjati. e * s Prvi maj je mednarodni delavski dan. Postavita gs je socialistična internacionals na svojem kongresu v Parizu pred 53 leti z namenom, ds delavci vseh dežel prenehajo tega dne z delom ln v svojih pohodih ter na shodih protestirajo proti ekonomskim, socialnim ln političnim krivicam, obenem pa demonstrirajo za svoje najelementarnejše pravice, med katerimi je splošna, enaka in tajna volilna prsvics ns prvem mestu; skrstks, da demonstrirajo za kompletno demokracijo. Pred 53 leti je bilo tudi politične demokracije še jako malo na svetu. V veliki večini evropskih držav delavci niso imeli volilne pravice. Zato je takratne internacionala socialne demokracije, kakor se je imenovala, vodila odločen boj za to elementarno pravico demokracije in Prvi maj je bil določen kot glavni dan demonstracij v letu zs volilno pravico. Boj je bil uspešen. Prvomajske demonstracije leto za letom so rodile dobre rezultate. Volilna prsvica se je širila i? države v državo. Do prye svetovne vojne je bil velik del Evrope v taboru politične demokracije. Kako lahko bi bilo danes v Evropi vse drugsče, če ne bi bilo tiste preklete vojne in še bolj prekletih njenih posledic! Prva svetovne vojna je vrgle Evropo za sto tat nazaj; uničeno je bilo akoro vse, za kar so savedni delavci demonstrirali toliko let in kar so izvojevaU a kampanjo izobrszbe, besed«. Reakcija prve svetovne vojne Je porodita drugo svetovno vojno—in ta je vrgla Evropo sa tristo let nssaj ... e e e Tsko Je dsnes svet v drugi vojni in vsi delavci, ki so demokratično zsvsdni—vsi ljudje, ki verujejo v načela demokracije—so spet čez glsvo zaposleni z odbijanjem svojega največjega sovražnika, ki je danes totalitarni nacizem-fašizem. Ta sovražnik, ki je izpremenil kontinentalno Evropo deloma v srednjeveško Ječo in deloms v pokopališče, grozi pomesti tudi z ostalimi postojankami demokracije na Angleškem in v Ameriki. In kakor se ta sovražnik v svoji satanski zvitosti poslužuje pri uničevsnju, zstiranju in zssužnjevenju ljudstev vseh sredstev moderne znsnosti, zlssti tehnologije, tako se poslužuj« tudi nekaterih terminov in sredstev naprednega delsvstvs. Hitler J« profaniral besedo "socislizem," kakor Je profanirsl Prvi msj, ki ga Je določil tudi sa nacijske demonstracije. Letošnji Prvi maj, kakor lanski in predlanski, nI dan demonstrativnih pohodov po ulicah, ker za to ni časa ln ne bi Imelo smi-ata. Delavci vseli dežel, ki se še branijo pred nasllniki, ao Če« glavo zaposleni na bojiščih ali v industrijah—da bo čim več orožja za obrambo elementarnih pravic in svobodščln. Delavci vseh svobodnih dežel so letos z navdušenjem na delu zato, da bo nasilnik čim prej premagan—da bodo detavci lahko svobodno demonstrirali po zmagi demokracije!—Letoa delamo na Prvi maj teto, da si ohranimo pravico do Prvega maja v bodočnosti*— * «.v* < p L i t Zmaga demokracije mora zdaj biti naša GLAVNA dolžnost, naš (¡LAVNI program in naš ULAVNI cilj} Če ne bo po tej vojni demokracije—če ne bo civilnih avobodščin za manjšin« kakor as večino- potem ne bo ničesar za one, ki mislijo drugače od večine; potem bo totalttarska diktatura—ne glede na to. kakšno ime noei— bo hlapčestvo. bo klečeplaztvo. bo Itcemerstvo. bo smrt sa vse svobodoljubne ljudil Zato morajo val zavedni delavci zahtevati vselej in povsod DEMOKRACIJO kot prvi ln glevni pogoj svojegs obstanka Če ne1 bo demokracije—bo življenj«- brez vrednosti Po tej vojni bo treba graditi v večjem delu aveta elementarne svobuciščinc iinove, na te elementarna (civilne) svobodlčine bo treba puetavlti sistem aplošne, t-nake in tajne volilne pravice po-veod, kjer jo je diktatura zatila-tn šele od tu bo trebe nadaljevsti boj za kompletno demokracijo v goapodarakem življenju ln v socialnih odnoeih. Druge poti ne bo. Razvoj ar ne da preekočiti. Najprej bo trebe sezidetl. kar ee kriminalni diktatorji porušili in (»tem nadaljevati boj za izboljšanje človeške druibe. Zakaj je kompletna (politične, ekonomska in socialna) demokracija na« cilj* Zato. ker Je edino v tej demokraciji jamstvo as pošteno in doetojno ti vi Janje veeh ljudstev, vseh plemen In vsak ns-rodov—tudi našega mslega slovenskega naroda, ki bo svoboden šale takrat, kadar bodo vsi drugI ne rodi svobodni ln demokratični' Zahtevamo demokracijo ln blagoetanje za ves svet zato. ker hočemo. da Ime tudi slovensko ljudstvo demokracijo ln btagoetanjef Živel Prvi maj. glasnik ta demokracije in tega blagoetanje! < Naslov aa vse, kes Ime slik s Iktomi • PROSVETA 2SI7-M So. Laemdale Ave., Chicago. Illinois PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO III LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Oreas oí sad published by Slevene National Beaefil Socioty Mesešnlne aa Združeno države (isvoo Chiceos) In Kaaadd UM - na lele, $3.00 se pol lata, 11 SO sa četrt lete; se Chícate ta Clcoro 91M se coio loto, «3.7» ta pol lotaj sa taoaamatvo $100. Subscription rstast for t bo Uaitod S tatos (exoapt Chicago) ead Ceaede SS.00 per psar, Chicago sad Cicero $7.M per fMt, fortlflD Cene e«lasoe po dogovoru—Rokopisi «opisov In aonsgečsnlH člsakov te ao vračajo. Rokopisi literarne vssbtas (črtico, pevssti, drsflse, pesmi Itd.) se vras|o pošiljatelju le e slučaju, še Je prilešU poštnine, ^Advertiste« retes en a«resannl, Mmaawipf ei mmmunlmÉm» mé unselisited artistas wUl aei be rotas asá. Otbsv m......iisdpne. such m storios, pleys, poems, tic, will bs returnod te sondar MÚf whea eccompenied by self-sddiessed ead stemped envelope. MEMBER Of THE FEDERATED PRESS PROSTATA Slovenska Narodna PodpornaJednofa tm il So. U«n4.H Ae«. Cbicas*, lUlaals esti iz podjarmljene tare domovine pieselitvi KOČEVARJEV h banditov, ki soPH* • \t T T t »T^rlrismo iz New Yorka r^vje je, kakor znano, nem otok med Slovenci, na kate-| je živelo kakih 9000 Nem-Na ta otok so se preselili iz Jnčije P* kakimi 600 leti" ■•ihovo središče je mesto Ko-l po katerem so vsi drugi svoje ime. po vpadu sovražnika v o/iroma po razdelit-Slovenije med Nemce, Itali-in Madžare, se je raznesel da bodo Kočevarji prese-ta način izločeni iz- ki so sedaj v ljubljanski pokrajini. Vendar j« treba vedeti", da vse to vodijo zgolj Italijani brez sodelovanja domačinov. Zato je težko dobiti točne informacije. Kvizling Pavalič primara čet nišfae uspehe - New York, 20. aprila (JIC). — Columbia Broadcasting System je prejela od BBC sledeče sporočilo po radiu: "Kvizling Ante Pavelič je iz javil, da se v okolici Zagreba vodijo ostre borbe vstašev z jugo-v "Provincia I slovanskimi četniki. Priznal je sem v Ameri- dalje, da se je četnikom posreči- lo segali glasovi, toda niso med seboj ujemali. Eno poje vedelo povedati, da je Hočevarje odločen okraj Sko-Loka, oziroma Poljanska do-Potem smo zopet čuli, da re preseljujejo v Savinjsko na bivšem Štajerskem vztrajna so pa poročila pravijo, da je končno padla za preselitev Kočevar v okolico Brežic, [olikor je mogoče ugotoviti najpoznejša tozadevna poroči meseca oktobra., 1941. Neko iz zadnjih dni septem-da se bo pričelo pre-Kočevarjev s prvim in sicer v brežiški o-da bodo dobili boljša kot so jih imeli do se-Po tem poročilu naj bi bila prostovoljna, to se lahko ostane, kdor Vendar pa je pritisk od Nemcev iz Rajha tako ve-se bo brez dvoma v polnem obsegu izvršila, se Kočevarji skoraj sto-izjavili za preselitev, je pa zavladala med nji-veiika zaskrbljenost. Zlasti ljudje so se začeli prese-upirati. ■p poročilo, še iz pktobra, takole poroča: preselitvi Kočevarjev je ve-sd en-I da se pričelo datum jim je bil je bilo spet prelože-je zopet čuti, da prav Ni pa še konč-znano, kam jih misli-Tudi se ne ve, kdo na njihova dosedanja me-Italijanski komisar zagota-da bodo dobili izpraznjeno samo slovenski begunci, da lo izvršiti veliko število poškodovanih dejanj na železnicah in drugih prometnih sredstvih." p ;i . , v. rt**'.i* Roji v okolici Plevlja Moskva, 22. aprila (UP). — Ruska porocevalna družba TASS sporoča brzojavno iz Carigrada, da so jugoslovanski četniški oddelki pognali nemške in italijanske čete iz mnogih vojašnic in pognali v beg pomoč, ki se je bližala sovražniku v bližini Rogati-ce. Četniki so štiri mesece imeli obkoljeno neko italijansko planinsko divizijo v okolici Plevlja. Vsi poskusi divizije, da bi prodrla skozi obroč, so se ponesrečili. V bojih je padlo nad petsto italijanskih vojakov, ranjenih pa je bilo mnogo večje število. ' skih članov onih banditov, ki ]ae bili udeležili i |Ce ne bosta oba_______ ijana izpuščena v teku 4 dnev nega roka, ki je s tem razglasom I A*1'11 1M2- dovoljen, to se pravi do šeste Oni dan smo imeli priliko za ure zvečer dne 15. oktobra, in daljži rtutgovor s človekom, ki sicer nepoškodovana kot sta bi- je v z vazi z. washingtonskim u-la, bo «ažugana kazen nad are-1 radom za "Facta and Figures". i it unimi družinami v vsej stro-iZelo zgovorna narava in ko si s «osti izvršena. i njim skupaj, je treba poslušati, tega bodo vsi ujeti ko-l*a spraševanja ne dobiš dosti munistični pripadniki sloven-' prilike. Ko poslušaš in poslušaš, skega naroda, ki so kot talci za- včasih nehote pomisliš: Ali je glavni odbor m i»M Prepričan sem globoko v svoji duši, da je naš slovenski narod najmanj doprinesel k tej svetov ni, dva tisoč let start krivdi, du je namreč ustalo največkrat pri samem govorjenju, pa nuj je že|v,NCtNT rAINKAH _ , v teku stoletij to ali oni "giba- rA^1?^ - nje" imelo patent nad besedo o JflgfiJ ""'t* 'rJ Toda čeprav naš na- Uvhknc« qaAijkW**«ii£ uu oaa"^ SE!?'*1?^? »» umorjeni. Poveljnik varnostne policije in SD." Utmdale Aw„ Citirajo, Ml. — 22 5° l*wa*al» chlt'««o. lil. bratstvu. Toda «sprav naš na-f Uwrjcnci: ohai»ia'.rK.... ^ »JKu. u.^aav.,^^ 1*1*> Uwnd.k. A v*., O,*««,., m. 1 i ■ .. ^^^ -----------Avt», Chk-«su. Ul. vse to sama zlata ruda, kar se|Iel° maJhni meri«in i* ** na ra- molkk. uritoia «ujlT 2! S u^s gt** J! kopiči iz njegovih ust? Pa prav\zne n"eine Pokazal, du brat- itvo Pri ni prazna be-1 SS^S no* H uaiv«mai, pa. CI»v»l«nU. onio preveč še zato na smeš dvomiti, so ker nehote ob vsaki besedilI«P**> TAKIH so-1 *M,tU" *A,,NlLK' ^ — w. t», s, ,r ,biš vtis, da aedi pred teboj dve- **10*' t™ rtič ne knže, da Us cvlml i»rvo **** ^^ ^^^^ „ , . V razglasu omenjene aretacije stoprocentni Amerikanec, ki po- b' ^ fttdovolJn kakimi "brat- w.h,uli# «TVi^. R- se pričele še isto Jutro, ko je leg tega govori kolikor toliko v sklmi" Nemcem ^^ffiJK^ft^ ..........' '*' iaga gorela. Iz okolice Radov- imanu uradne Amerike. 6e bolj in Uhom ln Madžarom 1*0 ^^ ljice in Lančovega so odvedli zraste njegov ugled v tvojih o- vrhu ........... veliko število družin v Begunje, čeh, ko U pokaže svojo študijo, Vse preveč tega in takega mat« picthovich. pr* ——f»*«» at., Kvwifth, Minn. ..J» W. TUl BI., W«ta*Aburs, Culu, Umk "3KÏ * mü} «h OrraksM, Ohio 22 ,UwiMUb . t «»i«»««, m. 2 Av. , t-lMc.««, tU. H«. Uwndal» Av*., ChlMUh», III. ,'J» Av*" «»'wyn. 111. IS3t Bu 11 umbull Av. , ( hk<«s«. III. T«l I, WQIh at, Ctovtlasd. O. gunj, zraven pa še Bemardove- hartu takoj vzeli dovoljenje zu z dihom svoje mogočne sapo. Ne i£yS vE^tV*«»*........ ga očeta iz Koritnega. Filip Si- klepetanje po radiu, morem ga odpraviti zgolj z za- «aSk vSKiF* ~::Z domov JUaj^bao Ltm^no ^ vsega ta Ame-^" ^ pozabljen] a nje-I po«adovanie Pravi? £ rikanec ni- ln ko ^ in «°vih ^ 18 ViW KZv^itiki razklada svojo politično f pripovedovanja se mi v*Mu- K '» nepolitično modrost, priteče ^ Imam vpliv im moj vpliv ¡»»SÏtëï^ » V - ^ - m ank eaitz, prtdMilnlk milan mkovksck ANORKW OHUM ____Z "Zelena vojska" v Hrvatski Jeruzalem, 23. aprila (New York Times). — Jugoslovansk crogi sporočajo iz Jeruzalema da stanje v Hrvatski kaže, da se >o Hrvatska kmalu pridružita zaveznikom. Poročila govore o zbiranju "zelene vojske", ki jo sestavljajo po večini ubežniki Paveličevih čet. "Zelena vpjska" spominja na oddelke, ki so se zbirali v Hrvat ski prejšnjo svetovno vojno. Ti oddelki so s svojim upornim de-ovanjem in podzemnim gibanjem imeli važno vlogo pri rušenju centralnih sil in Avstro-Ogrske. Med voditelji današnjega gibanja so trije znani somišljeniki dr. Mačka: Mihovil Pavlek-Miskina, znameniti hrvatski kmečki pes nik, Tomo Jančikovič, ravnatelj Seljačke zadruge in Ljudevit To-mašič, bližnji sodelavec dr. Mačka. m ¿a ni vedel naUmčneišeM VÍnk*' d« P1«^ vmes « ^ Ameriki. Zff W omisli o povoj- Ceta vpliv ni varljiv J . , Sr r kwicu dvo nÍ Uredbí Evr°P*- Kt'r 8i P^»l0- Vite' Ur0dnlk' kftk0 ^ »X- S aeltT t^TzaorU VWlsW č,ovek in Pri vprašanju ^ ^ tim ^l» * hWa ^lede boáoic Evrope nehote naj-H® Jugrailavije narediti M Ki- TJ f* . . ~ . ^JSiSs1^Ij« ^rI^mejü jir^jreseljevanje Gorenjcev rnZD MALUAl kuj pra-lr. Ancn "■*" 91 ' Arm*. Kw»w»s. .. i11 Un9r 81 • LtiMrn«, p«, ......oLZum*. Ohb» ..........100 rorrcit Av»„ JoluuiUiwn, I*». VÎS K. IUth Ntrvol, ritf\*el«nd, Ohio Nadaaml oOmS »*1 So. Lâwndal« Av* . Chloa«o, m ............,M1M AIVUUI» av9h cisviaaS. niu« m». - . •"••«i*", nstrali, mui u. Ill Sdravnlh • ........... «I« ChwiUiul St., a^MMaapfian N S, FltMSursh, P«, Slovenci na Gorenjskem Hitlerjem (Nadaljevanje) ^ W. septembra se je blizu 1 Rašice, ki spada v faro Men-^obcino pa v Šmartno pod gnro, dogodil nov umor, »ma celo število umorov. U-Jj" ^ napadli avto, ki so se jm vozili Nemci, dva inže-J ,n 4 vojaški funkcionarji! bila t., razmejitvena ko-1* 7. njimi je bil tudi neki Betcr' Slovenec. Vsi do zad- bili mrtvi. J" dKni P"7neje, 20. septem-» Ni-nu i /ažgali vas Ra-f* ijutraj ul, „srni uri. Lju-P»lovil|, kar so jih na-F™ Moikih skoraj ni bilo,-» projinji dan do malega 1 v hribe. Aretirance C^1' v St. Vid in od tam E n > ' Vas Rašica je ima razvalina — s Wnjo vred. '»•■an.. J€. imcU Gesta po že ?1* P'ki. Dolžili so jih, da P ■ ni kom, in ao »«krat na llaiici požgali m »i ■ ' " l'tembra so Nemci i^'1'1' na uU*žnike na P' lfl ''"kljuki. Na Mo-I ' / ,If,,,,i m ustrelili sa-J^ničana, ki je ,u'Vi,rnoitt ved-''Vznikom hrano. L - /„sadili ubežnika * " --rna GoriJ in so lo m» je vršilo po-Sr, ] * 'M" ^ nedeljo. M v, l ''ra je niUft«l v Vo-med ubežni-fk. Iglici Jo Dva nem-1 J<..»enic sta ških vojakov. Nastanili so se v barakah jugoslovsnske vojske v Predtrgu. - Napeljali so si vodovod in električna stikala za uporabo radijskih aparatov. Dne 6. oktobra zvečer ob 11. se je odpeljalo iz St. Vida čez 40 policijskih avtomobilov na Gorenjsko v polni vojaški opremi. Imeli so tudi strojnice. V Škof j i Loki so se jim pridružili še ondl nastanjeni vojaki. Vrnili so se v St. Vid drugi dan ob 2. uri popoldne. Vsak je vedel, da so Šli preganjat ubežnike po Gorenjskem. Kakšen uspeh ao I-meli pri tem opravilu, pa ni bilo razglašeno. Dne 10. oktobra se je dogodil posebno usoden primer odpora zoper nemške zasedbene oblasti* ki je imel, ali vsaj obeta imeti, zelo dalekosežne posledice. U-bežniki so zažgali drugo Rem-čevo žago, in sicer na Lančovem pri Radovljici. Ob tej priliki ao tudi ujeli in odvedli dva Nemca, komisarja Jacoba Pacherja in uradnika Johanna Presleuer-ja. Nemške oblasti so brž izdale poziv, naj oba ujetnika izpuste najkasneje do 15. oktobra, drugače bodo sledile stroge re-presalije. Naj sledi tu nemški oklic v dobesednem prevodu: "Bekannt mach u ng V noči od 10. na II. oktobrs je neka komunistična nasilna skupina v svoji nesmiselni pftrum-valni maniji napadla in zažgala Remčevo žago v Lančovem in odvedla za talce dva nemška državljana, Jacoba Pacherja in bila Johanna Prealauerja ubežnikov pa uje-l Imena nekaterih pripedmkov tej ha mi i so policiji znana in ta-2 "ktnbra, Je pri- koj smo dali aretirati večje šte-Jjko >koli 150 nem- 'vik» družin ali poodiaih družin Janko N, Rogelj Prišla so zakasnela poročila iz domovine, ki nam pripovedujejo, kako izseljuje Hitler Gorenjce v Srbijo in druge kraje, To še ni vse. Citall boste še drugu Zakon, takoavani Second War I Poročila, ki bodo sledila. To ni Naturalizacija za inozemce v armadi gelo. Med tem ko so se vršile ^ ™ e> vprašanje neve- te aretacije, je spet mnogo ljudi p°s|®viš tako, du ti vsaj oko, zbežalo v gore, največ seveda £ ** besed«, ragodeva dva ve-moških. Zvečer je odšla polici- llki lmeni: PrlmolpJe in Korotan. ja proti Kropi, kjer ima obko- Tako je torej bilo z menoj ob ljene vasi pod Jelovico, vendar tistem vprašanju. Mož na atolu se je kmalu vrnila. Groze pa pred menoj se je nasmehnil in policaji, da bodo zažgali vasi prav počasi porival besede iz Kupljenik in Ribno. sebe. Zanj je imela vsaka takol Powers Bill, podpisan od prod-1novoga za človeka, ki je či- Potekel je napovedani rok, imeniten poudarek, da je očivid- sednika dne 28. marca, vsebuj« tal Hitlerjevo knjigo "Moj boj", toda nemška talca se nista vrni- no užival ob njem, meni je pa I med drugim določbe o poeno- bolj jasno pu jo povedal v la. Namesto njih je prišlo v ro- bila kakor bi ae nekdo z najmrz- stavljenem naturalisscijskom po- knjigi "Nemški abecednik", kjer ke nemškim oblastem pismo od lejšim ledom dotikal mojega sr-1 stopanju za inozemce, ki sodaj *u bile priobčimo slike in zemlje-slovenskih ubežnikov, v kate- ca: ¡služijo v oboroženih siluh Zdru- vidi, kuko daleč v Slovenijo m rem naznanjajo Nemcem, da so "Ali se vam ne zdi, da bi so bi- U®nih držav, « gu nemška zemlja. KnjJgu je iz slovenski ubežniki le del redne lo treba po dvatiaočletnem go- Novi zakon določa, da ae smo- 41," v Berlinu letu IH3H. Cltal Jo jugoslovanske vojske in žito za- vorjenju o bratstvu med ljud- jo opustiti nekateri pogoji na- N® vsak Nemec, tako tudi v KoČc-htevajo, da Nemci z njimi rav- mi in med narodi v obraz sme-lturalizacijskih zakonov v sluča- vJlr najo po mednarodnem pravu, jati človeku, ki še v naših de- ju "vsakega nedržavljana brez V knjigi "MoJ boj" llm. r tol ker sicer bodo tudi oni z Nemci mokratičnlh časih govori o ka-|ozira na starost, ki je služil ali germanlzacijo na ta način: in nemškimi družinami ravnali kih geografskih mdjah med dr- bo služil častno v armadi aU "V zadnjih sto letih Je bilo rea tako kot ravnajo Nemci s Slo- žavami v bodoči Evropi?" mornarici Združenih drŽav v te- Prav kostno, ko Je moral človek venci . .. Malo je manjkalo da mi ni P™ «^nje vojne In ki Je bil za- «^«tl, kako so sa v teh krogih Dne 16. oktobra popoldne je buknila novica, da bodo drugi dan ustrelili Nemci na Lančovem 20 slovenskih ljudi, ki jih bodo vzeli izmed talcev v Begunjah. Pacherjev sin, gesta-povec, se je zelo trudil, da bi dosegel odložitev justifikacije. Bul se je seveda za svojega ujetega očeta. Toda ni se mu posrečilo. Res so drugi dan, v petek, pripeljali iz Begunj v avtobusu 16 ljudi, 15 moških in eno žensko, ki je bila baje okoli 30 let stara in doma nekje blizu Kranja. Vseh 16 so ustrelili na pogorišču Remčeve žage. Nekateri trdijo, da jih je bilo 20. Ko so bili mrtvi, so .trupla takoj odvezali od kolov in jih zmetali na tovorni avto kakor zaklano živino. Niti pokrili jih niso, ampak kar odgrnjene peljali skozi Radovljico. Ljudje iz nadstropij so tahko videli mrtvece skozi okns in so pravili, da so bili bosonogi in vsi s krvjo obliti. Na trgu pred leksmo se je avto za nekaj časa ustavil. Ko ■o rsvno hoteli spet odpeljati, se je oglasil nemški policaj, da je iz neke hiše na trgu nekdo pljunil. "Jemand hat auages-rncktl" Avtomobil s mrtveci Ja s,k t obstal, policaji ao ps planili nasajenim bajonetom v tisto hišo In jo preiskali. Našli pa niso ničesar sumljivega. Nato je avto nadaljeval pot, pa ni znano, kam se Je obrnil. Ljudje mislijo, da so odpeljali vse mrtvece v Mošnje, kjer Jih mislijo pokopati. Do potka opoldne tudi m izšel o tem streljanju noben gles, zato imena ne- srečnlkov niso znana a Opombe; Tu ee to poročilo konča. Oči vidno Je moral piaa-vec oddati pismo Še isti dan. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj ae Je zgodilo i nemškima ujetnikoma, in nevede tudi imena umorjenih Morebiti pride o tem Ae kako nadaljnja poročilo Vsekako Ja pa podobno da sa bila pualadice teh dogodkov Na dalekoaežne. zakaj neko poročilo po radiu Je povedalo, da Ja bilo v Lančovem vsega skupaj ustreljenih 200 Slovencev. (Konec) pomislil na to da bi se delal ne-l v4tev4i nJlhove teritorije v najboljši veri igrali z besedo vodnega in ga poproail naj svo- ,n P"«eM«e, ter je bil nastanjenf«wmanlzaetJaM. Sam ae sporni-, JomM^^U^rsdSu £ v Združenih drža^h, ko Je v.to- k«k« Je v moji mladosti veda semga razumel. S tem pa I P*' v vojsko" ^ ni rečeno, da nisem imel niče- Olajšave so sledeče: T "" r 1 ^ «ar pripomnili. Pa spet ni reče- J. Ne bo se zahteval prvi pi- ^kn diL^T!^ .^ dobo M ■________pomočjo v|de pač moglu posreč iti geitnani- rege. O, tisto ne. Rešil me je more vložiti pri vsskem sodiši'u, k^rpa na lJudi. kZT ó kar lí.tw " ! ^ f^te."1 t0' kJ° pr0illec besedo, ja bil« le prlsllj^iuinzu. pomnim. In to ml Jo delalo z» I dottinlk bi vil gotovo hip »Icrbl. P» re» urno za hip. | Združenih d rt« v« h «Il v ........... -, ., . Nc miNlite, gospod urednik, dajmeznl drtavl. |».cl)« .«trlj.klh 8lov.nov, pri «Vf»-«««- «I «ST JS^JSILTESii JT mož HI speljal tok svojih besed v dru-| stanuje. ,|limJi( mvoiiltyf „emškmia u-ti- liiaîï TZiH 1 JiZT, i ci' d" 2,111 *OVuriU -"«^ki. voi-ji tieerntaal, kako na primer Î^LïLJi^ iT i u lastnoročno podpiše svojo proš- Lričskovsti, du bo iz Črnca ali pri-geograttklh mejah ... nJo all da M ^^ n.iWral»- Kitajca postal German, kar se Po dolgem poslušanju—vsaj zacijskemu izpitu, in uči nemški jezik in je priprav na videz poslušanju—sem spet 4. Nobene zahteve ne bo za Ijen v b ali mornariških silah Združenih držav se mors dokazati po dveh zapriaežanlh Izjavah, tvorečih dal prošnje s strani vsaj dveh državljanov, ki ao oziroma ao bili v teku sedanje vojna člani vojaških oziroma mornariških sil v činu podčastnika, "warrant officer" ali višja, ali pa po ove rovi jenih prepisih uradnega ra piska ekaokotivm-ffa depart mm vorilo šele tedaj, če bi ae na kakršen koli na^in peeračtlo pod-loi a las sprameaiti kri. Ta pa fe Ds. tako je zapisal Hitler. On ta. ki drži zapiske o prtwiiéevi I,udl verjame, da kri nI voda1 Za-službi v dokaz, da Ja ali Je bil ] J* buščefia i« armada rrmbro KH4 odroma prej, §k* tU msmsrlca, néti sa m oaebe, kongres all predsednik tako odredi ki mjčajo aoaltl orožja ir vastnlh i s/logov (cunarientliius «ibjact- Določbe tega zakona, olejéujo- ors Council PLIS. d no bodo sprejeli niti nemškega jezika niti no bodo spremenili slovenske krvi v nemško kri. Preostajalo nI nič drugega, kakor da ostane pri svoji trditvi, ds se lakko «ermantaira le aem IJa. Zuto so je pričelo preseljevanje Gorenjcev. Sli so nujprvo I-tobralond: duhovniki, učitelji, Učiteljice, Sokoli in narodni voditelji, Cital sen i Imena teh ljudi in mod njimi so moji prijatelji in sošolci, ki smo pohajali "kupaj v gimnazijo v Kranju. Dr. Ivo Stemplhar, advokut na Jesenicah, je bil zavedno napreden Slovenec In Član slovenskega Bo-kola Ha Jesenicah. V dijaških letih sva bila Alana tajnega dijaškega društva, kjer smo se navduševali sa južne in severne Slovane, To je bilo dijakom strogo pre|M>vedsno, kar tudi ni bilo brez posledic. Za sedanje čase Je bil prenevaren sa Hitlerja, za-to je moral med prvimi zapustiti Oorenjsko, Prav tako Je odšel s nJim moj prijatelj in sosed v vwni, tovarnar lesnih Izdelkov, Franc Ramic, Tudi on je bil moj sošolec, dober In zavedeli Slovenec, Tuko Hitler ponemčuje Gorenjsko. Tudi to se mu ne bo posrečilo, tudi to je nemogoče, Herr Hitler, Nemci so nam od devetega do petnajstega stoletja odvzeli tri petine nekdanjega našega narodnega ozemlja, todu o-stali smo Še vedno Slovenci, mali, toda trdoživi nurod, ki gre skozi črno In temno noč, toda čimbolj ja temna noč, tembolj svetel bo dan za one, ki bodo preživeli to črno noč, Pričenjajočl svit vstajajoče zarje prave svobode in prostosti že sili v črno noč z vso svojo naravno močjo In xakonom. Moj prljatilj, po duhu velik Blove- ' n«t* In Slovan, pravi: Vse najboljše prid» od vzhoda. Da, že prihaja . . . Zora vstaja, dan se dela tam za škrbastim (lrintav-cem preko mogočnemu Triglava, da prinese sedaj trj>eli Gorenjski in vsej Sloveniji onkiaj morje sveti I In jasen dan, saj bije boj za n as tudi naša velika slovanska mstl—Husija, ki bo gotovo imela dobro besedo za našo Slovenijo pri mirovni konferenci. Mi ameriški Mlovalj(čck j "In kako Dvonoiec Naravoalovne pravljice Spisal KARL E W A L D Prevedel FRANC BOL K A (Nadaljevanj«) V gozdu je odpedalo listje in zeleni travnik ae je skrival pod debelo belo snežno odejo. Sredi snega je štrlel trnjevt grm kot sveženj dračja v srak. Tupa-tam je viaela na vejici v mrazu zgubana Jagoda. Metulji, muhe in goeenu-e so izginile in izmed ptičev so pre-oatali le vrabci, ščiniuvci in se-mce in pe velika vrane, ki so krakale neprestano in frfotale s perutnicami, da bi se 'ogrele Kraljiček, srakoper, ltšček in vsi drugi ao odleteli na Jug. kjer si je solne« topleje In kjer so drevesa vedno zelena. V eni toplih de£el je sedela mlada kukavica na božični večer na viaokem dreveeu in zrla žalostno preko pokrajine. Solnce Je ravno zahajalo in mnogo ti eoč cvetlic je blestelo v njegovem sijaju. Ali kukavica ni vi dela ničesar. Svoje matere ni našla, ali kraljičkove zgodbe ni mogla pozabiti Naletela je na tri druge kukavice, ki so doživele ravno isto kot ona. Zd«lo s« ji je, ds spada k nekemu prokl«- temu rodu, ki ne zaal^di, da bi ga obsijalo solnce. ^ Ko je tako bila zatopljena v svoje tožne misli, zašumelo je v listju poleg nje in velika kukavica-babica je pomolela glavo skozi in jo opazovala. "Ne izgledaš posebno zadovoljno," je rekla stara. "Zakaj po-vešaš kljun? Mar ti tu nI zadosti toplo ali pa ne dobiš dovolj hrane?" "Iščem svojo mater," Je odvrnila mlada kukavica. Tedaj je akočila stara kukavičja babica na vejo poleg nje ln jo pogledala pozorno. "Mogoče sem >az tvoja mati. Že danee opoldne sem te opazovala v gosdu. Moje srce ml pravi, da al moje meso in kri." "če si ti moja mati, nimaš srca. Moja mati je sla. Naredila mi je mnogo zlega. In potem Je pripovedovala mlada kukavica svojo zgodbo. Stara babica jo je poalušala pas ljivo in prikimala od trenolka do trenotka. "V trnovem grmu praviš? V nekem velikem gosdu, viaoko na severu? Da. vae se vjema Ti si moj otrok Kako velika in lep« si posula!" Stara kukavica je božala ljubeznivo mlado a kljunom po pe- rutnicah; ali U j« glasno krič« odletela v višino in otreeala svoje perje. Ne dotikaj se me." Je kričala. •Ti si sla, sovražim te!" "MoJ Rog!" je rekla stara mati kukavica, ne da bi pazila na jezo svojega otroka. "Zdi se mi. da je bilo včeraj. Koliko časa sam letala okoli a jajcem, v katerem ai ležal U, in iskaU primernega gnezda I Morala sem najti gnezdo, v katerem so jaj-«a slična mojim, aicer bi je bili tuji starši opazili in zagnali ven. To je trajalo selo dolgo; ln na-1 aadnjc sem bila tako trudna, da aam ae bala, da ga izgubim." "Želela bi. da si je Izgubile!" je kričala mlada kukavica. "Po-1 tem bi jaz ne biU prišla na svet. bi ne bila umorila mojih ljubih i aorejenčkov In ne zlorabljala ubogih, zvestih srakoperJev ¡ Oaulo bi ml ohranjeno, poalu-1 šati. kako so imenovali mojo mater zlega, lenega ptiča, ne da aam jo mogla braniti s eno be~ aadoT Stare kukavica nI rekla nlče-sar. nego buljila samo v svojega Ntfjarjenefa otroka P Zakaj si (Mal ar zidala gnezda, kakor drugi dostojni ptiči?" je| vprašala mlada kukavica "ln Is storila, samo da bi mogla obdržati svoje otroke pri sebi. Ali jas ne morem. V mojem truplu je vsakokrat samo za eno jajce prostora in vsako jajce rabi osem dni, da je razvito." Mlada ptica je pqgledala staro neverjetno. "Ne verjamem ti," je rekla odločno. "To so vse samo prazni izgovori! Srakoper je za polovico manjši kot ti, pa znese svoja Jajca kar naenkrat." "Seveda jih znese," je odvrni- la mati kukavica, "in lahko zahvali Boga, da je tega zmožen. Ampak on tudi ne žre tako ve-ikih strupenih gosenic, kakor me kukavice. Na teh ni veliko mesa, razumeš, in zato jih rabimo toliko. In zato mora biti naš želodec Uko velik, za jajca osU-ne le malo prostora." "Če ti pač smem verjeti?" je vprašala mlada kukavica. "To smeš!" je odvrnila mati. 'Tako je in ne drugače! Eno obstoji na drugem, vidiš; le prav razložiti si moraš. Potem je mogoče nositi, četudi je težko." "Da, potem te res ne zadene nobena krivda," je rekla mlada kukavica, ko je nekoliko premislila. "In prositi te moram opro-ščenja, ker sem bil Uko jezen nate. Ampak hudo se mi zdi, da drugi ptiči tega ne vedo in nas zato sovražijo." SUra je nategnila obraz v zelo resne gube in odvrnila: "Tako je često na svetu. Ljudje šklepetajo, kakor pač razu mejo; moraš jih pustiti klepeU ti. To tudi moreš, če imaš čisto vest in greš po svojem delu. In kukavičje delo obstoji v tem, da žre strupene gosenice." Medtem je solnce popolnoma ¿ašlo in posUlo je temno. Kukavici sta sedeli Šc dolgo skupaj in se pomenkovali o resnobi življenja. Potem sta pospali. Mladi kukavici se jc sanjalo, da leta s svojim jajcem okoli Ur išče tič-kovega gnezda, da položi jajca vanj. In kukavica mati je sanjala, da je prišel čas, ko ne bo dobila več otrok in ne bo treba viseti večno med strahdm in skrbjo. _ MORSKA ZVEEDA Nekje na dnu morja so se se-Šli velika polenovka, sUr morski rak, morska zvezda in polovica morske gliste. Polenovka je stala presita v vodi in strmela s svojimi neum- nimi očmi preds^ni se ji dalo geniti z mesU. Morska zvezda je bila okreni-la svojih pet rok okoli ostrige ter se ravno pripravljala, da jo izsrče. Ostriga je sicer začetkom svoje okostnice trdo zaprla; ali morska zvezda je strenila nekaj strupenega na točko, kjer so se lupine zaprle in sedaj se u božiča ni mogla več braniti. Že je bila napol izsrkana in morska zvezda se je začela ogledovati za novo hrano. To je mogla, ker imela je oko na konci vsake roke. Raku se# ni godilo dobro. Menjal je bil pred nekaj dnevi lupino in nova hiša je bila še Najzanesljivejše dnevne lavake veetl ao v dnevniku " Ali Jih čiUte vsak SAVE ,. salvage sgency vsa mehka. Zato se je skrival U NOTE! Save this copy of PROSVEI It is needed for VICTOR' * All Wasitpap * Old Rags if Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some loa TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarska sbrt spadajoča dela Tlak« vabila .aa koledarje, ietake ltd. v vialtaloa. časnike, kaj hrvatskem, slovaškem. JesUnt In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S Ji J» J-TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ▼oa pojasnila daje vodstvo Pišite po toforaaeije aa unl)sko dele pm • SNPJ PRINTERY CHICAGO. ILLI* 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE m ^m & tsmm w Filipi naki vojaki a sabljo Japenakaga čaataika. ki ae «a ulolL ko valila svoja jajc«? In prinašala m j« lakrcal g vojgk« poaadko na obrežju Balsanakega polotoka. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO topu IS. redno konvencije aa lahka naroči aa Ust eden. dva. trt. Mrl aH pet šleaev to owe druftiao k eoi ser* 1st Prosvota stane aa vse enake. aa ttaao ali aočleae II* • Po sklep« lo plačale «rt oeeementu U-NJ 00 Jim la prtžfteto k aarefeteL Tare) sedaj al vsroka. te* da Jo Uot prodre« sa čtaae SNPJ. Ust Proovele Je vato lastaies a «otovo Jo v vsalrf družini nekdo, fel M rad čltol Ust vsek Saa. PoJaosJlot—Vselej kakor hitro kateri «oh članov prenehs biti SNPJ, ali če oe preeeli proč od družine In bo zahteval aam «voj » tednik, bode moral tisti član is dotična družina, ki »e uko .kupw naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravntftvu in obenem doplačati dotično vsoto listu Proeveta Ako u*» stori, tedaj mora upravništvo znižati datum sa to vsoto narom» Cena listu Proeveta Je* Za Združ. države te taade 8848 le Ctoere to Cktcege |e ** 1 tednik te- 4JS Ikdalkta.^^ v t tednika te:- Ut S tednika In S tednike lil---S 48 S tednike to 4 tednika In*--- 1J8 4 tednike to 5 tednikov te_ tel S II« - 1K . tU - IJ8 M i* veto Im*** PROSVETA. La m. U. Ave. «ožUJaas I) ao Uei Preeveée veoie • _______ČL dnsštve to k moli S) SI 4) SI