fehaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo let« K 5.— la pol leta „ 2.60 za četrt leta „ 1.30
Naročnina se pošilja ■pravoiitvu v tiskarni rv. Cirila, koroške ulice hštv. 6. List s« pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list breji posebne naročnine.
SLOVENSKI

List ljudstvu v pouk in zabavo.
Posamezni listi dobi
se v tiskarni in pri gospodu Novak-u na velikem trgu po f) h.
Rakopisl se ne vra-"ajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 12 b, dvakrat tt h, trikrat 24 h.

Štev. 15.
V Mariboru, dne 13. aprila 1899.
Tečaj XXXIII.
Kam deželnovladni oddelek?
Naši rodoljubi imajo navado, da vse razprave, ki morejo našo narodnost le količkaj jačiti, tiščijo v središče: kar je vsega Slovenstva, v Ljubljano, kar je štajarskih Slovencev, v Celje.
Povzdignili smo že parkrat glas zoper to taktiko, ker smo prepričani, da je naravnost pogubna. In zakaj ? Malo nas je, moč naša je razmeroma slaba, mnogo močnejši narodi tiščijo od zunaj na nas ter silijo proti naši sredini. Nemci in Lahi prodirajo vedno globlje v naše meso, vedno globlje v narod slovenski silijo s svojimi nemčevalnimi napravami. Iz tega pa vendar sledi, da bi morali mi z najmanj ravno toliko močjo tiščati proti mejam, sicer nam sovražnik lahko prodira proti sredini in nas kar igraje pokončava. Da ne govorimo več v podobi: mi imamo narodne naprave, ki jačijo narodni živel j, načeloma postavljati ob mejo; narodne opore, ki naj branijo, da se meja ne vdira, imajo stati ob meji ne pa v sredini. Nič bi ne bilo oporekati, ako bi Slovenci ne imeli mejačev, ki s tisoč prosvetnimi sredstvi neprestano prodirajo v nas z namenom, da nas iztrebijo s sveta; ali prav zato, ker je naš narodni obstanek v največji nevarnosti, ima naša politika biti odločno sredobežna, odsredna. Središču še vedno preostaja preimenitna in hvaležna naloga, da opore, na koje tišči vsa sovražnikova sila, da jim daja potrebnih moči ter brani, da se ne polomijo. Da mora biti tako in ne drugače, zdi se nam tako samo-obsebno, da bi prav za prav ne smelo biti
treba, radi tega tudi niti jedne besedice izgubiti. Ako bi na pr. nastalo vprašanje, kje naj štajarski Slovenci zahtevamo slovensko učiteljišče, brez pomisleka bi morali reči: v Mariboru, ne pa v Celju, dasi prinašamo žrtev, ker je za večino prebivalstva Maribor bolje oddaljen od Celja. Ali višjim ozirom imajo se nižji podrejati, in kaj je za naš narod pač važneje, nego da samega sebe ohrani! Maribor je ključ do germanizacije celega Spod. Štajarja. Tedaj ko bo Nemec prekoračil pri Mariboru Dravo, prekoračena bo naravna meja in germanizacija povspe-šena z nemškim kapitalom se bo razlila kakor povoden proti Celju. Število Slovencev moramo v Mariboru množiti vsakim načinom, da imamo tukaj tem več duševne in gmotne obrambe za mejo.
Da so naprave, po kojih se slovenski elementje vlečejo proti meji, za te-le narodne opore, to nadalje dokazovati, nam pač ni treba. Kdor le količkaj preudn^a, pride do spoznanja sam.
Kar pravimo, ne pravimo prvokrat, stare reči pogrevamo, in vendar so morale zopet na dan, dasi nemara svoje čitatelje že dolgočasimo. Kaj pa nam daja k temu povod? Vsakdo ve, da štajarski Slovenci zahtevamo deželnovladni oddelek. «Proč od Gradca!» Ta klic odmeva po spodnještajarskih hribih in dolinah že dolgo in od dne do dne močneje. Prav tako; stvar je dobro preudarjena, sicer v svojem početku le naravna posledica nemškega brezčloveškega odiranja in naj-krutejšega tlačenja. «Slovenski Gospodar» je o tej misli pisal že mnogo, in tudi drugi
listi so njo razširjali ter za njo vnemali. Ali navlašč «Slov. Gosp.» še doslej ni razpravljal, kako se ta ideja naj izvršuje, torej tudi ni razpravljal svojega mnenja z ozirom na kraj, kamor se slovenski oddelek deželne vlade naj položi; izrecno je prepustil prvo besedo slovenskim poslancem, ki se pa še o tej stvari, kolikor je nam znano, doslej vsaj na glas niso izjavili. In glej! Že v dveh listih, in sicer naših, smo brali, da štajarski Slovenci zahtevajo ustanovitev deželnovladnega oddelka v Celju. Kdo je to zahteval? Prisiljeni, da svoje mnenje glede na to točko naše zahteve izjavimo, izpovemo, da smo odločno za Maribor. Utemeljitev našega prepričanja, da imamo prav, prinesli smo v prvem delu tega-le spisa. Vedno se tarna, da se slovensko-nemška meja pomika proti jugu, vedno se kliče, da je treba pred vsem varovati meje, in nikogar ni, ki bi temu oporekal, in (sine ira et studio) gospoda, ki biva dalje proti sredini našega ozemlja, kaj rada mariborskim Slovencem očita, da dremljejo, ter ne izvršujejo narodne dolžnosti ob meji — in vendar se sliši glas: v Celje! Bog nam je priča, da v Mariboru narodne dolžnosti z ozirom na mejo mi sploh ne zanemarjamo, ali v primeri z nemškim silnim pritiskom nas je premalo, smo preslabi, prešibki; tam je lahko govoriti in očitati, kjer je le par nemškutarčkov; ali kjer jih mrgoli in se ima slovenska inteligenca pri belem dnevu s sve-tilnico iskati, tam je druga. Skrbite raje, da nas ojačite! Meji, če se naj obdrži, je treba močne opore. Deželnovladni oddelek torej v Maribor, mora se glasiti v našem programu.
Listek.
Jeruzalemsko romanje.
(Piše prof. J. Zidanšek.)
9. Marijino drevo v Matariji in obelisk v Heliopolu; dva znanca.
Še eden izlet moramo napraviti iz ka-jarskega mesta: v Matarijo k Marijinemu drevesu. Vozili smo se po železnici dobro uro skoz precej lepe kraje do postaje Ma-tarije, kjer je sv. družina po svojem begu pred krutim Herodom nekaj časa prebivala. Tam kjer je Marija se svojim sv. detetom počivala, raste veliko košato drevo, z leseno ograjo obdano; če tudi to drevo ni iz onih starih časov, je vendar mogoče in verjetno, da je vzrastlo iz korenin tistega drevesa, kojega senca je sv. družino hladila. Vsi romarji postavili smo se okoli tega častitljivega drevesa in smo glasno molili lavretanske litanije, na čast Mariji, ki je toliko trpela v tem pro-gnanstvu. Pa nekteri romarji se niso tu pametno obnašali, ki so z noži deblo obdelavah in listje z drevesa trgali, da bi tudi od tod svojim domačim kak spominek prinesli; tako ravnanje je zelo sebično in nerodno zato, ker če bi vsi romarji tako delali, ne bo seveda
v nekterih letih o Marijinem drevesu ne duha ne sluha več, dasi je še zdaj zares močno in veličastno.
Blizu tukaj nahaja se tudi studenec, ki je baje začel izvirati na prošnjo Marijino, da si je mogla utrujena sv. družina žejo ugasiti; čudno je na vsak način, da je samo v tem vodnjaku dobra pitna voda, drugače pa daleč na okoli nikjer; seveda smo romarji iz tega Marijinega studenca vodo zajemali in pili.
Kakih 10 minut proč od Marijinega drevesa pa zagledamo čuden spomenik; pravi se mu obelisk: velikansk kamen, visok kakor kakšen stolp in par metrov širok, štrli tu iz zemlje v zrak. Zdaj mi pa gotovo porečete: že vemo; kaj ne, tak je, kakor Pompejev steber v Aleksandri ji? Ne; obelisk je sicer tudi le eden kamen, pa štirivoglat, in postaja proti vrhu vedno tanjši; Pompejev steber je pa povsod enako debel in okrogel, kar sem Vam bil v Aleksandriji pozabil povedati. Kaj pa hoče ta obelisk, ki zdaj tu celo osamljen stoji? ker pred več tisuč leti stali sta tukaj 2 dolgi vrsti, torej cel drevored takih, nekako sončnim žarkom podobnih, navpik postavljenih kamenov. Oj, to so v zgodovinskem oziru silno pomenljiva in zanimiva tla: tu je nekdaj stalo imenitno egiptovsko mesto Heliopolis in velik, krasen tempel, posvečen sončnemu bogu; tu je bilo središče
ali visoka šola raznih učenostij in umetnostij in največi grški modrijani, kakor Solon, Pitagora, Plato, Eudoksos in Herodot prihajali so tu sem zajemat iz virov egiptovske modrosti; tu je bila doma Asenet, hči višjega duhovnika, ktero je moral vsled Faraonovega povelja egiptovski Jožef za ženo vzeti; tukaj se je tudi šolal in učil Mojzes in se tako nevedoma pripravljal na svoj važen poklic: za vodjo izraelskega ljudstva, kar omenja sv. Štefan v svoji pridigi (Djanje ap. 7, 22) rekoč: «In naučil se je Mojzes vse modrosti egiptovske, in bil je mogočen v besedah in v dejanju.» — Sicer so pa tudi judje imeli v tem okraju svoje svetišče, ker Onias, prognan sin velikega duhovnika, jim je dal sezidati v Leontopoli krasen tempel, ki je bil jeruzalemskemu zelo podoben.
Od te slavne preteklosti ne vidimo dandanes ničesar več; rodovitno polje razprostira se tam, kjer je nekdaj sloveče «sončno mesto» stalo, ker kamenje se je deloma uporabilo za veče kajrske stavbe, deloma pa je še v zemlji ali v Nilovem blatu pokopano. Samo eden obilisk še zaznamlja kraj starega mesta, ker vse druge njegove tovariše (obeliske) so daleč po svetu raznesli, 2 sta v Rimu, 1 v Carigradu, 1 pa v Parizu na Konkordia-trgu, na istem mestu, kjer so v francoski revoluciji glave odsekali svojemu

Deželni zbor štajarski.
Gradec, 5. aprila.
Da se nemštvo v Celji in okolici zmirom bolj pospešuje, izmislil si je deželni odbor jako izdaten pripomoček. Deželnemu zboru predlaga namreč sledeče: 1. Za nemški zavod (,Studentenheiml) v Celju se napravite 2 štipendiji po 300 gld., skupaj 600 gld. 2. V istem zavodu se vstanovi 10 štipendij po 150 gld., skupaj 1500 gld. 3. Na c. kr. gimnaziji v Celji se napravi 10 štipendij in sicer pet po 100 gld. in 5 po 80 gld. in sicer tako dolgo, dokler je gimnazija vravnana, kakoršna je zdaj! skupaj 900 gld. Vse te dobrote uživajo dijaki, ki so I. razred napravili na c. kr. gimnaziji celjski.
Deželni odbor vtemeljuje svoj predlog s tem, da se je bati radi V. razreda, ki se je letošnje šolsko leto ustanovil v Ptuju, da bi se vtegnilo skrčiti število gimnazijcev na celjski višji gimnaziji.
To opravičenje je pa prav smešno. Saj priznava deželni odbor sam v istem predlogu, da se vsled tega, ker se je v Ptujem otvoril letos V. gimnazijski razred, nikakor ni skrčilo število nemških gimnazijev v Celji. Zajec tiči v drugem grmu. Strah jih je pred slovensko gimnazijo v Celju, zato plačujejo z denarji slovenskih davkoplačevalcev nemške dijake, da bi obiskovali gimnazijo v Celji. To je nov napad Nemcev na štajarske Slovence !
Slovanski minister.
Kakor znano, je sedanji finančni minister dr. Kaizl rodom Ceh. Vsled tega je samoumevno, da je Slovanom naklonjen, v kolikor ga ne ovira nemško uradništvo. V Dalmaciji so imeli doslej finančni uradi za morski promet ladije samo z nemškimi in italijanskimi napisi. Na ukaz ministra dr. Kaizla pa je izdalo sedaj finančno ravnateljstvo naredbo, po kateri morajo biti na vseh finančnih la-dijah v Dalmaciji tudi hrvatska imena. Seveda dr. Kaizl ni dal s tem nobene predpravice Hrvatom, ampak samo golo pravico, katero so jim drugi ministri odrekali.
Posvetovanja Nemcev.
Ko so Slovani v zvezi s katoliškimi Nemci dobili v državnem zboru večino v roke, takrat so drugi nemški poslanci popolnoma izgubili mirno, razsodno mišljenje. Kakor paglavci, če jih razdražiš, začeli so v državnem zboru razbijati, kričati in se tepsti. Mislili so, da se bodo Slovani prestrašili ter dali naenkrat vajeti iz rok. A Slovani so
kralju Ludoviku in še 3000 drugim Francozom. Sicer pa omenim, da obeliskove strani niso celo prazne in gladke, ampak napisane ali bolje: vrezane so jim čudne kavke in znamenja, kojim pravimo hieroglifi; tako namreč se imenuje najstarejša pisava. — Tukaj pač tudi vidimo, kako se prerokovanja Božja natančno izpolnjujejo, na pr. kar beremo pri preroku Jeremiji (43, 13): «In bo razdrobil stebre solnčne hiše, ki so v egiptovski deželi in temple egiptovskih bogov bo požgal z ognjem». Tudi prerok Izaija (9, 18—25) govori o solnčnem mestu in prerokuje Egiptu usodo, koja mu je od Boga odločena; pa pomenljivo je, da se še niso celo izpolnile sledeče besede: «Gospod bo tedaj Egipt udaril in ga ozdravil, in spreobrnili se bodo h Gospodu in se bo ž njimi spravil in jih ozdravil.» Bog je namreč Egipt udaril z muhamedansko krivo vero; pa kakor iz prerokovanja raz-vidimo, bodo se Egipčani pred sodnim dnevom še spreobrnili h krščanski veri, ktera je že nekdaj tam cvetela.
Še nekje se moramo oglasiti, preden zapustimo starodavni Egipt. Rekel sem že, da sem se v Kajri zelo tujega čutil, ker sem videl da sem v krajih, kjer ima še satan posebno veliko oblast; pa vendar našel sem tam dva znanca, in sicer enega med rajnimi, drugega pa med živimi. Bolehen duhovnik naše sta-
stali in še stojijo trdno. Nemci so uvideli, da s kričanjem nič ne opravijo. Zato so imeli zadnje dni na Dunaju skupna posvetovanja, da si sestavijo nadaljni program za svojo vojsko. Nočejo samo kričati še v bodoče, ampak tudi staviti zahteve. Toda Nemci so že zavozili in program pride prepozno.
Zavedna češka delavca.
Nemški občinski odbor v Husovicih je pisal, kakor poroča «Slovenski List,» upravi rudnikov v Vsekazih, da bi odslovila dva rudarja, ker nista pošiljala svojih otrok v nemške šole v Husovicih. Toda odločna in zavedna češka delavca se nista uklonila zahtevi svojega delodajalca, da bi jela pošiljati svoje otroke v nemške šole. Ostavila sta raje zagrizenega Prusaka, ter šla iskat dela drugam ter pošiljata svoje otroke še na dalj« v poštene češke šole. Kako nasilni so pač ti pruski delodajalci! Za tisti košček kruha, ki ga delavec itak s krvavimi žulji zasluži, naj mu žrtvuje še svojo narodnost.
Zadrnžno gibanje.
Zadnji četrtek sta se vršila v Ljubljani dva shoda, na jednem so se slovenski kmetje navduševali za različne gospodarske zadruge, na drugem pa so slovensko-liberalna m nem-škutarska gospoda zabavljala proti njim. Seveda se slovenski kmetje ne bodo dali zmotiti s praznimi zabavljicami. Ce naši liberalci in nemškutarji ne bodo hoteli kmetu pomagati v boju za vsakdanji kruh, nič ne d6, slovenski kmet je dovolj razumen, da si sam pomaga. Sicer pa bodo katoliški slovenski možje vedno stali ob strani preveč zatiranih stanov.
Po Trstn hrepenijo.
V Rimu se je vršil mejnarodni časnikarski shod, katerega je obiskal tudi italijanski kralj Humbert. Ko se je razgovarjal s časnikarji, bil jer posebno ljubezniv z urednikom tržaškega časnika «II Piccolo,» ga iz-praševal o razmerah v Trstu in narodnem boju, ter mu baje parkrat prijateljski stisnil roko. Zdi se, da bi Italijani jako radi dobili Trst in tržaško obal v svoje roke. Nimajo slabega okusa! Toda, kaj ne, slovenski fantje in možje, italijanski pojaceljni Vašemu cesarju ne bodo vzeli niti koščeka zemlje, dokler še znate Vi puško nositi?
Draga vojska.
Zadnja vojska s Španijo bo stala Ame-rikane velikanske svote denarja. Poleg svote 60 milijonov, katere so morali plačati za nakup potrebnih vojakov, treba jim je po-
roslavne lavantske škofije g. Al. Urban bežal je pred nekterimi leti pred hladno in ostro severno sapo v Egipt, ker v Afriki je tudi po zimi toplo in posebno tisti, ki so na pljučih boleni, dihajo lažje v tem suhem in gorkem zraku; blizu gicejskih piramid, ob robu puščave je velikansk hotel, kamor se hodijo zdravit boleniki raznih evropskih narodov. Za našega rojaka pa tudi tukaj ni bilo več pomoči ali leka; umrl je in njegovo truplo počiva na kairskem pokopališču, torej daleč od nas — v tuji zemlji; upam pa, da njegova blaga duša že uživa nebeško veselje. R. I. P.!
Moj živi afrikanski znanec pa je pravi svitlo črni zamorec s čudnim, dolgim imenom: Daniel Sorur Farim Den. Rojen je od pa-ganskih starišev, sužnjev blizu Kartuma, glavnega mesta afrikanske dežele Sudan, v kteri je sv. evangelij najpreje oznanjal slovenski misijonar slavni Knoblehar. Ko je mali deček videl, kako se katoliški misijonarji lepo obnašajo in kako so dobri proti zaničevanim zamorcem, je z velikim zaupanjem k njim pribežal in jih prosil, naj bi ga celo za svojega sprejeli; misijonarji so to tudi radi storili, toda stariši zahtevali so mladega beguna nazaj; pride njegova mati v misijonsko hišo in ga hoče vzeti seboj, pa deček se odločno zoperstavlja; čez nekaj
ravnati še nekaj naknadno predloženih računov. Toda, to še ni vse. Vsi v zadnji vojski ranjeni in sedaj za delo nesposobni vojaki so vložili prošnje za vpokojenje s primerno pokojnino. Že sedaj je vloženo nad 2000 takih prošenj, računati se pa sme, da se bo to število gotovo podesetorilo. Ameriški zakladni minister bo moral torej precej globoko seči v državno zakladnico in vlada se bo najbrže v bodoče gotovo desetkrat premislila, predno bo znova pričela jednako drago, brezvspešno in nekoristno vojsko.
Dopisi.
Iz Žalca. (Za blagor kmečkega stanu.) Naj omenim nekoliko o takoime-novanih konsumnih društvih, katerih se trgovci in to po pravici bojijo. Enkrat za vselej bodi povedano, da kmetijske zadruge nimajo namena postati trgovci in se pečati s kupovanjem in prodajo živil, pijače, obleke in drugih za dom potrebnih stvari, ampak kmetijske zadruge take, kakoršna je kmetijska zadruga v Žalcu in kakoršne se pod njenim vodstvom snujejo, imajo in morajo imeti le ta namen, da delajo z vsemi dovoljenimi sredstvi nato, da pridelajo kmetovalci na ravno tisti zemlji dvakrat, trikrat toliko kakor dosedaj in sicer boljše blago kakor dosihmal, da si nabavijo v strokovnjaških kmetijskih šolah vednosti in omike, si zboljšajo in pomnožijo živino, in so tako z dobrim, finim blagom možni konkurirati z drugimi deželami. Kmetijske zadruge imajo namen posredovanja in poduka, a ne namen kupčije. Kmetijske zadruge nimajo in ne smejo imeti namena škodovati trgovskemu stanu, nego imajo in morajo imeti namen, dvigniti kmetijski stan do blagostanja in veče veljave. Ker pa sta z blagostanjem kmetijstva strogo in tesno zjedinjena obrtni in trgovski stan, zato pa se kmetijskih zadrug kakoršna je kmetijska zadruga v Žalcu in kakoršne se pod vodstvom iste snujejo in se bodejo osnovale drugod, ni potreba bati niti obrtniku niti trgovcu ali kateremu drugemu stanu, kajti vsaki stan ima denar, če ga ima oratar. Ivan Kač.
Iz Marnberga. (Jaka, bodi pameten!) Še ni prav dolgo časa, odkar je bil naš dobri Matjaš v trški krčmi. On zna dobro gospodariti, zato mu pa nobeden ne zameri, ako si ga enkrat kozarček privošči. Matjaš sicer ne govori mnogo, pa vince ima veliko moč in tudi njemu jezik razveže. Trški Jaka ga pa nalašč pika, da bi več iz njega spravil. Veliko se razgovarjata in pretuhtata; naslednje pa naj še drugi zvedo:
tednov pride mati drugokrat, in si ga skuša zopet pridobiti z dobrim in potem tudi s hudim, pa vse je zastonj; nato položi razjarjena paganska mati svojemu sinčku roke na glavo in ga slovesno — prekolne in zaroti, da ga nikdar več ne spozna za svojega sina; in res od tega trenotka ni ubogi zamorček nikoli več videl svoje ljube matere. Deček je bil zelo nadarjen in se je najprej šolal v Afriki, potem pa v Rimu, kjer je bil tudi za duhovnika posvečen. Zdaj je za učitelja in predstojnika v deškem zavodu v Heluanu blizu Kajre; govori več jezikov: francoskega, italijanskega, nemškega, arabskega in svojega zamorskega; pred kakimi 15 leti bil je s svojim škofom Sogaro v Mariboru, kjer je tudi v stolnici maševal, in pri tej priliki sem ga spoznal; mogoče je, da ima previdnost Božja še velike namene ž njim. Zadovoljen je celo se svojim stanom; samo to ga boli, da nikdar več ni mogel najti in videti svojih ljubih starišev; pa on še vedno moli in mašuje v ta namen, da bi mili Bog že kmalu podelil milost sv. vere njegovim sorodnikom in drugim zamorcem; prosim Vas, ljubi Slovenci, spominjajte se tudi Vi včasi v svojih molitvah, ubogih afrikanskih zamorcev!
Jaka: Šmentani Matjaš, kako pa da si Sel na limaniee in da si pristopil k «Za-vžitnemu društvu?» — Matjaš: No, kajne sprevidiš tega, da mi kmetje in delavci potrebujemo takega društva kakor riba vode? Kdo bi tedaj ne pristopil k zadrugi, ki ima namen, prodajati dobro blago po nizkih cenah. — J.: Boš že videl, kako te bodo zaradi tega nekateri gospodje sovražili. S prstom bodo za teboj kazali in te bodo po strani gledali in z besedami dregali, kakor se godi načelniku in vsem odbornikom. — M.: To mi je pač dobro znano, kako neotesano odbornike napadajo. V trgu stanujejo, se štejejo med visoke gospode, pa «Zavžitno društvo» grditi jih ni sram. Odborniki ne izgubijo svojega navdušenja, akoravno jih nasprotniki ob vsaki priložnosti oblajajo. Drugokrat ti jih hočem imenovati, da se varuješ takih nepoštenih lisjakov. — J.: Naj bo, kakor hoče, pa iz krščanske ljubezni niste ustanovili društva. Trgovci bodo imeli škodo. — M.: Ti govoriš o krščanski ljubezni in misliš, da imaš prav. Bova videla! Trgovcem smo mi kmetje in delavci že veliko denarja znosili. Lažje bodo živeli oni pri svojih tisočakih, kakor pa delavci in kmetje, ki še dostikrat vsakdanjega kruha in potrebne soli nimajo. Društvo bo na sto in sto kuietom in delavcem pomagalo in jih branilo oderuštva. Kjer se gre za blagor in srečo toliko ljudi, tam se ne moremo ozirati na grabežljivost in lakomnost kakih par lepo oblečenih, bogatih gospodov. Tega ne zahteva krščanska ljubezen. — J.: Boš že videl, kako daleč te bo društvo spravilo, še hišo ti bodo prodali. — M.: Kako moreš kaj takega blekniti! Kaj ne veš, da ima naše društvo omejeno zavezo ali omejeno poroštvo, to je, ako vplačaš za blago deset gld. deleža, si samo za toliko porok, če je kaka velika zguba. In če le nekaj časa v zadružni prodajalnici kupuješ blago, dobiš več dobička, ker dobivaš blago po nizki ceni. Akoravno sem ud, mi bo hiša še ostala in še olepšal jo bom. Saj dobro vem, da se pri društvu le pošteni ljudje sprejemajo, ki me ne bodo opeharili. Od vloženega denarja mi bodo koncem leta še nekaj dobička dali. — J.: Če je pa taka, tedaj bom še jaz pristopil. Vsak mora gledati, da se ceneje preživi. Ako mi bodo bradasti gospodje pravili, da se bo zaradi «Zavžitnega društva» Marnberg podrl in da bodo vsi udje zaradi pristopa k temu društvu obešeni, se bom njihovi norosti mirno smejal, ker vem, da delajo za lastno torbo, ne za srečo ljudstva. Zato jih toliko" jezi «Zavžitno društvo». — M.: Dobro, dobro, da to spoznaš! Trči z menoj, Bog te živi! Izprazniva kupico na prospeh «Zavžit. društva!»
Velika in majhna kraljica.
(Prevel iz franc. M. T. Savinjski.)
(Konec.)
Nekega dne vkrade se jeden plemenitih zarotnikov v ječo ter razloži Mariji Antoaneti vse, kakor so se bili dogovorili. A zaman se je trudil z vso zgovornostjo, zaman jo prosil in rotil s solzami, naj privoli; zastonj je zatrjeval, da je prav njeno življenje v največji nevarnosti, ter da hočejo rešiti potem tudi njenega sinčka ubogega kraljiča Dofena in povrh še Marjetico; zastonj je slednjič pristavil, da bodo Marjetica itak umrla prevelike žalosti, ako ne sme rešiti kraljice. Marija Antoaneta ostala je stanovitna v svojem sklepu.
S kraljevo, plemenito visokostjo odgovori veličastno: »Nemogoče mi je odkupiti svoje življenje s toliko žrtvo. Ako bi jaz vsprejela tako ponudbo, tedaj bi pač bila kraljica francoska stokrat slabejša od junaške hčerke mojega ljudstva, ki je zmožna toli vzvišenega mišljenja, tako neomejene velikodušnosti. Sovražniki onečastili ,so sicer moje ime ter je ogrdili in osramotili. A vest moja je mirna; lahka in sladka mi bode smrt. Naši potomci pa bodo nekoč čitali v zgodovini, kako laž-njivo so me obrekovali moji morilci. Ako pa bi privolila, da bi žrtvovala Marjetica svojo
Kmalu potem se ločita ter si obljubita, da se bosta še drugokrat o tej zadevi več zmenila. Od daleč še zakliče Matjaš: Jaka, Jaka, tedaj le pameten bodi! Srečno!
Iz Celja. (Delavsko podporno društvo pod policijskim nadzorstvom.) Kakor Vam je že Vaš poročevalec poročal, si je naše vrlo delavsko podporno društvo glasom svojih odobrenih pravil, otvo-rilo svojo društveno gostilno. Eventualni čisti dobiček se bo porabil kot podpora v slučaju bolezni, pogreba in poroda. Da se pa naše društvo trudi, tudi tem potom kaj pridobiti za svoje člane, je pa «vahterci» čisto pamet zmešalo. Kajti v predzadnji številki piše, da se je v kovaški ulici ustanovil nek vindišer konzumferajn, kjer se baje pije in j6, ne da bi se vahtarco vprašalo, je-li gost ud kon-zumferajna ali ne. In nazadnje kliče policijo na pomoč ter vse vidne in nevidne duhove, naj pomagajo zatreti ta ferajn.
No in kmalu za tem, namreč čez dva dni, je nek skrben mestni oče pri občinski seji interpeliral gospoda župana, mu je li znano, kaj se baje godi v kovaški ulici št. 11? Na to mu seveda še bolj skrbni celjski župan odgovori, da mu je pač žal znano, in da je slavni policiji že dal potrebno obvestilo glede tega ferajna. In res, policija zvršuje svoj posel sedaj prav točno. Neumorno ,hauzira' po hišah za imeni, jeli ta ali oni res član našega društva. — Le naj iščejo dlake v jajcu, sigurno je ne bodo našli.
Celjski nemškutarji so čudni ljudje, jeden-krat na ves glas kriče, da jih Slovenci z njih slovenščino povsod izzivajo, ter da se more slovenščina iz vsih javnih lokalov, t. j. iz krčem in kavarn odstraniti, po drugi strani pa zopet ne trpijo, da bi se Slovenci teh javnih lokalov izogibali in le sami med seboj občevali. Ali morda radi tega sedaj tako kričijo, ker je res deloma iz nekaterih javnih lokalov slovenščina nekoliko odpravljena, ker ga ni slovenskega kmeta ali delavca več, da bi metal svoje krone remškutarjem v njih plesnjivo mošnjo? Morda se pa le vreme zjasni? Tudi mogoče!
Zdaj pa še besedo vsem celjskim in okoličanskim Slovencem, osobito prostemu ljudstvu. Slovenci, pristopajte vsi kot redni ali kot podporni člani k delavskemu podpornemu društvu. V tem društvu dobi vsak stan svoje koristi, posebno pa delavci, hlapci in dekle. Drugi gospodje in kmetje pa s tem, da pristopajo kot podporni člani, storijo veliko dobroto revnejšim sozemljanom. Kajti več ko bo imelo naše društvo udov, tem uspešnejše bo lahko podpiralo svoje člane.
glavico pod orožjem rabeljnovim, tedaj bi pač po vsej pravici bil neizbrisen madež na mojem imenu do konca sveta. Ne, ne! Kraljica francoska zamogla bode srečno umreti in Bog ji bode gotovo bolj milostljiv nego so jej bili ljudje. Izročite«, tako nadaljuje globoko ganjenemu vitezu, »svojej rodovini kakor vsem, ki so ostali zvesti kraljevemu prestolu moj zadnji kraljevi pozdrav in prisrčni z Bogom! Priporočam jim svoje zapuščene otročiče. Ljubljeni, zvesti Marjetici pa nesite moj poslednji blagoslov in ta-le zadnji spomin.« S temi besedami vzame škarje ter si odreže košček osivelih kodrastih las, ter še pristavi: »Ne starost, temveč tuga in prevelika srčna bolest jih je pobelila tisto strašno noč, ko so mi iztrgali prvorojenca — solnce mojega življenja — iz naročja. Nekdanja kraljica Francozov je sedaj toli revna da nima druzega podariti majhnej kraljici v slovo, nego ta spominek. V nebesih se vidi ve zopet, tam bodeve večno združeni!«
Smrtna britkost polnila je srce plemenitega mladeniča, ko ostavi kraljico; zmedenost in žalost zrcalila se mu je na obrazu tako, da bi se kmalu bil izdal sovražnikom; vendar še srečno odhiti.
Ko izroči Marjetici naročilo kraljičino ter poda zadnji spomin, pritisne ga nesrečna mladenka z nepopisno bolestjo na srce. Nema
S tem pa storite tudi dobro delo naši skrbni policiji, kajti potem ji ne bode treba hoditi po hišah ter iskati članov našega društva, ampak potem bomo rekli, da smo vsi Slovenci člani društva, izven mokračev-nemškutarjev in celjskih barab. Te pa naša policija že itak dobro pozna. Zora puca, bit če dana!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
(Imenovanje.) Ravnatelj mariborske gimnazije, dr. Peter Stornik, je imenovan šolskim nadzornikom za realistične predmete in za slovenske paralelke na štajarskih gimnazijah. Z dr. Pet. Stornikom izgubi naša gimnazija ravnatelja, katerega v službi niso vodili zasebni in strankarski nameni, ampak plemenito hrepenenje, da si na njegovem zavodu naša mladina zadobi nravno in duševno spopolnjenje za vstop v življenje. Težko se ločijo od njega udani mu profesorji in učenci. Ob njegovem imenovanju šolskim nadzornikom pa nas navdaja prepričanje, da bo tudi v novi službi pravično in vzorno izvrševal vzvišeni poklic. — Pravni praktik, pri celjskem okrožnem sodišču, g. Jož. Zdolšek, je imenovam avskultantom. — Dosedanji štajerski šolski nadzornik Zindler je upokojen in dobil pri tej priliki naslov dvornega svetnika.
(Ljudskošolski nadzorniki.) Deželni nadzornik za ljudske šole, gosp. Linhart, že išče po Spodnjem Štajarju svojemu političnemu naziranju ugajajočih oseb za ljudsko-šolske nadzornike. Ni dvomiti, da bo tudi srečno našel take može, kajti občno je znano, da ima Linhart za politične zadeve mnogo več sposobnosti, nego za ukoslovne in vzgo-jeslovne.
(Za slovenske gospodinje.) Na nemškem Štajarju so imela dekleta s prizadevanjem in podporo deželnega odbora že dvakrat jeden mesec trajajoči tečaj, v katerem so se poučevala celo nazorno v vseh strokah kmečkega gospodinjstva. Poročila se jako laskavo izrekajo o tem pouku. Kar je za nemška dekleta dobro, tudi našim slovenskim ne bi škodovalo. Da bi le bilo pri nas vedno več brige in skrbi za napredek v umnem gospodarstvu in gospodinjstvu! Ali ni, recimo na Murskem polju ali v Savinjski dolini, moža, ki bi tej zadevi posvetil svojo pozornost, ali pač?
(Paziti bo treba.) Naš deželni odbor predlaga v deželnem zboru, naj se odboru naloži, da bo skrbnim očesom opazoval go-
in bleda kakor smrt omahne tja pred križ, oklene ga krčevito ter se zgrudi slednjič brezzavestna na tla. Prijatelji jo vzdignejo ter odneso polni sočutja v varno zavetje.
Morilci Ljudevita XVI. si s krvjo nesrečnega kralja niso ukrotili divjega sovraštva. Kakor krvoločni tigri hrepeneli so prelivati še kri kraljice. Grozni pretresljivi čin teh nečloveških puntarjev imel se je vršiti meseca oktobra istega krvavega leta 1793. — Kakor najhujšo razbojnico vržejo Marijo An-toaneto, hčerko mogočnega habsburškega vladarja in sestro avstrijskega cesarja Jožefa in Leopolda na revno leseno samokolnico, katero vlečejo zdivjani trinogi s hrupom in zverinskim tuljenjem sredi ogromne množice na morišče. Le kratek pot še, in kraljeva mučenica dospe na svojo goro Kalvarijo, kjer lahko z božjim Zveličarjem vzdahne: »Dopolnjeno je!«
Na zadnjem voglu, kojemu se približa besna truma ljudi j, sloni ter se opira na zid mlada oseba z zakritim obrazom, trepetajoč po vseh udih. Sklonjena je prevelike žalosti, in le šiloma drži se še po konci. Sedaj odstrani tančico ter odgrne blago, ljubeznivo ličece, ki je vse prebledelo in upalo, a oči upira tja k oni strani, kjer se približuje samokolnica.
spodarsko zadružno gibanje ter je tudi v vsakem oziru podpiral. Ob jednem predlaga, da se naj ustanovi mesto gospodarskega strokovnjaka, ki bi vodil celo zadružno gibanje. Dolžnost slovenskih deželnih poslancev je, da svoječasno zahtevajo spremembo teh predlogov v korist spodnještajarskih kmetov, posebno da se za Spodnji Štajar ustanovi mesto slovenščine zmožnega strokovnjaka, pri katerem bi naj imela pravico predlagati prosilce snujoča se zveza spodnještajarskih zadrug. V enaki zadevi so storili naši poslanci že itak enkrat smrten greh, ko se je šlo za RaifTeisenove posojilnice, naj ga torej ne storijo sedaj drugokrat.
(Ljubiteljem nemškega jezika!) Finančni minister dr. Kaizl je obiskoval pretekle dni Dalmacijo s svojo soprogo in hčerko. Govoril je, kjer je bila priložnost, le hrvatski in češki. Gospa ministrovka je šla nekaj kupovat v štacuno. Trgovec je začel ž njo nemški govoriti, a gospa ni hotela nemški govoriti, ampak le hrvatski. Ministrova obitelj je povsod kazala, da se čutijo Slovane in da se ne sramujejo svojega slovanskega rodu in jezika. Koliko Slovencev bi se lahko od njih učilo!
(Iz šole.) Štirirazrednica v Čadramljah pri Konjicah se bo razširila v petrazrednico. Nadučitelja sta postala v Konjicah tamošnji učitelj gosp. J. Pirh, in pri Sv. Martinu pri Vurmbergu g. Ant. Gselman, dosedaj učitelj v Dobrovcah; g. Benjamin Nemluvil dosedaj v Razborju je prestavljen v Frauendorl; šolski vodja v Razborju je postal g. Silvester Ko-šutnik, dosedaj podučitelj v Marijinem Brezju, v Ribnici-Breznu g. Frančišek Harih, dosedaj nadučitelj v Marenbergu; učitelj na nemški šoli v Laškem je postal Franc Kresnik, v Skalah Franc Pristovšek; podučiteljica na nemški šoli v Laškem Pavla Gidrih, dosedaj podučiteljica v Ločah. Stalno nameščeni so Alojz Recelj pri Sv. Juriju ob juž. žel, Jožef Poljanec pri Kapeli, Franc Nehutni v Konjicah, Beno Serajnik v Čadramljah.
(Naša mladina.) Na velikonočni ponedeljek so priredili domači in nekateri tuji dijaki na odru tukajšnega bralnega društva gledališko predstavo; a ker je Dobrna slovenska vas, je morala biti igra za izvoljeno občinstvo, seveda tudi — nemška. Oder se je moral v to svrho pripraviti, pa napotje delala je slovenska zastava, torej proč z njo, seveda na prav laskav način, kakor je to že običajno. Vsa čast naši slovenski srednješolski mladini, junaško se je borila za nemško posest. Le tako naprej! Tužna nam majka! Sinove si izredila, pa so te zaničevali . . .
To je Marjetica. Zbrala je svoje poslednje moči ter storila trnjevo pot do tega vogla. Želela je tolažiti nesrečno kraljico v zadnji uri življenja s tem, da ji dokaže: eno srce še ima toliko poguma in ljubezni, da jo vkljub sovražnim Jakobincem, vkljub krvavi gilutini, spozna javno med tisočimi kot svojo kraljico, za kojo bije v zvesti vdanosti tja do morišča.
Ko privlečejo samokolnico v njeno bližino, zdrhti po vsem životu ter omahne tre-notek nazaj. Ali je mogoče, da je ta osivela gospa, ograjena v stara razcapana oblačila, ona Marija Antoaneta francoska, kojo krasoto, ljubeznivost in veličanstvo še je pred nekimi leti občudoval ves svet?!
Obupen vsklik izvije se iz ust Marjetice. »O moja kraljica! o moja mati!« zakriči v smrtni bolesti ter se vrže tja proti samo-kolnici; a divja množica jo vrže hipoma nazaj ter jo skoraj pomandra.
Vendar jo je morala opaziti kraljica. Kakor umirajoč žarek razlije se prijazna milina po žalostnem obrazu, roko pa vzdigne, da blagoslovi Marjetico, ki je hipoma zopet zginila med ljudstvom.
Le kratek čas še: divji vrisk in besno radostno vikanje in ukanje zaslepljenega ljudstva oznanjevalo je daleč okrog, da je gilu-tina zopet dobro opravila krvavi posel
drugod vstajaš, tukaj te lastni sinovi teptajo v prah — —.
(Občinska hranilnica v Ljutomeru)
je praznovala dne 10. aprila t. 1. svojo pet-indvajsetletnico. V spomin tega dogodka je razobešeno iznad hranilniške hiše več zastav in seveda tudi frankfurtarska. Priredil se je slovesni obed, h kateremu so bili povabljeni samo nemški občinski odborniki in nemški volilci. Slovenskim občinskim odbornikom se niti ni naznanilo nobeno vabilo. Ali je to hvaležnost proti slovenskemu prebivalstvu iz okolice, ki je se svojim denarjem obogatilo hranilnico in bogati še vedno trške trgovce in krčmarje? Cemu je treba naše ljudstvo žaliti s frankfurtarsko zastavo? Ali ne bi bilo bolje, če bi hranilnica nekaj goldinarjev dala za reveže in za ubogo šolsko mladino na ta spomin?
(Viničarska šola v Ljutomeru.) Nove prošnje za ustanovitev viničarske šole v Ljutomeru so vložile še sledeče občine: tržka občina v Ljutomeru, občina Stara cesta, dalje iz gornjeradgonskega okraja občina Boračeva, iz ormožkega okraja občina Savska, Trnovska, Bratonečici in Sv. Miklavž pri Ormožu. Tudi okrajni odbor v Ljutomeru je prosil za jed-nako šolo. V deželnozborski seji dne 8. t. m. predlagal je deželni poslanec dr. Rosina, da se deželni odbor pooblasti nemudoma ustanoviti viničarsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Ljutomeru z desetmesečnim kurzom in v tistem obsegu, kakor je obstoječa viničarska šola v Lipnici. Upamo torej, da bode deželni zbor enkrat ustregel v tej mali zadevi opravičeni želji tamošnjih vinogradnikov.
(Kmetijska zadruga na Cvenu) pri Ljutomeru je nakupila cvensko pristavo s 50 plugi zemljišča v ta namen, da bode priredila drevesnico, trtnico in redila nekaj lepe plemene živine. Ta zemlja je ostanek nekdanjega graščinskega posestva na Cvenu, ktero so kupili in razprodali pred jednim letom gg. Seršen Franc, dr. Rosina in Josip Mursa. V nedeljo dne 9. aprila plačali so prodajalci na spomin te razprodaje in na ustanovitev zadruge običajni «hardamas,» pri kterem se je razvila lepa, domača veselica. Po tisti zemlji, kjer je od nekdaj, skozi 400 1. gospodovala razna plemenitaška gospoda in kamor se je nekdaj na tlako hodilo, bode zanaprej gospodarila — kmetijska zadruga.
(Pameče.) ,Pust na trati, vuzem na peči,' pravi prigovor, ki je starejši, nego stoletna pratika. Pa letos se je le malo zaračunil. Še na veliko soboto je sipalo snega po bližnjih planinah, kakor da bi angeljci tresli bele cvetlice za velikonočno procesijo, v nedeljo pa
Marija Antoaneta, ljubezniva hčerka cesarice Marije Terezije, kraljica francoska ni več med živimi; zapustila je že dolino solz!
Ko odmeva peklensko veselje tudi krog Marjetice, prinese ji krvavo vest, da je nehalo utripati najdražje srce materne njene zaščitnice. V neizmernih dušnih bolečinah sklene krčevito svoji roki na utrujenih prsih; kri ji privrč hipoma iz ust, tiho se zgrudi na kamnena tla ter izdihne svojo blago dušo. Počilo ji je srce, brezmejne, grozne bolesti! 1
Velika in majhna kraljica, prva kraljica po rodu, a druga kraljica po plemenitem mišljenju, obe ste si priborili v jedni in isti uri zmagonosno palmo mučeništva. Ona mogočna, junaška ljubezen, ki ju je objemala na zemlji ter obdajala življenje obeh s čarobnim svitom, združilo ju je sedaj v smrti k večni, skupni blaženosti in nevmrljivosti.
Smešničar.
Deček: «Oče, rokovico sem našel!»
Oče: «Samo jedno?»
Deček: «Da! Na drugi je še mož sedel!»
Milica: «Moja mamica igrajo na klavir, tvoja pa ne!»
Jelica: «Moja pa vzamejo vse zobe iz ust. Tega pa tvoja ne znajo!»
nas je že toplo solnce spominjalo, kako da se vsa narava veseli vstajenja Gospodovega. Tudi pri nas sta se obhajali običajni dve procesiji (ena v jutro s presv. Reš. Telesom po vasi, druga popoldne s podobo vstalega Zveličarja čez polje) z nenavadnim slovesom in med ogromno udeležbo vernega ljudstva. Posebno slovesna je bila sv. maša, pri kateri so prvokrat svetili mladeniči Marijine družbe. Žal, da se je med veselo trjančenje mešalor tudi tužno mrtvaško zvonenje in da se je veseli aleluja zgubil med resnobnim ,requiem', ker so v fari trije mrliči ležali nad zemljo. Žalosti pa se je še pridružila nesreča. Dva fanta bila sta med neprevidno strelbo lehko poškodozana, toliko da bota ložje pomnila praznike velikonočne.
(Od Sotle) smo dobili tole poročilo: Sotla preplavi in poblati skoraj vsako leto polje in travnike, nepokošeno krmo, in veliko škodo povzroči. Na velikonočni ponedeljek je obiskal naš kraj deželni in državni posl. čast. g. Žičkar in si ogledal tok Sotle z namenom, na podlagi potrebnih podatkov pri vladi delati na to, da se Sotla regulira. Naš kraj se z zaupanjem obrača do neumorno delavnega poslanca in mu bo za trud njegov hvaležen. Pri nas ljudje močno bolehajo za influenco.
(Uravnava Sotle.) Pesnica in Sotla na-pravljata leto za letom velikansko škodo slovenskim posestnikom. Ce tudi naši deželni poslanci vedno in vedno dregajo, da se kaj ukrene, vkljub temu ostaja nemška deželna večina gluha za vse še tako obupne prošnje slovenskega kmeta. Toda naši poslanci ne omagajo, mogoče da vendar enkrat najdejo tudi pri trdih Nemcih količkaj čuteče srce. Dne 5. aprila je deželni poslanec J. Žičkar s svojimi slovenskimi tovariši vložil predlog, naj se sklene, da se kmalu odredi tako potrebna uravnava Sotle; pri vladi se naj poskrbi za ta namen zdatna podpora; s hrvatsko vlado se naj deželni odbor pogodi za jed-notno postopanje. Videli bomo, kaj bodo Nemci k temu predlogu rekli in kako naglo zna deželni odbor skrbeti za Slovence.
(Od Sv. Jurja ob Ščavnici.) Dne 3. aprila smo imeli tukaj sejo, kjer so naši možje pokazali zopet slovensko mišljenje. Podpisali so se za gornjeradgonski slovenski davčni urad. Pa žal ne vsi. Janez Strah, posestnik v Sovjaku občine Terbegovske, ni hotel dati podpisa. On jedini se je protivil tej opravičeni napravi in ni hotel podpisati tako potrebne in koristne prošnje. Jurjevški možje, kateri ste se potegovali za pravično reč, ter niste poslušali Strahovih praznih besed, Vam kličemo, le tako naprej. Vas, J. Strah pa svarimo in opozarjamo, da se poboljšate ter postanete odločen Slovenec.
(Šestletna šolska dolžnost.) Nemško-katoliški deželni poslanec A. Kern je stavil v deželnem zboru predlog, naj se po prizadevanju deželne vlade šolski zakon v toliko spremeni, da bo deželni zbor mogel skleniti, 1. da se vpelje občna šestletna šolska dolžnost, 2. da se sme tudi pripustiti osemletna šolska dolžnost, kjer šolska občina to zahteva. Vendar mora ona šolska občina, ki zahteva osemletno šolo, sama nositi narastle stroške. O predlogu, za naše kmetsko ljudstvo vele-pomenljivem, še bomo govorili pravočasno.
(Veselje v Mariboru.) Izmed trojice velikonemških junakov Šenerer-Volf-Iro se je usmilil Iro Maribora ter bo naprošen dne 17. t. m. v kazini govoril o političnem položaju. Irova nadarjenost in častna beseda v državnem zboru ni na najboljšem glasu ia vsekako značilno je za mariborske Velenemce, da so si ravno njega izbrali. K zborovanju se vabijo vsi somišljeniki. Videli bomo, ali se nahajajo med Irovimi somišljeniki tudi avstrijski c. kr. uradniki.
(V Laškem) se je ustanovila podružnica zloglasne ,sudmarke', da brani laško nemšku-tarijo. Z ustanavljanjem takih izzivalnih društev na popolnoma slovenskih tleh se daje le netivo narodnostnemu prepiru!
(Cerkvene novice.) V Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici so znotraj prenovili farno cerkev. Zlasti veliki oltar in dva stranska oltarja dajeta cerkvi vse drugo, lepše obličje. Popravo altarjev je izvršil gsp. Anton But s tremi sinovi. — Istotam se bo vršilo od 15,— 22. aprila ponavljanje sv. misijona.
(Iz St. Lovrenca na k. ž.) nam pišejo: V noči od zadnjega petka do sobote smo imeli v trgu velik ogenj. Zgorelo je pri ,Voitu', in sicer hiša, mesnica, ledenica in gospodarsko poslopje. Za sosede je bila silna nevarnost. Le skupnemu trudapolnemu delovanju požarne brambe in tržanov gre hvala, da se niste vžgali sosednji hiši.
(Ogenj) je uničil popoldan na Veliko noč hišo in gospodarsko poslopje Janeza Šege in Franca Jesenka v Gladomeskem župnije Sv. Venčesla; le z največjo silo so ubranili iantje in možje par korakov oddaljena poslopja dveh kmetov. Zažgal je štirileten fantek. Pazite na otroke! — V Leskovcu pri Slov. Bistrici je pogorel Blaž Šif, in nedavno Fran Dolinšek, p. d. Gmanjski. Zgorelo je vse. Ljudje so pomilovanja vredni. — Dne 30. marca je v Peklu pri Poljčanah zgorela And. Supančeva shramba za jajce. Vžgala se je po neprevidnosti delavca A. Potočnik, ki si je v delavnici na tleh naredil ogenj, koji se je poprijel tresk ter se razširil.
(V Boračevi) v gornjeradgonskem okraju se je izvolil zopet dosedanji «rihtar,» pristaš Bračkov. Zanimivo volitev še bomo popisali.
(Bodite previdni) kadar delate s stroji. V župniji Sv. Štefana pri Šmarju, je 161et. kmečkemu sinu Janezu Bračku, ko je slamo rezal, stroj odtrgal vseh pet prstov leve roke. Omilujemo pridnega in pobožnega mladeniča, kakor tudi skrbne stariše.
(Od Sv. Štefana poleg Šmarja pri Jelšah) se nam piše, da je ondotna občina 29. prosinca 1899 vrnila visokemu štajar-skemu deželnemu odboru nek odlok, ki se tiče občinskih zadev, in to zato, ker je bif popolnoma v nemškem jeziku pisan, a pri občinskem odboru sta le samo dva odbornika nemščine vešča. Toda vže 13. svečana 1899 z odlok. št. 8297 je visoki štajarski deželni odbor priziv občinskega odbora vrnil z opombo, da prizivu ne more vstreči, ker — poslovni jezik — pri visokem štaj. dež. odboru je nemški, ter da je občina dolžna tudi nemško pisane odloke štaj. dež. odbora vsprejemati ter reševati — ako ne, se bode župan z globo 10 gold. kaznoval. Mi tukaj merodajne kroge vprašamo, ali je res tako, da je pri vis. štaj deželnemu odboru v Gradcu le edino nemški jezik — poslovni? Ako je temu res tako, potem se pač klic: »Proč od Gradca« ne ponavlja zastonj tolikokrat, zlasti če v Gradcu ne poznajo jezika, katerega govori jedna tretjina prebivalcev cele dežele.
(Nesreča) Pri Sv. Štefanu poleg Šmarja na Jelšah si je na Veliko nedeljo nek dvanajstleten deček skoraj nogo odstrelil. Mati mu je zavkazala, naj gre k živini pogledat, a deček ni vbogal, šel skrivaj v gozd, kjer se ponesreči.
(Slovenci v Graden.) Graški Slovenci so si ustanovili novo društvo «Slovensko izobraževalno in zabavno društvo,» kojega pravila so že od namestništva potrjena. Slovenci gredo povsod na dan, tudi v Gradcu!
(V Gornjemgradu) namerava vlada ustanoviti nekako podružnico celjskega glavarstva, da bi ne trebalo hoditi ljudstvu v političnih zadevah v oddaljeno Celje.
(Smrt.) 11. t. m. je umrl 68 let star vpokojeni učitelj g. Henrik Škoflek, ki je na mnogih krajih učiteljeval in v Dobovi dvajset let službo organista zvesto opravljal. Isti dan je umrl vdovec Janez Schmied, 87 let star, dobrotnik cerkve, kateri je daroval lepo lurško podobo. — V Gradcu je umrl gosp. Friderik Zajfrid, doma od Sv. Ane v Slov. goricah. — Pri Kapeli je umrla na Velikonočni ponedeljek mati č. g. kapelana Matije Zemljiča. Zjutraj bila je še pri spovedi in obhajilu, popoldne pa jo je zadela nenadoma
kap. — Pri Sv. Štefanu blizu Šmarja je bila dne 11. aprila pokopana mati č. g. Gotarda Fermeta. Svetila vsem večna luč!
(Duhovniške spremembe.) Preč. gosp. kanonik dr. Jožef Pajek je imenovan nadzornikom veronauka za vse srednje šole v naši škofiji. — Župnijo na Muti je dobil starotrški kapelan č. g. Franc Hurt.
Društvene zadeve.
(Letošnji občni zbor) možke in ženske «podružnice sv. Cirila in Metoda za Maribor in okolico» se vrši prihodnji ponedeljek dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani pri Gambrinu z običajnim vsporedom. Udje in prijatelji obeh podružnic prekoristnega društva so prošeni. da se zborovanja v prav obilnem številu udeležijo.
(Mili darovi za družbo vednega ščečenja:) Svičina 3 gld., Sv. Ropert nad Laškim 3 gld. 53 kr„ Sv. Trojica v Halozah 5 gld., Pernice 10 gld. 10 kr., Širje 5 gld., č. g. Planinšek Jakob 1 gld., Sv. Vid pri Valdeku 3 gld., Stoperce 14 gld. 19 kr., Sv. Pavel pri Prevaldu 5 gld., Belevode 90 kr., Sv. Kungota na Pohorji 6 gld., Remšnik 7 gld. 68 kr., Hajdina 13 gld, Brezno 5 gld., Sv. Martin pri Vurbergu 10 gld., stolna cerkev v Mariboru 22 gld., Koprivnica 15 gld., Šmarje 13 gld., Dramlje 7 gld. 55 kr., Fram 5 gld.
(Zadružno gibanje.) I. občni zbor «Posojilnice Kozjaške» in kmečke zadruge pri Sv. Križu pri Mariboru vršil se je dne 3. t. m.
(Za dijaško kuhinjo) v Mariboru so darovali č. g. kapelan M. Zemljič in G. Po-tokar na Dobrni vsak po 4 K., neimenovana gospa v Mariboru 4 K.
(V Bučečovcih) se bo vršilo dne 16. aprila ustanavljanje kmetijske zadruge, volitev odbora in druge potrebne zadeve.
(Celjsko pevsko društvo) uprizori v nedeljo dne 16. aprila t 1. v veliki dvorani «Narodnega doma» burko s petjem in godbo v treh dejanjih «Čevljar baron», poslovenil J. Alešovec. Godbeni klub «Narodne čitalnice» v Celju svira iz posebene naklonjenosti pri predstavi. Vstopnina: Sedeži v parterji 1. in 2. vrste (naslanjači) 1 gld., III. do VII. vrste 70 kr., VIII. do XVI. vrste 50 kr. Sedeži na balkonu 70 kr. V predprodaji ima vstopnice trgovina Dragotin Hribarja. Blagajnica se otvori ob 7. uri. Začetek točno ob polu 8. uri. Slavno občinstvo se opozarja, da blagovoli točno priti, ker igra traja 3 ure ter se s predstavo najkasneje 10 minut čez polu 8 uro prične. Mej prvim in drugim dejanjem je odmora četrt ure.
(Za šolo na Muti) so darovali 24 K. k vlč. gsp. dekanu v Rogatcu na «pisanko» povabljeni sledeči gg.: Fr. Korošec 3 K., Fr. Salamon, I. Debeljak, I. Bačič, M. Škorjanc, A. Cilenšek, Fr. Bratkovič, I. Palir, I. Cerjak, I. Trafenik, Fr. Ogrizek po 2 K. in H. Hra-šovec 1 K.
Deželni zbor.
(Zadnje porodilo.)
Gradec, 12. aprila.
V predzadnji seji je utemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog za ustanovitev deželne hipotečne banke. Povedal je, da je deželni zbor že od leta 1862 sem mnogokrat sklepal o tej zadevi, da je pa stvar vedno obtičala. Skušal je dokazati, da bi dolžniki vknjiženih dolgov gotovo nad 1 milijon gld. obresti vsako leto manje plačevali, če imamo tak deželni denarni zavod. Stvar se je izročila posebnemu gospodarskemu odseku, ki se bo izvolil v seji 14. aprila in bo štel 12 udov. Nemški naprednjaki in narodnjaki so vložili predlog, da ima ustavoverni odsek, obstoječ iz 12 udov, presoditi krivico, ki se baje Nemcem godi vsled tega, da vlada zdaj na podlagi znanega § 14 temeljnega zakona opravlja vse državine posle. V seji 11. apr. je Poš vtemeljeval ta predlog ter zopet in zopet tarnal nad zatiranjem Nemcev v Avstriji. Kdo se mu ne bi smejal? Saj ti ljudje
sami sebi ne morejo verjeti, ko kričijo o zatiranji nemštva v Avstriji! V seji 12' aprila je vtemeljeval poslanec Hagenhofer svoj predlog, naj se odpravijo vse mitnice na nedržavnih cestah in mostih; poslanec Kurz pa predlog o zatiranji škodljivih mrčesov; poslanec Mosdorfer stavi predlog, da prevzame dežela v svojo skrb vse ceste po deželi in poslanec Ž i č k a r predlog, da se ima popraviti struga Sotle v okrajih Rogatec, Šmarje, Kozje in Brežice. Vsi štirje predlogi so se izročili odseku za deželno kulturo v presojo. Finančni odsek je v seji 11. aprila sklenil zboljSati plačilo profesorjem na višji deželni realki v Gradcu in na 5razredni gimnaziji v Ptuju. To zboljšanje se ima pričeti s 1. januarjem 1899. Profesorji na državnih gimnazijah zavživajo zboljšanje že od 1. oktobra 1898. Tudi meščanskim učiteljem se je zbolj-šala plača (po večini glasov) od 1. januva-rija t. 1. Ob enem je sklenil finančni odsek deželnemu zboru priporočati predlog, da se višja deželna realka v Gradcu podržavi. Oskrbovalna vsprejetišča prizadevajo deželi leto za letom več stroškov. Že lani je sklenil finančni odsek, naj se odpravijo vsaj nekatera vsprejetišča; a vlada ni pritrdila tema predlogu. Letos se je ta predlog ponovil in se je nasvetovalo marsikaj, da se znižajo ti stroški, ki so preračunjeni za 1. 1899 na 114.000 gold. Ko so se ta vsprejetišča od liberalne nemške | večine deželnega zbora vstanovila, se je reklo: ljudje, ki bodo semkaj zahajali, naj ali delajo kot obrtniki ali pa pomagajo pri poljedelstvu. A liberalci s« se zmotili. Iz teh vsprejetišč ne dobiš lahko kakšnega delavca. Vlada se pa protivi za-tegavoljo odpravi kakšnega vsprejetišča, ker se boji, da se po tistem kraju začne potem beračenje.
Gospodarske stvari.
Jabolčni cvetoder.
Sadjereja je dandanes važna stroka kmetijstva; ona daje gospodarju vedno nek postransk dohodek, ki je posebno v slabih letinah mnogo vreden. Zadnja leta je pa naše sadno drevje le malo lepega sadu obrodilo. Mrzel dež, mraz in toča so pogubonosno uplivali na cveteče sadno drevje, a največjo škodo je po natančnem preiskovanju razumnik mož napravljal jabolčni cvetoder.
V vedno večji množini nastopa ta kvar-ljivec po naših sadunosnikih in uničuje trud skrbnega gospodarja.
Mnogo so temu krivi sadjerejci sami, ker vse premalo preganjajo in zatirajo tega hudega neprijatelja. Važno je torej, da se vsak gospodar seznani, kolikor toliko s tem kvar-ljivcem, kakor tudi, kako ga je z najboljint uspehom pokončavati.
Jabolčni cvetoder je majhen 4—5 mm. dolg rilčkar, čegar ličinka razjeda cvetje ia s tem popolnoma uničuje sadno žetev. Po životu je črn in sivo dlakav, pokrovke s« rjave in napošev belkasto pasaste. Cvetoder prezimuje ali v zemlji ali pa na deblu po razpokani skorji, pod mahom in lišajem, ki pogostoma prerašča stara drevesa zanikerniia gospodarjem. V prvih pomladanskih dneh, pri nas že meseca marca, se prebudi ia lazi po deblu na veje, kjer se kmalu plodi. Ko so se popki odprli, zavrta samica jamico v vsak posamezni cvetni popek, položi vanj kakor voda belo jajčece in ga z rilčkom porine do dna. Za deset dni se izvale črvički, katere imenujemo ličinke.	_
Dorasla ličinka je 5 mm. dolg, breznog, belkastorumen črv s črno glavico, ki se zajč v cvet. Od znotraj zalepi cvetne liste in potem mirno žre najnežnejše dele cveta, namreč nitkaste prašnike in plodnico, m katere bi moral nastati sad. Taki črvivi cveti so že v popku zamorjeni in ne morejo več razcvesti. Videti so rjavi in začno so sušiti, kakor bi pozebli. Sredi meseca maja
zabubi se ličinka v razjedenih cvetih in za deset dnij se preobrazi bledorumenkasta buba v hrošča, ki živi nepoznan do prezimovanja v vrhu dreves in v drevesnicah.
(Konec prihodnjič.)
Listnica upravništva. Mnogo jih želi tega ali onega pismenega pojasnila od upravništva „Slov. Gosp." Naznanjamo, da se bo le onim .'odgovorilo, ki vpošljejo marko ali dopisnico za odgovor, sicer se listu nabere preveč poštnine.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so
poslali: SI. hranilnično in posojilno društvo v Ptuju 100 gld. pokroviteljine. Gospodič. Ema Šentakova na Vranskem iz nabiralnika v gostilni „Slovan" 3 gl. 10 kr. Od podružnice v Braslovčah č. g. predsednik A. Ve-ternik 16 gld. 67 kr. udnine in zbirko gdč. Pavle Jarc 2 gld. 76 kr. Gdč. Marija Skale v Konjicah za šolo na Muti 1 gld. Gospodič. Mimika Plepelec v Središču 4 gld. 10 kr. Slavn. posojilnica v Vitanju 5 gld. in za velikovško šolo 10 gld. Živeli velikodušni dobrotniki in njih nasledniki.
Svarilo pred ponarejanjem in pojasnilo glede ponarejenih užitnin, od katerih zavisi naš najdražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali se bodete, s kako velikim vspehom so začeli rabiti pred nekaj leti Kathreiner Kneippovo sladno kavo in jo pozdravili največji izvedenci v zdravstveni stroki. Ker dobi ta kava s tem, da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave, se na ta način že sam na sebi dobri okus izboljša in poveča. Začeli so pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo še danes v podobnih zavitkih in pod sličnimi imeni usi-ljevati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden pražen ječmen ali žgan slad pod imenom „sladna kava". Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje le v že povsod znanih belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko „župnik Kneipp" in z imenom „Kathreiner," ki se torej ne more in ne sme nikoli prodajati „na vago."
Loterij ne številke.
Line 8. aprila 1899: 67, 60, 84, 47, 62 Dunaj »	70, 29, 12, 37, 77
Krščansko dobro delo,
zraven pa še srečat
Iščejo se v vsaki fari zanesljive osebe, možki ali ženske, trgovci in drugi, ki bi hoteli za dobro plačilo prodajati srečke (lose) za zidanje nove farne cerkve pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Kdor bi hotel raz-pečavati srečke, naj naznani farnemu uradu sv. Magdalene v Mariboru svojo adreso in koliko sreček želi. Več se mu bo potem pismeno naznanilo. (Srečke so-po eni kroni. Dobitki so 1 par težkih volov, dve molzni kravi, 10 polovnjakov dobre starine itd. Srečkanje bo 15. maja tega leta; izsrečkane številke in dobitki se bodo hitro po 15. maju objavili v „Slov. Gosp.")
Bažnata obleka iz surove siile gld. 8"65
do 42 gld. 75 kr. za popolno obleko. Tussors in Sbau-tungn-Pongees — ter črna, bela in barvana Henne-bergova svila meter po 45 kr. do 14 gold. 65 kr. — v najnovošegniših tkaninah, barvah in vzorcih. Zasebnikom poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. G. Hennebergove tovarne za svilo (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Ziirichu.
Venček cerkvenih pesmi
za šolarje
je te dni izšel v VI. popravljenem natisu. Komad velja 10 kr., 50 komadov za 4 gld., 100 komadov 6 gld. 80 kr. sasr proti predplači. ~9fl
Poštnina za komad 2 kr., za 50 in 100 komadov 15 kr. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
X'X&X
iHÜI
Opomba. Pripravlja se tudi izdaja s sekiricami, t. j. spremljevanjem za organiste.
Vožnje karte
in
tovorni listi
y
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antwerpna naravnost v li
Koncesijovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
Red Star Linie, Dunaj IV., Wiednergiirtel 20,
ali
Julij Popper, Bahnstrasse 8, Innsbruck. 11
Sroji U svojim!
Ivan Rebek,
stavbeni in umetni lcljučavničar
v Celju,
Polske ulice, štv. 14, v lastni hiši.
Priporočam se prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za napravo vsakovrstnih del, spadajočih v mojo stroko, n. pr. napeljavo vodovodov in strelovodov, hišnih telegrafov in telefonov, za napravo štedilnih ognjišč vsake velikosti in kakovosti. Izdelujem nagrobne, pred-altarske, vrtne in druge železne ograje, kakor tudi vrata, navadna kakor umetna dela.
Priporočam tudi svoje na stroj pletene mreže za ograjenje vrtov ali dvorišč, kakor tudi v varstvo velikih steklenih oken n. pr. pri cerkvah itd. itd. vse po najnižji ceni.	6—12 SMC Načrti in proračuni brezplačno.
III
_LIL
Kako pripravljamo
najboljšo kavo?
Kupimo najboljšo vrsto kave, a vzemimo samo polovico navadne mere, drugo polovico nadomestimo z
Vydrovo rženo kavo,
katero najprej dobro razmeljemo, dobro prevremo in potem njej pridodamo navadno zmleto kavo.
Kaj pa dosežemo z Vydrovo kavo? Ne samo, da prištedimo drage zrnate kave, ampak dobimo tudi kavo prav izvrstnega okusa. Prosim poskusite!
Vydrova tovarna za rženo kavo i*raf/a, FIII•
1-3	(Češko kraljestvo.)
Pošilja orig. poštne zavitke svojeg-a izdelka za g-1. 2.25 foo.
je bila ca razstavi za zdravstvene in bolnikostrežne zadeve v Stuttgartu 1. 1890 odlikovana z medaljo, je priznana kot izvrstna po mnogih zdravnikih in vsled tisočerih zahvalnih pisem. Ta pomada je edino sedaj obstoječe neškodljivo sredstvo, vsled katerega pri možkih in ženskih lasje silno bujno rastejo, ne izpadajo, ter se takoj odpravijo luskine raz glave. Tudi dobro služi za to, da se moreš koj v mladosti ponašati z biki. Vspeh in neškodljivost se jamči. Lonček te pomade stane 90 kr. Dobi se po poštnem povzetju, ali pa, če se že denar naprej pošlje.	1—26
Naslov: Hoppe, Dunaj XV., Pouthongasse 3.
Umetno-obrtna delavnica
| cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka J. F. PEYER-ja S2
v Mariboru,
Koteiiuei-AUee, Hilariusstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obliajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-morja, granita in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	io
WJcenec s
se sprejme pri Francu Kolar, slikarju in barvarju, Viktringhofgasse 23 v Mariboru.
T^sem p. t. kmetovalcem in vrtnarjem priporočam najboljšo vrsto semena od pese ali rone, potem raznovrstna semena trav, zelenjadi in cvetlic. — Ravno tako se dobi pri meni poljski malec (gips), nmetalni gnoj, rafija-ličje, koreninsko ličje in drevesni vosek.
Prodajalnica špecerijskega blaga
in semena
8-12
M. Berdajs v Mariboru.
Na želodcu
in vsled starosti slabotnim priporoča Benedikt Hertl, posestnik graščine Golitsch pri Konjicah, 10 let stari, duha in telo krepčajoči naturni „Cojc-nac'*, pripravljen (ekstrahiran) iz njegovih lastnih vin. 4 steklenice z zaboj č-kom 6 gld. franko na vsako pošto.
Posamezne steklenice po 1 gld. 50 kr. se vedno dobivajo pri Al. Quandest, Maribor, Gosposke ulice.	13-50

Svoji l svojim!
Henrik Klemenčic,
trgovec in gostilničar v Veržeju,
naznanja cenjenemu občinstvu, da prodaja v svojej prodajalnici raznega špecerijskega blaga po najnižjej ceni, tako fino sirovo kavo kilo od gld. 1-20 do 2 gld., fino praženo kavo kilo od fl. 180 do 2'20, sladkor v celej grudi 39—40 kr., na drobno 40 kr. kilo, dobro laneno in laško olje za salato liter od 38 do 46 kr., kakor tudi razno železo, kose, srpe, motike, itd. V gostilni se dobiva pristno vino iz ljutomerskih in sosednih goric od 24 do 56 kr. liter, dobro žganje od 28 do 80 kr. liter. Skrbljeno je vedno tudi za dobra jedila.
Priporoča se 4-4 Henrik Klemenčič.
Jfcl.— ■ ■ -■■-..-..-■	-	I f ■ ■ - ' —	..--I .^V. 1
R. Wieser-ja t Hočati pri Mariboru.
Največa žganjarska zaloga na Štajar-skem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolestnike In okrevalce kemično razložen in spoznan za čisto vinsko pre kannino.	14

DoniH«'» trrdha!
Podpisana ima v zalogi najrazno-
vrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, balda-

hlne, raznobarvne plaiče,
kaznle. pluviale, dalma-
tlke, veíame, albe, kore-

telje, prte itd.
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vse drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažu-jejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpošte-nejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo.
Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča	31-52
Ana Hofbaner,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
ttolfim- ulice žtv. 4 Uoms^a tvrdka!

Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča p<t* po pošti.
Pogled mestnega trga in lekarne Ubald pl. Trnkoczy-ja v Ljubljani.
12—12
rat
Ubald pl« Trnkoczy,
lekar pri rotovžu zraven mestne hranilnice v Ljubljani
priporoča sledeča zdravila: Boktor §il. Trnkovzfj-ja
1>L	kapljice. Dobro sredstvo
Z8l0u6Cn6 za želodec ~ 1 stek,e
GES.DEP. SCHUTZMARKE.
krogljice
niča 20 kr., 1 tucat 2 gld. Boktor gil. Trnkov z f/-j n
odvajalne (čistilne) čistko želodec. — Škatlj a 21 kr., zamotek 1 gld. 5 kr., pet zamotkov 4 gld. 75 kr. Marija zel). Varstv. znamka. Pocukrene krogljice, 1 škatlj. 40 kr., 3 škatlj. 1 gld. "	Boktor gtl. Trnkov j a
Dl Olll« pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestavih	' ljen z lahko raztvarljivim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., pol tucata 2 gld. 50 kr. Boktor gtl. Trnkovzff-ja
ali drgnllni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kol bol utešujoče, ublažujoče drgnenje za križ, roke in noge, kot zopet poživljajoče drgnenje po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Boktor ¡ti. Trnkov z f/-ja tinktura za
izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradovice, utrpnjenje kože, žulje in ozeblino. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolani del namaže. Steklenica po 40 kr. Šest steklenic 1 gld. 75 kr.
protinski
kurja očesa,
ITovozidana hiša
z 10 stanovanji, na glavni cesti ležeča, 20 minot od Maribora proč, gospodarsko poslopje in 1 oral njive se pod ugodnimi pogoji proda za 7500 gld. Letne najemnine 500 gld. Vpraša se v Schilierstrasse 14 v prodajalnici.	12-13
Novo!5
koncertne trobente
t postavnem varstvu pod štv, 49.987.
Izvrsten inštrument za nemuzikalične, na
katero se trobijo vsi mogoči napevi, pesmi, signali, koračnice, plesi. Kovana je iz najboljše medi (me-sing). Vsak zna trobiti, ne da bi moral znati note ali se učiti. Glas popoten, če se le rahlo trobi. Enako zanimivo za odrašene, kakor otroke.
Cena s 4 zaklopnicami . . gld. 2'70
» 8 » • • " fl* „ 12 • ■ „
(dobro ponikljana 25 kr. več) vštevši pesmarico. Cene so tako nizke, da vsakdo lahko poskusi. Vsak bo zadovoljen, jo bo razširjal in priporočal.	7-12
Pošilja se po poštnem povzetju.
Karl Schürmann,
Musikwerke, Haspe in Westfalen.
Za bolehne na pijačah, y iratn in goltancu in nadnšljive ljudi.
Kdor se hoče za vselej znebiti pljučnih in goltančnih še toliko trdovatnih bo-leznij, potem naduhe, če je še tako zastarela in navidezno neozdravljiva, naj p\je A. %t'olflrgky-Jev čaj zoper kronične pljučne in vratne bolezni. Na tisoče zahvalnic zajamčuje veliko zdravilno moč omenjenega čaja. Zavoj stane 1'20 mark. Knjižice zastonj. Pristen samo pri A. Wolffsky ju v Berolinu, N. 37.
24-26
Hvala Vam, da ste mi poslali tako izvrstno zdravilo zoper kašelj in prsobol. Porabil sem samo edno steklenico trpot-čevega soka, pa mi je skoraj preminol kašelj in prsobol. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka in zraven 2 zavitka čaja zoper kašelj.
S spoštovanjem Vaš hvaležni Jakob Suppan.
V Divači, 19. okt. 1897.
Trpotčev sok (Spitzwegerich-Saft), izvrstno sredstvo zoper kašelj, prsobol, hripo, naduhi in zastarele bolezni, se dobiva vedno svež v lekarni * k „Zrinjskemu" (H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg, št. 20).
Vsakdo naj pazi na varstveno znamko, ker samo oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinj-skega, bana hrvaškega.
Cena steklenice trpotčevega soka takoj plačanega 75 kr. Zraven trpotčevega soka je dobro rabiti tudi gorski čaj zoper kašelj.
Cena enega zavitka gorskega čaja takoj plačano stane 35 kr.
Jedno kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj pridene za tovorni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskemu M. Itroiljorin.
Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkim sem naročil pri Vas steklenico krepilnih švedskih kapljic. One so meni in mojim znancem ugajale dobro, zato Vas najtopleje zahvalim za to zdravilo. Blagovolite mi za moje znance poslati še 3 steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
V Modrušu, dne 26. velikega travna 1898.
S spoštovanjem
Vid Zanič.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim boleznim, pomagajo k prebavljenju, čistijo krv in krep-čajo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse bolezni želodca in črev, pa se dobi dober tek.
Treba pa paziti na varstveno znamko, ker samo one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega.
Cena edne steklenice krepilnih švedskih kapljic takoj plačanih 80 kr.
Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje naprej denar, n^j za poštno spremnico in zabojček doda 20 kr.
Lekarna k Zrinjskemu
H. Brotljovin, Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20. Ako naročbe znašajo 5 gold in več, pošiljajo se franko.
Frespoštovanl gospod!
Moja žena je ležala tri mesece na trganju in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli", vstala je že tretji dan, pa danes hvala Bogu hodi. Zahvaljajoč Vas za to izvanredno mazilo, ostajam pokoren sluga
Jernej Malčki.
V Strmcu poleg Stubice, 22. mal. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je prav dobro zdravilo zoper trganje v kosteh, revmatizmu, bolečine v križu, prehlajanje pri prepihu itd. Mazilo jači utrujene žile ter krepi stare, ki trpijo na slabosti nog.
Vsaka steklenica mora imeti varstveno znamko, t. j. sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi na steklenici to varstveno znamko.
Cena edne steklenice tega mazila takoj plačanega 75 kr.
Vsak dan se pošilja po poštnem povzetju.
Kdor denar pošlje naprej, naj pridene za poštno spremnico in zabojček 20 kr.	26—32
Lekarna k Zrinjskemu, 11. Brotljovin,
Zagreb, Zrinjski trg, štv. 20.

TA BILO
k
občnemu štoru
ormoške posojilnice
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se odredi na
nedeljo 30. t. m. ob 11. dop.
v čitalnici ormoški.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnikov, polaganje konečnega računa in bilance za 1. 1898.
2.	Poročilo nadzorstva o računih in bilanci za 1. 1898.
3.	Predlog predstojništva in nadzorstva o porabi čistega dobička.
4.	Prenaredba nekaterih točk zadružne pogodbe ali zadružnih pravil.
5.	Volitev dveh členov v pred-stojništvo.
Drago vabilo:
Ako ob zgorej navedeni uri ne bi bilo za sklepanje dosti navzočih udov, se koj s tem vabilom za ta slučaj nesklepčnosti zborovanja odredi v smislu §§ 33 in 34 zadružnih pravil drugo zborovanje na isti dan 30. aprila 1899, pa ob 2. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom, kakor je zgorej za prvo zborovanje odločen.	1-2 V Ormoži, 2. aprila 1899.
Franc Hanželič. Dr.J.Geršak.
Ha orpnista in mežnarja
se takoj odda. Cerkveno pred-stojništvo Brezno-Fresen. 1-3
Kovači pozor!
Kdor želi dobiti najfinejši premog iz Moravskega, kakor tudi koks, naj se oglasi pri	1-3
Alojziju Vršiču
trgovcu v
Ljutonier-u.
On ima tudi glavno zalogo vseh vrst Slatine, katero prodaja po nizki ceni.
■M
TT
Oznanilo.
Pri Sv. Jurji v Slov. Goricah bode dne 22. aprila t. 1. zopet štantnine prosti živinski sejem, h kteremu se slavno občinstvo prav uljudno vabi. Srenjski urad pri Sv. Jurju v Slov. gor.
____Kramer, župan.
Cepljeno trsje
na amerikanski podlagi, Riparija portalis in Solonis — kot poščip ali mozler in rizlink se dobi pri Vinc. Ozmec, trgovcu pri Svet. Tomažu blizo Ormoža — po najnižjih cenah.
Na prodaj!
Lepo veliko posestvo se proda in sicer takoj. Poleg tudi živina in gospodarsko orodje.
Cena zelo nizka. Pogoji prav ugodni. Kje ? pove uprava tega lista.
o a S »■2
U
is
|i g .g
CŽ 03
a«
«g g
se
o N
Franc Dolenc v Mariboru, Poštne ulice 3.
P. n.
Velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporočam svojo
veliko zalogo suknenega, platnenega in modnega blaga
za možke in ženske obleke, vsake vrste štofov, kamgarnov, pervi-jenov in toskinov črnih, gladkih in pisanih kašmirjev, najnovejše volne, perkalov in satinov v vseh barvah od najcenejše do najboljše vrste — volnenih in židanih robcev, narejenih belih, pisanih in Ja-gerjevih srajc, koliijev, manšet in najnovejših zavratnikov.
Blago prejemam od prvih in najboljših tovarn, zategadelj sem zmožen vsakemu po najnižjih cenah postreči.
Z odličnim spoštovanjem
2—5
Franc Dolenc.
Franc Dolenc v Mariboru, Postne ulice 3.
N
s.
o
B
P P o. 3
S-g 2. S
o ?
4
e-3
H
3 P
° o-p
<9
Protin in trganje.
Imel sem 20 let protin v rokah in nogah, pa me je ozdravilo Okičevo zdravilo zoper protin (Gicht-Heil).
Peter Bayerl, krojač.
W e i 1 h e i m, Bavarsko.
Najsrčnejša zahvala Vam! Vračenje z Vašim zoper protinom je čudež.
Z odličnim spoštovanjem J. Wrus, kaplan pri Mariji na Polju, pri Ljubljani.
Imam čast poročati Vam, da je Vaše zdravilo zoper protin 691etnemu starčku pomagalo. Imenovani je bil bolan za protinom 23 let ter je rabil že mnogo sredstev zoper svojo bolezen, ene noge že leto dni ni mogel rabiti, trpel je silne bolečine, a najbolj je še pomagalo Vaše zdravilo. O. Angel Sattler, superijor kapucinov v
centralnem pokopališču v Gradcu.
Vaše zdravilo zoper protin, ki ste mi je poslali pred nekaterimi meseci, mi je služilo prav dobro. Prosim, da mi pošljete še nekaj zavojev. Alek8. Prosen, župnik v Bistrici na Dravi, Koroško.
Vaše blagorodje! Rad Vam spričam, da je Wörishoferjevo zdravilo zoper protin to, kar pove ime. To spričanje moje javljajte, kakor Vam ljubo.
Peter Dorner, kaplan, Windischmatrei, Tirol.
14 let me je lamal protin. Na rokah so se naredili silno boleči izrastki. V poslednjem času so me krmili, kakor malo dete. Pa po Okičevem zdravilu zoper protin ozdravil sem popolnoma; tudi izrastki so izginili.
Jan. Gg. Bader, gostilničar „h kroni", Wörishofen.	2-3
Moj mož je trpel vsled protina 9 let grozne bolečine. Po Okičevem zdravilu zoper protin ozdravil je popolnoma. Ana Zimmermann, Antwerpen v Belgiji.
Natančnejih pojasnil daje zastonj iznajditelj J. 0 k i č , urednik časopisa „Kneipp-Blätter" v Wörishofenu.
Išče se občinski tajnik
z letno plačo 360 gld. s privatnimi zaslužki. Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni ter vešči potrebnih postav. Dokazati tudi morajo, da so vže kot občinski tajniki službovali. Služba se takoj odda. Občina trga Velenje, 27. marca 1899. 3-3	Župan: Ježovnik.
Krojaški
^ pomočnik
dobro izurjen, ali pa še mlad, ki je voljen ubogati, se takoj sprejme pri Lovrencu Krajncu, trgovcu in krojaču pri sv. Ani na Krembergu. Oskrbljen bo dobro; delo čez leto in zimo. Ponudbe naj se pošilja na zgornji naslov, ali pa se predstavi osebno. 2-2
V najem
se vzame ali pa kupi gostilna na deželi blizu farne cerkve. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo tega lista.	2-2
Oklic.
Prostovoljna sodnijsla dražba.
C. kr. okr. sodišče Šoštanj
daje na znanje: Na prošnjo varuha mladoletnih dedičev Antonije Mravlak v Plešivcu dovoli se prostovoljna sodnijska dražba v zapuščino dne 24. januvarija 1899 v Plešivcu umrle Antonije Mravlak spadajočega zemljišča vi. št. 15 d. o. Plešivec (vulgo Lipnikar) cenjene na .... gld. 2488-54 s pritiklino cenjeno na » 23245
skupaj . gld. 2720-99 ter premičnin cenjenih na 153 gld. 43 kr. in se določa v to edini narok za prodajo zemljišča na
14.	aprila 1899
dopoludne od 11. do 12. ure
v tusodnem uradu in prodaja premičnin na
15.	aprila 1899
od 11. do 12. ure dopoludne
na licu mesta v Plešivcu (pri Lipnikarju) s pristavkom, da se bodo stvari, katere pridejo k prodaji, prodale le za ali pa nad ce-nilno vrednostjo, da spada skupilo v zapuščino po Antoniji Mravlak, in da ostane zastavna pravica glede na zemljišču zavarovanih tirjatev nedotaknjena.
Pogoji, cenilni zapisnik in izvleček iz zemljiščne knjige se za-morejo v navadnih uradnih urah pri sodniji ogledati. C. kr. okr. sodišče Šoštanj, dne 24. marca 1899.
3-3
Mihelič.
..........
Ppnpičp kakor pri vsakem
WCIICJaCy mizarju se kupijo pri meni rakve (truge). Lepo lakirane, močne rakve od 4 gld. naprej.	8-10
iViderik Wolf,
naprava za pokopavanje mrličev.
Tegetthoifove ulice, št. 18 in Blumengasse 10. MARIBOR.
MI'PIPPP'O
U
se sprejme takoj pri
I. Rakoša, dimnikar Ormož
Kolesarji!
Kolesa in vsi deli koles (bicikelnov) kakor vsa potrebna orodja za popravljanje koles dobivajo se po najnižji ceni pri 1-3
Alojzij-u Vršec-u
trgovcu v Ljutomer -u.
Posojilnica v Pišecah
ima dne 23. aprila t. 1. pred-poldne ob 8. uri svoj
redni občni zbor
z sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva o letnem računu in poraba čistega dobička.
2.	Volitev načelstva in računskih pregledovalcev.
3.	Razni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, tedaj se vrši ob 9. uri isti dan in po istem dnevnem redu, drugi občni zbor, pri katerem zboruje brezpogojno.
Načelstvo.
VABILO
k občnemu zboru. Posojilnice v Celji,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo — Vorschussverein in Cilli,. registrierte Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 23. aprila 1899 ob 12. uri opoldan v sejni dvorani »Narodnega doma« v Celji, z sledečim dnevnim redom r
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje letnega računa za leto 1898.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Razni predlogi. Celje, dne 10. aprila 1899.
Načelstvo.
Priden krojač
se sprejme v zavodu Marijinih bratov v Gradcu, Kirchen» gasse štv. 1; znanje nemškega jezika se ne tirja. Stanovanje, hrana in perilo prosto; 10 gld. mesečne plače. Spričevala se naj, vsaj do 20. t. m. pošlejo tje.
Electra"
Užigalnica za žep, ki se sama užge z žepno svetilko. Ako se le pritisne, nastane plamen. Iz nikla,izvrstna cena 1 gld. Ce se pošlje fl. 1'20 franko. _ _ Povzeto fl. 1-40. 3-3 M. Feith, Dunaj, II., Taborstrasse ll/B.
Naša straža".

Hiša b kovačijo in vrtom na prodaj.
V večjem trgu na Slov. Štajarskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gold. — Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani „Naši Straži", ki bo v vsem potrebnem dalje posredovala.	3-3
JPonestvo s
s kakimi 20 orali zemljišča, z dobrim, z opeko pokritim poslopjem, se proda. 9 oralov je gozda, njiv, travnikov in dobrega sadonosnika, 1 oral vinograda, blizu ceste in cerkve. Oral stane 200 gld., le 1200 —1500 se položi pri kupu. Imam na prodaj še druga posestva. Vpraša se pri Fridr. Ranftl, posestnik v Zgornji Kungoti, pošta Pesnica pri Mariboru.
se mlad, zdrav in močan lovec in eden zidar. Oženjena imata prednost.
Oskrbništvo Thurnisch
pošta Ptuj. 2-3