St. 28. V Trstu, v saboto 5. aprila 1884. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva 4 sa Primorsko. ■ EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako aređo in saboto o poludne. Cena za vse leto je 6 pld., za polu leta 3 gld.. za četrt letal pld. KO kr. — PoRamezn« Številk« se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trato po K kr., v Borlol Sn v AjftavičlNl po • kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, via Torrente, »Novo tiskarna*. >▼ «4iDMtt Mil. Vsi doviti se pošiljajo Uradniitvu »vla Tarronts« »Nuova Tipoprafia;« vsak mora t Iti frankiran. Rokopisi u*e7 posebne vrodnosti se ne vračajo. — Imerati (razne vrste naznanila in poslanice) s« zarfifinnljo po popodbi — prav ceno ; pri kratkih oglasih z drobnitnl črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Tržaško prašanje. V državnem zboru se je mej proračunsko debato na dan spravilo tudi tržaško prašanje, kakor je našim čitateljem uže dobro znano. Tirolski poslanec Bertolini je Sel ta pot za naše lah one po kostanj v žrjavico, a naši Italijančiči so dobili odgovor ministra Pražaka, iz katerega odgovora je razvidno, da se sedanja vlada pi*av nič ne boji pred vsem svetom javiti, da utegne za Trst cel6 uvesti prav tako izjemno stanje, kakoršno je uvedla na Dunaju. — Nage mero-dajne, a skrite lahone je ta odgovor osupnol; navajeni, ali razvajeni so bili namreč, da jih je vlada v enomer le božkala, in Se denes upajo, da jim pride na pomoč kak prijatelj preko glav ministrov. — Zato pa je prinesel »Cittadino«, list, kateri se imenuje cel<5 zmeren in zastopa po nekakem ono jako zapeljivo »Avstrijsko itali-janstvo», neko vest iz Rima, po kate-rej se je nekda italijanski minister zunanjih zadev pritožil proti nemškemu poslaniku v Rimu, pl. Keudell-u, da i'e Avstrija začela preveč pritiskati talijane v Trstu. — Da je ta vest resnična, moral bi človek res sumiti, da je Avstrija uže postala vazalna nemSkemu carstvu; — ker pa ni mogoče misliti, da je Avstrija tako nizko padla, mora se vest v »Citta-dinu« vzeti za to, kar je, namreč za tendencijozno, naročeno »raco«, katera ima namen avstrijskej vladi pretiti ter jo svariti pred preostrim postopanjem proti lahonom, češ, za tržaškimi lah oni ali Italijančiči stoji vsa, tudi oficijozna Italija. Da bi pa to tudi res bilo, misli-li Cittadino, da bi Avstrija kot velevlast mogla pre- PODLISTEK. Rudolf Baumbaeh. «l)er ,Zlatorog:' kennzeichnet ein harvorreg«ndes Talent*. JI. Hanierlijtg. V istem Času, ko iz našega jezika norce brije oni izvanredno učeni profesor in kulturonosec Nagele v Mariboru in nam «Triesterca» ter ob enem uNene freiePresse« s plitvo besedo dokazati hoče. da sploh slovenskega naroda ni, ampak se je le morda slednji odrastek bavarskega pokoljenja po uplivu^ Hrvatov nekoliko poslo-Vanil, a so mu še ostala po vsem nemška debla, nemške korenine ter jim le primi-kuje neknke slovanske gibke in tvorke — ▼ Istem času se čujejo od raznih krajev nemškega cesarstva, iz prave sredine pravcatega in trdega nemŠtva. glasovi o Slovencih, o njih izomiki, o slovenskem jeziku itd. V časopisu: uUnsere Ztit»'y deutsche JRevue der Gesenwart». koji izdaja slavni učenjak Rudolf plem. Gottschall v Lipsiji, nahajamo v 10. zvezku leta 1883. znamenit, blizo 19 strani (str. 874—892) obsegajoči članek «Die Stovenen* von Samuel Singer*). ') Singcr je malo originalnega spisal o Slovanih, on je skoro vse kopiral iz raznih hrvatskih in drugih časnikov. Ured. našati toliko ponižanje ? — Pri vsem tem pa je stvar podučljiva za tiste naše kratkovidne državnike, ki v enomer trde, da se naša država more in mora naslanjati edino le na zmerni italijanski element, da mora edino le tega podpirati, ako hoče na Primorskem uničiti Iredento. Mi smo uže prevečkrat dokazali, da so mnogi naši državniki od nekdaj gojili kačo v nedrih in da kedor goji sploh Itali-janizem v Avstriji v katerej koli obliki, ta pripravlja pot Iredenti. Najbolj pa pospešuje napredovanje Iredente v Trstu to, da so se očitni in skrivni pristaši in spoznovalci Bonghi-jevih in Fambrije-vih teorij polastili mestne uprave, s katero potem delajo največi pritisk na maso; znano nam je cel<5, da mnogo iredentovske literature, katera izhaja na Italijanskem, pišejo tržaški lahon-ski prvaki, kateri potem preskrbujejo tudi nje širjenje mej tržaškim ljudstvom, slabi jeziki govore cel<5, da ne bi bilo mogoče toliko trositi v agita-torične namene, da ni mestna uprava v tistih rokah, v katerih se nahaja. — Znano je tudi, da je tista takozvana patrijotiČna stranka v mestnem zboru podobna opolzlej jegulji, katera ti, kadar misliš, da jo trdno držiš, zmuzne iz rok, in da dež. vlada, katera se na to stranko naslanja, ne more skoraj v nobenem slučaju na njo računiti z gotovostjo. Prav zato pa smo mi uže večkrat trdili in še trdimo, da stvar od glave smrdi, in da je treba vse drugih sredstev, nego so tako rado špo-gane »kontrademonstracije«, ako se hoče v Trstu zadušiti državi protivno gibanje. Priznati je sicer treba, da je temu gibanju mnogo krivo tudi privi- On nam in vsej Nemčiji tu s živo barvo in pravim prepričanjem, a objektivnim peresom slika .napredek in duševni razvoj slovenskega naroda. Njegove besede so zelo laskave, a so tudi resnične in osramotil je na ovi način g. Nageia, ki 8e gotovo bližati ne more tudi ne senci glavnih sodelalcev prvega lista v Lipsiji, ki so n. p. prof. Braun, Hans, Wachenhusen, plem. Hellwalii, dr. Eras, Georg Schweinfurtb, dr. Gottschall in drugi. A gospodičič Nagele, katerega sedaj podpirajo «timbri» nekojih občinskih zastopnikov mariborske okolice in kateri od onih možakarjev devete šole častnega diploma učenjaštva išče, ne sme si prisvo-jati privilegij prvenstva ali iznajdbe njegove ideje kot prvotno-izvirne. V tem ga je časno in tvarno prekosil naš prerano umrli dr. vitez Bleivueis. ki je uže leta 1862, tedaj dvajset let poprej priobčil brošurico (»Slovenski jezik pa kranjska špraha» a jo nazval «podučno-A«wom^i?tfn govor«. Kar je bilo Bleiweisu leta 1862. in leta 1849. «Odperto pisemce profesorju H. v Ljubljani«, in celo Karol Deimanu v «Wurdi-gung einiger Noten ohne Text» faZa, to je sedaj Brecelj - Loschnigg - Glantschnigg-ovemu učenjaku znanstvena resnica I Lepi so pogovori, koje navaja Nagele v popačenej iriariborščini, a Še lepše, če čitamo na strani 12. Bleiveisove knjižice stavke iz nekdaj — In možda še sedaj — popačen e ljubljauščine n. p.: «on jo je griisal, pa mu ni donkaia — gre na Špancir ligirano stanje našega mesta, prosta luka, potem posebno domovinsko pravo in še druge izjeme, katerih nema nobeno drugo mesto v Avstriji. Vse te izjeme so nekej stranki prišle jako v priklad in nekateri tržaški advokatje so dobro znali, za kaj vedno jašejo obrabljenega konja zgodovinskih pravic Trsta, akoprem so oni sami bili tako neprevidni, da so tem pravicam dajali prve zaušnice — Mislili so, da se to ne bode nikdar več nad njimi maščevalo; v tem jih je potrdil general Mttring, Še bolj pa pogodba z ustavoverci, po katerej so jim prepustili Slovane na milost in nemilost. — Ali Schiller pravi: Zato prokleto je hudobno djanje, ker mora vedno zlo iz zla roditi — in ta izrek se da prav lepo obrnoti na dejanja naših lahonskih mogotcev. — Trst je denes blizo propada, in Tržačani sami so denes primorani Avstrijsko vlado prositi podpore. — Ona v tem obziru noče Trsta zapustiti, ker je to trgo-višČe potrebno vsej Avstriji; ali ona mora, ako je previdna in modra, terjati garancije, da se v Trstu ne bodo veČ ponavljala dejanja od leta 1868 in od leta 1882 in to garancijo ona naravno najde v radikalnej spremembi dosedanjih odnoBajev v Trstu. Ni torej čudo, da se večkrat pojavljajo glasi, da vlada namerjava upotrebiti skrajna sredstva, da se v Trstu rszmere zboljšajo, in novica v »Politiki«, da je vlada prišla vendar le do spoznanja, da je treba konec storiti neomejenej obbsti trldSkega magistrata in uvesti take upravne naredbe, ki jez postavijo rastočej politične j spridenosti, ako se tudi ne upira Đog si vedi na kako avktoriteto, gotovo kaže, da se v vladnih krogih tržaško prašanje ozbiljno razmotru;e. — Ako pa je prišlo do tega, ni se čuditi, da je vlada sama spoznala, da je treba v prvej vrsti predrugačiti upravo mesta Trsta. — V dveh letih je marsikaj dozorelo; čas pa je res, da se začne z radikalnimi sredstvi, in opusti palijative. Iz tega stališča torej želimo, da se ona vest v »Politiki« prej ko prej obistini. Mesta in slovenske deklice. (Konec.) Za vsem tem pride naposled še dolžnost povračila bolnišničnih troŠkov, Komu pridejo na ramena enaki troški, lega ni treba še posebe omenjati. Stariši in so~ rodniki se izgovarjajo z uboŠtvom, česar jim tudi ni zameriti. Uboštvo stariŠev in sorodnikov tedaj taiste od dolžnega povračila oprosti — a ne tako občine — oziroma dežele, naj Ri bode prva ali druga še tako uboga. Občina ali dežela morati tedaj konečno poravnati dotični trošek. In enakih troŠkov se nabira vsako leto več, tako da bodo morale konečno še celo bogateje dežele in občine se zgrudit! pod neznosnim bremenom enakih plačil. Davkoplačevalca zadene vse, : ko pa pomislimo koliko enake deklice pri pomagajo ubogemu davkoplačevalcu pri nje-govej težavnej nalogi — moramo s Žalostjo pripoznati da — nič. Deklica, ali srain ne pokrije tvojega obličja, ko premisliš vse to? Zgubljena si za svoje starišo, za samo sebe, za svojega bližnjega — zgubljena za vso Človeško družbo. Mesto da bi z svojo pridnostjo podpirala svoje onemogle stariše, mesto da bi Živela, kakor tirja človekov uzvišeni poklic, mesto da bi bila koristen ud človeške družbe — zavrgla si ti vse to z svojim napačnim živenjem, ter konečno postala žalost svojim stariŠem, sramota sama sebi in nevredni ud človeške družbe. S tem pa nočemo trditi, da bi si ne smela slovenska dekleta iskati boljega kruha, ter ne smela hoditi v mesta služit. Dobro vemo, da mesta sama ob sebi brez deželnega kontingenta nikakor ne morejo obstojati. Vendar preobilno nakopičevanje deželnih moči v mestu— škoduje deželnim prebivalcem tako močno, da mi na tem mestu tega še preračuniti ne moremo. in šlecht ven vidi — brati cajteng — on scaga, če kdo cvibla, da ni ehrlich — pri-tožengo je čez dal — se je sam vzel — je bil zažihran itd.» Prvenstvo toraj ne ide mariborskemu učenjaku, ki lehko pero vtakne zopet za ušesa ter mirno vestjo vzklikne «diem perdidi.» Konec januvarja nam je zopet donesel nemški, in v krogu Nemcev v «rajbu> in tudi v Avstriji zelo čislani list *Uiber Land und Afeem, 1884. zvezek 51. štev. 13. na straneh 255-258. prvi oddelek daljše, za nas Slovence do sedaj jako laskave razprave *Aus dem Lande der Slov ene»». Priobčil ga je trdi Nemec, ki leto za letom zahaja časom počitnic v slovenske kraje, g. Kari Braun-Wiesbaden. Tam imenuje Slovence «flinke, lustige und gefallige Mensohen» (kde si sramotilec v «Neue freie Pressel? ali te ovi izrazi šegetajo?) V onem spisu pravi ud državnega nemškega zbora, pisatelj Braun, da hoče mej letom Še marsikaj zanimivega priobčiti ozirom na šege, navade, pravljice, narodno poezijo krepkega slovenskega naroda na Kranjskem in Koroškem (ali čujete poslanec Moro, ki zanikate eksistenco koroških Slovencev?!). Braun pravi, da je mnogo pesnikov mej Slovenci, ki tekmujejo, da nekateri v nemškem jeziku proslavljajo lepoto slovenskih dežel in mej zadnjimi tudi našteva Anastazij GrUna iti sedaj v Trstu živečega Baumbacha. To me je napotilo, da nekoliko spregovorim o Baumbachu. Rudolf Baumhach, brat državnega poslanca v Berolinu, Karol Baumbacha, on je jeden najboljših sedanjih pesnikov nemških in glavno njegovo delo je še vedno »> Zlatorog*. V tem eposu, ki se je prvikrat obelodanil leta 1877 in za tem uže do sedaj v mnogih izdajah ter se je tudi kot melodrama uže predstavljal v Berolinu, zrno je slovenska pravljica iz naših planin, ki še živi pri starejših pastirjih v zgornjej soškej dolini in, ki jo je svoje dni tudi priobčil Karol Dežman, takrat še naš mož z «duŠo in telom«. Pravljica se nam podaje v povsem slovenskej obleki, polno laska-vosti brez žaljive besede z navdušenim peresom. Tu vidimo v živih barvah naravo in nebeško krasoto naših planin in posebno Triglava, tu se seznanjamo z našimi ■Rojenicami«, krasnimi devicami, ki so večinom drugačne od nemških «Walkur». Tu vidimo oSkrate», ■Cateža», «Zlatoroga» in se po-prljaznimo z «Jerico», «Spelo», «Zaliko», z «Anko» in «Tfnetom». Vse se glasi domače, v najlepšej harmoniji, vse v izbranih barvah in želeti bi bilo, da se kdo naših novejših pesnikov loti prevoda ovega mičnega proizvoda. Onim pa, ki so nemščine kolikaj vešči, živo priporočamo (»Zlatoroga«.Po ceni je druga izdaja, Lipsija, 1880, tisk A. G. Liebeskind, str. 100, 1 gld. 20 kr. (Konec prihodnjič,) I N O S T. Vziasti je iskanje služeb kmetiških deklet po mestih postalo pravo »vandranje«, kar je znamenje, da so mesta z ljudmi iz dežele uže prenapolnjena, torej je vsako na-daljno vsiljevanje v tej zadev« odveč in domačej deželi na kvar. Dokaz temu so večdnevna pohajkovanja službo iščečih deklet po mestih. Koliko jih pride čez štirinajst dn;, čez mesec dni domov, z izgovorom, da ni mogla precej službe dobiti, da se jej je sicer obečala itd., kateri Čas je prebila pri katerej sosedi iz vasi, pri sorodnicl. znanki itd. Oj, žalostno je tako prebivanje in za te, deklica, nikakor opravičevalno. Kaj si delala v tem času pri sosedi iz vasi, pri sorodnici in znanki? V mestih je velikokrat mnogo težje živenje, nego na kmetih in »sosede iz vasi, sorodnice in znanke« ne drie križem rok, ako se hočejo pošteno preživljati. Da pa svoje delo labko opravijo, ler ga še cel6 iščejo, to je le preznana stvar. Vidiš deklica, kako prazni in tebe sramotilni so tvoji izgovori. Bi li ne bilo bolje, da bi si bila poiskala službo v domačem kraju — pri poštenem, dobrem gospodarju? Res, da ni na kmetih več onega blagostanja doma, kakor je nekdaj bilo, vendar za pridne roke še vedno dovolj dela — torej tudi jela. Nazaj torej slovenske deklice, nazaj v naročje priprostega domačega živenja. Ne romajte trumoma v mesta, ter ne pustošite domače rodne zemlje. Ne odtujevajte samih sebi ter svojih ljubih domačih in svoje rojstvene hiše. Vrnite sa nazaj na sveti kraj milega domovja, ter iste, katere še niste zapustile očetove hiše, ne zapuščajte je, ampak v potu svojega obraza pomagajte obdelovati očetno zemljo. Očetna zemlja vas je izgojila, torej prenehvaležno bi od vas bilo, ako jo kar tja vendan zapustite, ter izročite hrepenenju po delavnih močeh. Bodi mi pri tej priliki dovoljeno opozoriti na neko v poslednjem času se pri-kazujoČo neljubo prikazen. Na Reki ob-staje red »usmiljenih sester«, v kateri red se v poslednjem Času vpisuje veliko slovenskih kmetiških deklic. Mi s poštenega stališča nemarno nič zoper ta red, vendar se nam čudno vidi njega postopanje v zadevi sprejema deklic. Mej kmetiškim ljudstvom se govori, da imenovaui red sprejema deklic, kolikor se jib za sprejem prijavi. Ker na Reki ne morejo vseh vpo-rabiti, pošiljajo jih v Zagreb in druga hrvatska mesta, od koder potem izšolane gredo celo v Bosno in Hrcegovino. — Čast redu samemu, ali vendar, da bi se moglo toliko število deklic vsprijemati v red, kateri je uže močno razširjen, bodi si po svojej delalnosti, ali številu udov, zdi se nam — bodi naravnost povedano — nekoliko sumljivo. Tudi se je vsled tega po krajih mej dekleti vrinola misel, da se pri »usmiljenih sestrah« brez truda labko Živi. Ne bodemo zanikali istine, da lenariti name-njenej deklici kmalo pokažejo pot nazaj v domovino, a tudi tega ne moremo odobravati, da se tako menenje vziasti po mladeži ženskega spola mej narodom širi. ■ Vsak stan ima svoje težave, vsak dan svoje oprave«, pel je preblagi pokojni vladika Slomšek. In prvak slovenskega pesništva — Gregorčič — tudi poje v divnih svojih poezijah, »da človeško življenje je delaven dan, od zore do mraka rosan in potan«, ter »delo krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča«. Zadnje rečeno je toliko veča istina, kolikor se to ne samo »moža«, temuč tudi žene in deklice tiče. Tudi tebi, slovenska deklica, veljajo one zlate besede, in totem bolj. kolikor več zaupanja se stavi v te glede naše prihodnosti. Strani tedaj z neumno iluzujo, da se more kde brez dela in truda — saj pošteno-— živeti. Bog je vam v obilej meri podelil telesnih in duševnih moči; obrnite jih tedaj Bebi in narodu v korist, ter ne iščite si po mestih in samostanih lahkega živenja; če ima uže katera deklica veselje in poklic do samostanskega živenja, naj nastopi stan po poklicu in notranjem nagibu, ne pa z namenom, da bode tam lenarila. Upam, da ste me, slovenske deklice, razumele, ter da tudi vsprejmetedobrohotni moj opomin. Žarilo. Politični pregled. Notranje dežele. Cesarica danes zapusti Wiesbaden; pri odbodu jo obišče nemški cesar, ako mu dopusti zdravje, ker je nekoliko pre-hlajen. Poslanika zbornica je 2. t. m« začela obravnavati predrugačbo davka na žganje. V generalnej debati so se izrekli vsi govorniki za podrobno obravnavo, ki se je tedaj pričela in predloga sprejela do g. 28. V seji dne 3. aprila je poslanec Herbst interpeliral ali se je izdal nov volilni red za praško trgovinsko zbornico, če tudi ni bil vspešen dogovor s zbornico o tej za- devi. Potem seje nadaljevala podrobna obravnava o predlogu davka na žganje in vsa predloga v drugem in tretjem čitanji sprejela, kakor tudi zadevajoče odsekove resolucije. Dr. Sturm je interpeliral zastran prihodnjega obstanka nemške tehniške visoke šole v Brnu. — Nato se je seja skle-nola in seje odložile do 25. aprila. Načelnik je poslancem vošil vesele praznike. Gosposka zbornica je v včerajšnjej seji sprejela ves proračun za leto 1884. v drugem in tretjem čitanji. Znani publicist in državni poslanec Ignacij Kuranda je 3. t. m. na Dunaju umrl. Ta mož, ki je bil od leta 1861 vedno deželni in državni poslanec, in mnogo let vrednik časnika »Ostdeutsche Post«, bil je nekdaj zelo v čislib, v zadnjih Ča^ib pa se je zelo malo o njem slišalo. Nemiko • liberalna stranka po svojih Časnikih zadnje dni v enomer naglaša, da sedanje naše ministerstvo pade i da pridejo Goronini-jevci na njegovo mesto-Iz Gorice je celo v »Neue freie Presse« brzojav il nekdo, da je izvedel iz popolno zanesljivega vira, da je grof Coronin uže dobil nalogo, naj sestavi novo ministerstvo. — Mi ne vidimo zdaj še tolike' nevarnosti za ministerstvo ter menimo, da so vsi ti glasi manever liberalcev. Ogrska poslanska zbornica je 1. t. m. soglasno sprejela obrtniško novelo za podlogo nadrobne razprave. Potem je bila tajna seja vsled pritožbe poslanca Szella, da so ga poslanci Ugron, Pronaj in Hoitsi zasramovali; načelnik pa je izrekel, da ta zadeva zbornice nič ne briga i naj dotič-niki razpor mej saboj poravnajo. Po seji pa sta poslanca Hermana s palicami napala Glair in Szemnecz, sodelavca časnika »Fuggetlenseg«, katera je policija zaprla. Iz tega se vidi, da v ogerskej poslanskej zbornici ni prav prijetno. V ogerskej poslanskej zbornici je 2. t. m. poslanec Mocsari predlagal, naj zbornica zaukaže, da se napadnika na poslanca Hermana kaznujeta, ter naj se zbornice načelnik pooblasti, da v ta namen stori potrebne korake. Ministerski načelnik je na to odgovoril, da se stori vse, kar je mogoče ministerstvu in policiji v mejah zakonov z največjo ostrostjo. — Žalostno je, da se poslanska zbornica mora pečati s tacimi rečmi. V Budimpeštu so nedavno zaprli anarhista Schefflerja, pri preiskavi je razodel, da je bil meseca oktobra lanskega leta pričujoč pri nekej seji blizu Dunaja, v katerej sta bila Hlubek in Bloch k smrti obsojena. V Bosni se meseca maja zopet pomanjša število vojakov za 5000, tako da jih tam potem ostane le Še 29.000. Reservistov je zdaj tam še okoli 900 mož, vsi ti pridejo meseca maja domov. Vnar^je dežele. V Albaniji v Djakovu je vstal zopet upor. V mesto je pridilo 3000 oboroženih Muhamedanov, ki so pretili poveljniku posadke, da pokoljejo njega in vso posadko, ako mesta ne zapusti. Bolgari so 1. t. m. napravili tabor, katerega se je vdeležilo 3010 osob vseh strank. Sprejela se je mocija. v katerej se obžaluje, da velesile obeh Bolgarij, ki imate ločeni težaven obstanek, niso v eno državo združile. V resoluciji t>e izreka upanje, da velesile pridejo še do tega sklepa. V ltalijanskej poslanskej zbornici je Depretis 3. t. m. naznanil, da je novo ministerstvo sestavljeno, potem je predložil načrt zakona zastran ustanovitve načel-ništva ministerskega sveta in ministerstva za brzojave. Ministri Depretis, Goppino in Grimaldi so odgovorili na napade skrajne levice na ministerstvo. Zbornica je skle-nola, da bo v ponedelek načelnikova volitev. Francoska poslanska zbornica je z veliko večino sprejela tuneško pogodbo in dostavek, da tuneški bej brez dovoljenja francoskega državnega zbora ne sme sklenoti nobenega zajma. Španski državni zbor je bil 1. t. m. razpuščen. It Kahire se 1. t. m. poroča, da je general Gordon dva sudaneka paši zarad izdaje pri zadnjej nesrečnej bitvi izročil vojnemu sodišču, katero ju je k smrti obsodilo. Poslanci, katere je Gordon poslal iz Kartuma h krivemu proroku, vrnoli so se s poročilom, da Mahdi neče biti imenovan kordttanskim sultanom, ampak on svetuje Gordonu, naj prestopi k muzei-manskej veri. Iz Suakima pa je prišlo I. aprila poročilo, da stoji Osman Digma z 1000 Arabci in mnogimi vodji rodov Ashantis pri Tamanibu ter pripravlja napad na rodove Angležem prijateljske. Približal se jeSua-kimu do ene milje ter uplenil več krme. Zoper njega je bil poslan Mahmud Ali. Iz Suakima se poroča 2. t. m. Oaman Digma skuša Angležem prijateljskim rodovom pri Handubu in Tamanibu vodo zapreti. Mahmuii Ali nabira vojsko, da se upre Osman £)lgtnl. Pričakuje se, da se boj k malu prične. DOPISI. Komen, 2. aprila 1884. (Izv. dopis). — Po redkoma je kaj čitati v «Edinosti» iz naših krajev; dobrega ni poročati, a o slabem je skoraj boljše molčati. Vendar pa se v našem okraju v zadnjem času tatvine tako množi, da skoro ni mogoče molčati. Ker tatje nemajo druzega krasti, kradejo kokoši, oni tedeu so pokrali vse polno ku-retnine v Preserjab, potem pa v Svetem, kder pa so tatje še seboj odnesli tudi nekoliko obleke. 31. m. m. pa so no noči tatje vdrli v cerkev pri Devici Mariji v Obršljanu, odtrgali so železa od okna zakristije, zlezli so potem po prižnici v cerkev ter tam podrli oltar, polomili vse sveče In svečnike, podrli tabernakelj, polomili podobe angeljev, zdrobili šipo nad podobo Matere Božje, vzeli raz slike krono, uhane in vse kar je bilo na njej vrednosti in podobo prav močno pokvarili. Mislili so, da je krona zlata, a varali so se; krona, uhani, brasleti, vse skupaj je komaj vredno par forintov, a za tak dobiček so napravili na sliki in lepej škulpturi škode nad 500 gld. Ljudstvo je razsrjeno zarad tolike skrtimbe božje veže; raznesla se je celo vest, da se je na poškodovanej podobi pokazala kri, vsled česar se zdaj iz mnogih krajev, celo iz Tržaške okolice ljudje na-pravljajo na romanje k «Materi Božji v Obršljanu«, ki je krasna velika crkev v sredi polja na samem, komaj pol ure daleč od Komna. Zandarji pa iščejo zdaj gnjezdo tatov, sum leti na mnoge, pa dokatov do sedaj ni bilo še mogoče dobiti; a na sled se uže pride grdim lopovom. Iz Materijske občine. 24. mai - cija. — Pijonir ji, kakor jih dopisnik od tukaj imenuje, z glavnim svojim poveljnikom — ne napadajo le očito nedolžnih in poštenih ljudi, temuč tudi s hlinjenjem jih lov6 na liuianice, da bi zdrava stebla iz-podkopali. -- V dokaz vam navajam resničen prigodek: Dobili smo pred nekolikim časom občinarja g. S. D., kateri se je hrabro vojskoval v bosniškej vojni, kar spričuje njegova svetinja prvega red«, na kojo vdobi va vsak dan 15. kr. penzije. ZapustivŠi kot vodnik pešpolk Br. Weber, prisilili so ga, da je pristopil k c. k. žandarmariji. Do-služivši pošteno svoja štiri leta, vrnol se je na svoj dom v podporo svojim starim roditeljem. Se le došlerau niso bile znane razmere v Materijskej občini in on tudi ni vedel, da imamo take pijonirje v svojej občini. Prilizoval se mu je nek pijonir, kojega ne bodem tukaj navedel. G. S. D. je mislil, ker je on poštena duša, da je vsak; tedaj je tudi povedal, kar mu je poročal pijonir in kar je slišal skoraj od vseh občinarjev. Govorilo se je namreč na dan volitve v nekej gostilni mnogo o nekih 1400 gld., koje si je občina izposodila, ko je bilo občinsko glavarstvo v rokah poveljnika pijonirjev. Zarad te govorice so naredili tožbo in g. S. D. kot pričo podpisali, da je nek gospod rekel, da je preŠnji župan denar pojedel. — Prišel je dan obravnave in bil je pozvan g. S. D. kot priča, a on o tem ni nič vedel in tudi nič pričal o tem, kar je nek pijonir prisegel. Vsled tega je bil g. S. D. radi nadaljne preiskave priprt. Druge priče, ki so bile tudi pozvane, tudi niso nič o tem vedele. Državni pravdnik je tedajj potem oprostil g. S. D. To dejanje govori bolj, nego vse pričkanje in vsi drugi dokazi, zato se vzdržujemo vsake nadaljne besede. X—Y. Iz Gorice, 31. marcija. — Naša čitalnica, ki je imela napraviti v postnem času dve besedi, imela je radi raznih ovir le eno veliko besedo, ki se je vršila zadnjo nedeljo, katere spored pa je imel toliko krasnega gradiva, da bi zadostovalo za dve besedi, če se pomisli, da je beseda trajala od 8 ure in '/, do 11'/2. Veselica je bila močno obiskana, tako, da je bila velika dvorana prenapoljnjena. Zraven či- talničnih članov se je vdeležilo tudi mnogo udov podpornega društva, kateri so bili vabljeni; tudi č. duhovščina in ple-menitaši so bili zastopani. Kakor sem uže zgoraj omenil, izvršil se je bogati spored te velike besede na veliko zadovoijnost slov. občinstva. Moški, kakor tudi mešani pevski zbor pel je razne pesni prav dobro, posebno pa ženski zbor »Kitico južnoslo-vanskih narodnih pesnij« pelo je Šest go-spodičin tajio dobro, da se je moral ponavljati. »Šolski nadzornik« veselo igro, katero je predstavljalo Šest oseb. mej njimi naš glavni diletant E. K., napravila je toliko smeha, da smo se morali za trebuhe držati. »Knezov sin« (deklamacija) je de-klamovala gospodičina E. K. tako nežno, da bi jo bilo želeti še mnogokrat pošlu-šati na narodnem odru. »Advokata«, komičen prizor s petjem ni šel prav gladko, ali g. E. K. kot kmet, je z svojo mošnico cekinov neke pogreške pokril, in pošlu-Šalce vse eno zadovolil. »Krojač Fips« ali »nevarni sosed«, burka v enem dfjanjuP igrala se je tudi prav dobro. Zraven g. E. K. mora se pohvaliti tudi g. J. L. in gospodična A. M., kakor tudi gospa A. P.; sploh vsi diletanti, ki so pri obeh igrah igrali so vsak svojo nalogo mojstersko izvršili, tako da lahko v vsakem gledišču nastopijo. Goriška čitalnica pa sme biti ponosna, da ima take moči, da more napravljati take besede, ki jej delajo gotovo veliko čast in korist. Po besedi je bila domača zabava s tombolo. Tako smo goriški Slovenci zopet učakali lep narodni večer. _ Rodoljub. Domače in razne vesti. Triaiko društvo „AuslrU1* ima v nedelo 6. t. m. svoj drugi redni občni zbor točno ob 12. v velikej sobani borsne palače. Na dnevnem redu so jako važne točke, mej temi i predloga o pre-delanju društvenih pravil. Tržaški mestni zbor. Zborovali so v četrtek zvečer. Nič posebnega. Imeli so razpravljati le o magistratnih uradnikih. Nekoje so ostavili, druge upokojili in zopet druge reinunerirali itd. Napeljanje vode vTrsi.Zadnji dan meseca matcija se je v Pragi ustanovilo avstrijsko vodno društvo, katero ima namen, na podlagi posebnih dovoljenj napeljavati vodo v tista mesta, v katerih občina sama za to ne skrbi. Iz ustanovnega poročila tega društva se vidi, da ono misli tudi s tržaško občino stopiti v dogovor glede preskrbovanja Trsta z vodo. Odlikovanje. Cesar je podaril dr. Fr. Radaju, slovenskemu deželnemu poslancu za kmetske občine Maribor, Št. Lenart in Slov. Bistrica, viteški križ Fran-Josipovega reda. Novi fOMlJe. Govori se po mestu, da v kratkem nas obišče otdelek angli-čanske pomorske flote, ki sedaj pohojeva luke na Siciliji. Otdelku zapoveduje vojvoda Edimburskij. — Tudi otdelek avstr. flote je včeraj v Trst priplul. Tržaške novosti: Samomor. V sredo proti večeru seje usmrtil Pavel Godina, 69 letni starec. Ta je 18 let preživel v mestnej ubožnici. Zlezel je na streho imenovane ubožnice in skočil na ulico, kder je na tlaku mrtev obležal. Ta je uže drugi samomor, ki se je letos pripetil v trž. mestnej ubožnici. Nekateri pravijo in govore, drugi pa celo pišejo, da tam) ni vse v pravem redu — tako kakor bi moralo biti. NesreŽe. Odpeljali so v sirotišnico 12 letnega ebetičnega fantiča; potem v bolnišnico mladega pomorščaka, ki seje nehote v lice ranil in jednega težaka, ki je raz krova jedne ladije padel v njene notranje prostore, ter se nudo pobil. — Težaka A. M. so odpeljali v bolnišnico, ker je padši na tlak težko se poŠkodval na glavo. Požar. Na vrtu gosp. Prandi v ulici „S. Michele" št. 10, vnel se je bil kup listja in brstja, ki je dokaj dima in plamena prouzročil. Plamen so koj pogasili in Škode ni posebne. Tatvine In pollc|J»ko. — Straže so odpeljale v zapor tatu sumljivega velike tatvine; prijele so ga na molu „Giu-seppina«. — Necega težaka so deli na varno ker je namerjaval druzega težaka rebosti na trgu pred postajo. — Maxa M., očijažn, deli so za nekoliko časa pod ključ, ker je v pondelek popoludne pijan hudo bičal svojega konja in gonil ga po mestnih ulicah, kakor igralci svoje v hipodromih. — Necega tatiča so ulovili v magazinu ulice »Garradori«. Pri njem so našli ukradenosuknjo.—V četrtek o poiudne so pristavili 26 letnega težaka, Vlaha, znanega tatu. Izpred sodišča. Vincencij Pisci-tello in Anton Nussa sta obdolžena krivega spriČevanja. Poročala sta krivo v znanej affiri gosp. A. Brehmer-ja. Obravnava se nadaljuje. Goriške novosti. Visokorodni g.. Franc grof Goronini-Gronberg je imenovan predsednikom komisije za pogozdovanje Krasa v našej grofiji. — Goriški župan je mešanej avstrijsko itaiijanskej EDINOST. komisiji, ki ima vrediti ribarjenje v jadranskem morji, za seje odkuzal veliko dvorano v novej me-tnej hiši. Pod njegovim vodstvom seje tudi ustanovil o ibor, ki v imenu mesta napravi komisijnim udom banket; v gledišči pa se napravi sijajna predstava za dobrodelne namene. — Inženir in vodja tržaškega »Tramwaya« g. L. P. Schmidt je uloŽil prošnjo pri kom-petentnej oblaBti, da mu dozvoli napraviti prostransko črto »Tramwaya« na paro, ki bi vezala goriško potsajo z Stražičami in tako kompletirala projektirano »Tram-way-evo« črto Trst-Gorica-Vipava. —- Konjske dirke bodo napravili na drugi velikonočni Praznik in sicer na »Campa-gnuzzi«. Standrezci po konečno v to privolili. — V soboto je gosposka kočija povozila necega fantiča, ki se je igral sredi »rive Orzoni«. K sreči fantiček se je le malo poškodval. — Necega goriškega plemen itaša je še precej poškodvala na ramenih debela opeka, kije menda padla raz strehe vojaškega špitala. — Vojaški nabor. V petek, 28. m. m. so zbirali fante od leta 1863. in 1864, v saboto pa one od 1. 1862.0 1 prvih so v vojake potrdili 27. od 270, t. j. komaj 10'/,, od poslednjih pa 8 od 60, t. j. 13' /,°/0. Iz Gorice nam pišejo: Beseda, kojo je dne 30. marcija priredila goriika Čitalnica je bila prav bogata, zanimiva in dobro izpeljana. Pevske moči, diletantje in deklamovalka — vsi so storili, kar je bilo le mogočega, da se večer Oitrasl. ove-seli in popolnuje. Hvala njim! — Pokojninski zadruga za Gorico in okolico seje v prvem zerncu uže dogotovila. Po ve-Jikinoči bo zbor onih, ki hočejo postati udje ove prepotrebne zadruge. Takrat se ustanovi pravi poslovalni red, voli se iz-Merševalni odbor in se določijo posamezne razmerŠČine. Paziti j9 posebno na izvolitev dostojnega in razumnega odbora. — 3. t. m. je naše mesto zapustil Č. g. Ivan Hribar, mestni odbornik ljubljanski in vrednik »Slovana«. — Istega dne nas je tudi zapustil preblag, g. kranjski dežel, predsednik, bar. Winkltr, ki seje tu 3 dni mudil in del časa z vladnim svetnikom vitez Schneidom občeval. Bil je 1 v Tominu. — 15. aprila bo velikanska, slavnost in tekmovanje s konji na Roje ah. Istega dne se tudi prične kongres radi ribarstva v Adriji. — Da ni „Slovenec" pogodi), ko je zadnje dni zagovarjal dr. F., kandidata za poreški škofovski stol, češ, da ima celo slovensko kuharico — se tu obče terdi. ker je stvar mimogrede tudi laž, kajti njemu služi rodna sestra, Italijanka. „Sapienti sat". Molitve, katere naj po povelji sv. Očeta LeonaXIII. opravi vsak tnasnik po vBa-kej s. maši, natisnol in založil je za priprosto ljudstvo Rud. Milic, tiskar v Ljubljani. — V malej obliki z podobo Matere Božje na pred-njej strani stane posamezen iztisek2kr., po poštnej nakaznici poslanih 24 kr. za 12 izt., za 50 izt. 90 kr. in za 100 iztiskov 1 fr. 80 kr. Odbor za Jurčičev spomenik je izdal Jurčičevih zbranih spisov II. zvezek, ki obsega štiri povesti: »Jurij Kozjaka, Spomini na deda, Jesensko noč med slovenskimi polharji, in Spomini starega Slovenc i, francoskega vojšeaka«. Zunanja uprava je lepa; spreinjo platnico diči Jurčičeva dobro zadeta podoba. Odbor vabi slovenski narod, naj z obilimi naročili podpira domoljubno podjetje, da bo mogoče dičnemu pesniku in pisatelju postaviti dostojin spomenik. — Pokažimo tedaj z obilimi naročili v dejanji, da ne nosimo rodoljubja na jeziku, temuč ga čutimo tudi v srcu. Porotniki v »plilu so 29. marcija nekrivega spoznali občinskega redarja, ki je po nakljucbi ustrelil Čožota Pado-vanija. S tem je menda končana ta stvar, ki je mej iredentovsko stranko zbudila tak hrup, da je vznemirila dve vladi, av-strijsko in italijansko. »I/Imparziale«, list, ki dela v resnici avstrijsko politiko v Trstu, in piše tudi Slovencem ugodno, počel je s 1. t. m. izhajati kot dnevnik. Tistim Slovencem, ki čitajo tudi italijanske liste, pripro-čamo »L' Imparziale«, kateri sprejemlje rad tudi dopise iz slovenskih krajev, zagovarjajoče koristi Slovencev. List stane za Trst gld. 1 na mesec, za zunanje kraje pa gld. 1.35 na mesec. Kratek pouk o zemljišči (Terrainlehre) slovensko-nemški izdal jako marljivi gosp. Komelj pl. Sočebran slovenskim vojakom v porabo po praŠanjih in odgovorih. Kojiga, natisnena v tiskar-nici družbe sv. Mohora v Celovcu, ima dve podobi, obsega 23 strani ter velja 20 kr. Ta knjižica, ki je nadeljevanje uže poprej od pisatelja izdanih osem knjižic, bode zopet, kakor vse poprejšnje prav dobro služila slovenskim vojakom; vse te knjižice se dobivajo pri pisatelju v Kra-merižu in pri knjigarjih: pri Paternolli-ju v Gorici, pri Daseju v Trstu, v katoliškej bukvami v Ljubljani, v tiskarni družbe sv. Mohora v Gorici, pri Drexelerji v Celju in pri Novaku v Mariboru. Komisija za urejenje ribarjenja v jadranskem morju se je na ugovor dalma- tinskega dež. odbora, o katerem smo zadnjič poročali, pomnožila za enega člana; poklican je namreč v to komisijo, ki se snide v Gorici, tudi ud dež. odbora dalmatinskega, g. Ivan Vrankovič. Ta gospod je nekda jako kompetentna osoba v teh zadevah. Muzika na Citre, v založbi za muzikalije gosp. Wessely na Dunaji so začele v zvezkih izhajati razne kompozicije in transkripcije za citre slavnoznanega našega umetnika A. C. Vavpotiča, telegrafskega uradnika v Trstu. Doslej je izišlo pet zvezkov v jako lepej opravi. Mi priporočamo prijateljem citer te kompozicije toliko bolj, ker je naš rojak v tej stroki obče priznaa izvrsten umetnik, da celo naš cesar ga je odlikoval s tem, da mu je podaril prstan z brilanti. Gospodarski) i trgovinske stvari. Sadjarstvo v okolici Trsta. Tržaški sadni trg je gotovo eden največjih v Avstriji, bodi si po množini na prodaj postavljenega sadja, osobito pa po različnosti njegovih plemen. Kde se vidi toliko, in tako lepega različnega sadja h krati, kakor v Trstu? — Tu se vidi od češenj pričenši, noter do poslednjega pri nas še ugajajočega sadnega plemena vse zastopano, torej: ČeSnje, hruške, marelice, breskve, razne slive, jabolke, smokve, grozdje, mandelji, orehi, lešniki, grozdičje svetega Ivana, bodoče grozdične maline, granatna jabolko, kutne, nešplje, oskoruše. Vidi se pa tudi v svojem času vse polno ptujih plemen sadja, kakor: pomeranče, limoni, rožiči, datelji, pinole, banane, kitajske nešplje, cvebe, rozine itd. K velikej različnosti sadnih plemen tržalkega trga, do-prinaša morje, po katerem se privažuje veči del. Po vsem tem bi se utegnolo sklepati, da je sadje v Trstu tudi po ceni; no temu pa ni nikakor tako, marveč je ono jako drago, in kar je pri tem še najčud-nejši, to je, da je prav domače sadje prav drago, ptuje pa prav po ceni. Tako na primer so v Trstu cenejše fine dalmatinske ali grške Suhe smokve (fige), nego pa domače sveže poletne hruške, ali pa že celo marelice, breskve. Veliko cenejše so po zimi pomeranče, nego domače hruške in jabolka. Da, naravnost rečeno, čuditi se je, od kod to izhaja, da stane v Trstu lepa breskev 5, 6 krajcarjev, mej tem, ko se na primer v Vipavi ali na Goriškem če ne kilo, pa vsaj stari funt za isti denar dobi. Ne manj čuditi se je, da stane kilo marelic v Trstu 40—46 krajcarjev; mej tem, ko se jih za isti denar in tudi cenejši dobi na Dunaju, kamor se iz Goriškega, Vipave, Ogerskega itd. dovažujejo. Suma sumarum, draginja svežega sadja in to domačega je v Trstu skoraj nezaslišana, in več, nego opravičeno je pitanje, iz česa to izvira. — Odgovor je kratek, ta le: I. od tod, ker se v najbližjej okolici Trsta dosti premalo sadja prideluje, in II. od tod, ker je tržaški sadni trg skoraj izključivo v rokah pre-kupcev, ali prekupčalk. Kako izborna je najbližja okolica Trsta za pridelovanje raznega sadja, pač ni treba še le razpravljati; toda, kako bore malo se ga prideluje! Vsakemu za kmetijstvo, osobito vinarstvo in sadjarstvo unetemu človeku, — kateri pa stroko tudi res do dobrega pozna, — more se, ako se po starej, ali po novej, ali katerej koli cesti v Trst pomiče, jako čudno dozdevati, da je v najbližjej okolici tolikega mesta, toliko po naravi, osobito za trlo in sadno drevje jako plodnega sveta, čisto neobdelanega, le hrastovino in malo vredno travo — orlak — rodečega. Da! še bolj se more čuditi, ako zapazi, da je dandanes v okolici Trata veliko manj obdelanega sveta, nego ga je pred 20 ali 30 leti bilo, kar dokazuje velika mnoJina sicer čez in čez spodzidanih, toda ne ob-delovanih, torej zapuščenih zemljišč. In vender, kaka velikanska razlika ni mej številom prebivalcev nekdajšnega in da-našnega Trsta? Okolica Trsta, podobna bi morala biti raju v pravem pomenu besede, ne pa tako na gosto-zapuŠČenemu naselišču. Zakaj se kmetijstvo v Tržaškej okolici tako po rakovo, na mesto naprej, le nazaj pomiče; to je bilo do gotove mere prav v «Edinosti» nfe čestokrat naglaŠe-vano, namreč v prvej vrsti za to, ker imajo OkoliČa ni v Trstu dosti in dobrega zaslužka. Ali ta uzrok ne more biti edini, in v resnici tudi ni, kajti, vsaj so še druga, tudi veliko večja mest;*, nego je Trst, v katerih je še veliko več in boljšega zaslužkn, nego v Trstu; pa kmetijstvo njih najbližje okolice ne propada, ampak jako napreduje. Vzemimo na primer Dunaj. Trst se ne more z Dunajem gledč zaslužka delalcev nikakor meriti, in vendar kmetijstvo najblfžje dunajske okolice nikakor ne p opada, ampak krasno napreduje. Kder se še pred 20 do 30 leti okolo Dunaja, v gotovej periferiji, le revni pašniki, morebiti le za ovce nahajali, tam vidimo danes čvrste njive in senožeti. Kder so se takrat blizu mesta njive ali senožeti nahajale, tam nahajamo danes najlepše zelenjadne in sadne vrte. Kder se je nekdaj blizu Dunaja v dobrej Ićgi le šuma videla, vidijo se danes lahko krasni vinogradi it«'. Uzrok propada kmetijstva okolo Trsta leži neovrgljivo tudi v tem, ker sa ni, in ker se Se dandanes tam na merodajnem mestu za to ne skrbi, da bi se prebivalstvo v kmetijstvu, osobito pa v vinarstvu in sadjarstvu,—*«;/! to je v tr žal kej okolici poleg mlekarstva in zelenjadstva na prav em mestu — tako podučilo in izpodbudilo, da bi ono moglo v teh strokah napredovati, to je več in boljšega pridelati, ter tako zaslužek v mestu paralizirati. To se vć, ako se vidi na merodajnih mestih, kakor v c. kr. kmetijskem društvu, v t čji interes o tem, da se šole poitalijanČujejo, da se poturice na javna mesta nastavljajo itd.; potem ne more v kmetijskem oziru v okolici dru-gače biti, nego je. (Dalje prih.) Gosp. udje se uljudno vabijo k «jour fix-u» v nedeljo, 6. t. m. ob 7 uri zvečer v gornjih prostorih gostilne »Zeleni hrib» (Monte verde). — K obilnej udeležbi vabi: Odbor. Kmetijsko prodavanje na Občinah ne bode na Veliki četrtek, 10. t. m., ampak na Veliki pondelek, 14. t. m. Zahvale. G. MaŽgon je daroval zopet v društveno knjižnico različnih lepih knjig in g. Skabar vse izišle snopiče »Tisočinetia noč«. Podpisani se zahvaljujeomenjenima gospodoma presrčtio s željo, naj bi tudi drugi rodoljubi posnemali ta blagi čin in Eripomogli k bogatej društvenoj knjižnici, atera bode našemu narodu v Trstu na-domestovala ljudsko knjižnico. __Odbor. Podpisana rodbina se lepo zahvaljuje vsem onim gospodom, kateri so k zad-nj mu počitku spremili očeta, brata, oziroma svaka in strica, g. Karola Delcott-a, c. k. umirovljenoga podvornika. V Sežani, 5. aprila 1884. Rodbina Delcott. Tržno poročilo. Kava. — Ker so došla ugodnejša poročila iz Amerike in Francoskega, je kupčija v tem blagu sopet postala živahnejša. Prodalo se je 1000 vreč Rio po gld. 52 do gld. 67.—, 2000 vieč Santos po gl. 57 do gl. 64.—, Java velja gl. 74 do gl. 80. — Portoricco gl. 90 do gl. 108.—, Ceylon plant. gl. 88 do gl. 128. — Sladkor — vedno slabša kupčija, po nižih cenah. Prodalo se je 3000 vreč sladkorja po gl. 25 do gl. 28'/,. — Olje — malo kupčije. Namizno velja gl. 74 do gl. «8.—, jedilno gl.43 do gl. 47. — Sadje. — Pomeranče, limoni gl. 2 do gl. 6.—, mandlji gl. 80 do gl. 83.—, fige v vencih gl. 12 do gl. 13.—, rožiči gl. 4 do gl. 6.—, opaša gl. 12 do gl. 16.—, cvebe gl. 12 do gl. 15. _ Elemć gl. 16 do gl. 28.—, Sultan i na gl.20 do gl. 34. — Petrolje— gl. 9*J< do gl. 10.—, cena šibka, kupčija mlahova. — DomaČi pridelki — fižol rudeči gl. 10 do gl. 10lL, beli gl. 10'J„ bohinec gl. 11M. do gl. 12.—, koks gl. 12'J, do gl. 13. — mešani gl. 8 do gl. 9'/,. — Maslo gl. 88. do gl. 101. — Žito — kupčija mlahova, cene se še pomikajo nazaj. — Les — dobro obrajtan, cene trdne. — Seno — dobro konjsko gl. 1.10 do gl. 60. Borano poročilo. Borsa nestanovitna, a bolj mlahova; kurzi drž. papirjev pri vsem tem trdni in stalni. Dunajska Itorsa dne 4. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 80 » 85 » Zlata renta......101 • 35 » 5% avst. renta .... ^5 • 40 » Delnice narodne banke . 846 » — » Kreditne delnice .... 316 • 75 » London 10 lir sterlin . . 121 » 35 • Napoleon....... 9 » 60r/s» C. kr. cekini......5 » 69 » 100 državnih mark ... 59 » 25 » PRODA SE I. Let. ti* in O. B. Faraboschi. ona steklenica stane 3J novcev. Varovati se je pokvarjenih /> isnetkoe, s katerimi s« za volj Želje po dobičku tu pa tam lju tstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči In vrednosti. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Cvet zoper trganje po dr. Maliču, ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po vdih, bolečine v križi ter iivcih, oteklino, ')trjmele ude in kite itd , malo ^asa če se rabi, pa mine po-( h volnem trganje, kar doka-^ Vit. zuje ob'lno zahval Zaiiteva "*""" naj se samo ucvetu toper (Varstv. znamka.) trganje po dr MalilLu* s traven stoječim, znamenj enem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želiščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hiipavost vratobol, Ersne in pljučn« bolečine; l stekl. 56 kr oristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi. 20—5 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke m bezgavne otekline 1 stekl. 00 kr. Anaterinska ustna voda, najboljša za ohranjen je zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne Krogljice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisočkrat sija no osve-dočile pri zubasanji Človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava se le jeden zavej. Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk<5czy-ja na mestnem trgru i IJublJanj. Gottpodu Gabrijelu IMccoli, lekarn v L ubl ani. Vaša «Francova esenca« je edino zdravilo, Iti se mojemu želodcu prilega. Po vsakem zavzitji1 mi je lozje in bolje . Kamnje pri Cer-nici 1883. Josip Sovdat,župnik Enajst let ze trpimua zabasanji in he-merojidah in ne poznam ga zdravila, da bi mi toliko pomagalo, kakor Va&a «Frai-cova esenca", za katero se Vam najlepše zahvaljujem, Ivan Zehron, Gorenje Ležeče, Kranjsko Pro9im, da mi odmah pošljete 100 steklenic Vaše izvrstne »Francove esence" Aleksandri.! a v Egiptu meseca avgusta 1883. Marija Dolinsh. Prosim uljudno za 24 steklenic Vaše ..Francove esence«, ki je nedvomljivo najboljši pripomoček zoper kašelj, hemerojide, mrzlico v želodcu in gliste. Pulj meseca decembra 1882 J osip vitez Scordtli, c. k. policijski komisar. Vašo «Francovo esenco* s sijajnim vspehom rabim. Prosim odmah za 24 steklenic na povzetje. 16 — 13 Trdnjava lvanič na Hrvaškem avgusta 1883. Josip Marničič, usnjarski mojster. Franoova esenca je pomagala Že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preme-njalno mrzlico, zabasanje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. Steklenica 10 kr. Jednokratno prepričanje ne škoduje!!! Najstarša dunajska en gros-.ksportna zaloga Ignacija Herzog-a et Comp. DUNAJ, I., RuprechtsplalZ 5, DUNAJ razpošilja se, dokler je š* kaj blaga v zalogi, po povzetnici, 1485 komadov brnskega sukna za mladoMje In poletje, in sicer moško obleko iz volne, sestojpčo iz suknje, hlač in telovnikn, iz tkane, čiste, jako fine volne r» jf 1<1. OO kr. katero ja nekoč stalo tri krat toliko. — Sleliern z malo naročbo se lahko prepriča, da je bil na vsak način realno in izvanredno solidno postrežen, in baš, da prej še nikoli tako, — Dotično sukno za obleko se more dobiti v najnovejših barvah najbolje vrste, kakor : sivo, rnjavo, modro, žolto In črno, kakor tudi v temnih bojah. Pri naročbah, prosimo za označenjo boje. — Tako tudi razpošiljamo angleška ogrinjala za na pot dokaj dolga, velika In široka v vseh bojah, iz čiste, same volne ii 3 JE(ld. ESO let*, konind, na dalje : Perilo za gospode, zano, na in brezi ovratnika it 1 ffltf. 20 kr. komad. ^irtincr-craiVo V8e dv?krat podvojeno, ailllUg-SIdJCt, francosko, šivane, fino Sladke ali nabrane & \ Krl