Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


List slovenskih delavcev v cAmeriki
first Slovenic Daily in the United States. Issued every~ day except Sundays and Holidays.
	enteei:n Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Conoress of March 3, 1879.	
v Stev. 166.	NEW YORK, v soboto, 21m nov^mbra, 1QQ3.	Leto X.
		
Morgan - padel
ill Koerber.
J. Pierpont Morgan je snrtev za United States Osobni prepir med obema ministerskima pred-
Steel Corporation.
Kralj vseli trustor se namerava preseliti v Anglijo. — Rockefeller
na površju.
"Pazite, iu*kaj se bode na Wall St. zgodilo". dejali so razni borzijanci časniškim poročevalcem, ko se je včeraj pričela borza polniti. In na Wall St. se je v istini nekaj pripetilo, nekaj, kar j«* vsekako večjega pome-na, kakor bi bilo videti na prvi po-gled.
I. Pierpont Morgan, najstarejši med nagimi Captains of Industry, oče znan«- "Community of Interest" in njenega deteta Holding Co., j«-zgubil svoje stališče v tru.stu za jeklo, v svojem največjem podjetju in naj-večjej finančnej organizaciji na svitu. Sedaj se tudi zatrjuje, da bode Morgan svojo tvrdko, svetovno banko L Pierpont Morgan i Co. razpustil in od-el v pokoj na svoje posestvo v Antrlijo. kjer sta se njegova soproga in njegov sin že za stalno nastanila. Newyorcani bodeinoznjim zgubili "najtežjega" meščana, kteri je bil poznan po vsej Ameriki in po vsem svetu. Wall St. pa zgubi zadnjega Titana, kteri je hotel napasti naš finančni Olimp.
Finančni odbor l '. S. Stuel Corporation, ali po Morganu ustanovljenega bil jonskega t rust a, je včeraj Mor-ganovetnu sindikatu, kteri naj bi 1c,c prijoritete v znesku $200.000,000 konvertiral v 5ro, odvzel tozadevne posle. Dasiravno se zatrjuje, da je bil ta sklep sprejet jednoglasno, se vendar najbrze ne motimo, ako trdimo, da so kori-ii Standard Oil Co., to zahtevale. I o pa pomenja. <ta Morganu več ne zaupajo, radi česar se mora umakniti. Da se je Morgan udal v svojo osodo, je sedaj dejstvo in v to so »ra napotili propadi T'. S. Shipbuilding Co., Northern Securities Co. in druzih. Morgan je uvidel. da mu ni več obstanka, radi česar se je dostojno in prostovoljno umaknil.
Tudi je bilo že dolgo znano, da je Standard Oil Co. delovala proti Morganu, toda ljudje so še dvomili, bodo li Rockefeller in njegovi drugovi glavnično dovolj močni, svojega tekmovalca izpodriniti. Toda sedaj se jim je to posrečilo, toda ne radi Mor-ganovih napak, temveč radi napak onih, kterim je Morgan zaupal — Schwab, Perkins itd.
Neki uradnik trusta za jeklo je včeraj naznanil, da se bode Morga-iihv sindikat do 1. decembra razšel. Operacije tega sindikata tekom zadnjih par mesecev, so bile uprav škandalozne, kar se tiče borzinih poslov. Sindikat je prevzel polovico 7% prioritet U. S. Steel Co. v vrednosti •3200,000,000 kpnvertirati v 5% bonde. Ko je bila ta pogodba sklenjena, bile so prioritete na 85, toda izvrševanje tega posla je bilo le počasno, radi raznih zaprek. Ko so bile pa zapreke odstranjene, pričela je tvrdka Morgan & Co. z imenovano konvertacijo in je pri tem v prvej vrsti delala v svojo korist s tem, da je delovala na to, da je bila razlika med prioritetami in novimi bond i kolikor mogoče velika. To je bilo lahko doseči in sicer potom špekulacij med bondi in prioritetami. Sindikat je prodal po kurzu višje stoječe bonde in tako pokril ceneje prioritete.. Posestniki prioritet to niso zamogli preinačiti in so pričeli prodajati prednostne delnice.
Temu je pa storila konec Standard Oil Co., kajti ako bi Morganov sin-iiknt posloval z trustovimi delnicami tudi v nadalje, bi od prioritet ničesar ne ostalo.
Po zaključku borze je ravnateljstvo trusta za jeklo, po bivšemu sodniku Garvju, uradoma naznanilo, da z Morganovim sindikatom nima ničesar opraviti.
Izredna zima.
Zameteui priseljenci.
Missoula, Mont., 20. nov. Iz pokrajine ob Trout Creeku se naznanja, da j^s več oddelkov naseljencev v za-padnem delu countyja Missoula na cesti v Spokane z svojimi vozovi obtičalo v snegu in da jim preti smrt vs-led lakote. Rodbina, ktera broji pet osob, je zametena blizo meje države Idaho in nima niti živeža, niti denarja. Ubogi ljudje prebivajo v s čevljev velikem šotoru, kter« jra nikakor ne morejo ostaviti, da bi dobili hrano za se iu za svoje živali. Sneg seza čez robove njihovih voz. Trije nadaljni oddelki naseljencev so za-meteni v gorskih prelazih. Vsi so v skrajne j nevarnosti.
Butte, Mont., 21. nov. Radi veli-eega snega in izrednega mraza je popinilo na stotine ovae. Iz countyja Sweet Grass se poroča, da je sneg prepodil velike čede ovac v pokrajine, kjer ni nikake krme. Dve cedi ovac, kteri sta last Vessyyja & McConnel-la, sta svojim pastirjem všli in se-razkropili po gorovju. Zverina, ktera je prišla iz gozdov, mori domače živali kar na stotine.
Watertown, N. Y., 20. nov. V severnem delu newyorike države razsajal je včeraj blizzard. Padlo je osem palcev snega.
New Orleans, La., 20. nov. Tukaj vlada tak mraz. kakoršnjega že od 1. 1891 ne pomnijo. Toplomer kaže le 30 stopinj nad ničlo.
Palmer, Iowa, 20. nov. Farmer B. Henricks je nedaleč od tukaj zmrznil, Hotel se je iz Madisona peljati domov, ko so se njegovi konji splašili in zavozili v vodni jarek. Farmer se je sicer rešil, toda zmrznil je, predno je prišel domov.
$200,000 Škode.
Napravil požar.
Louisville, Ky., 21. nov. Veliko in krasno svetišče prostozidarjev na 4. in Jefferson St. je včeraj zgorelo. V istem poslopju je bilo tudi Hopkin-sonovo gledišče, trgovina tvrdke K. W. Fowler Drug Co. in več uradov. Škoda znaša $200,000.
Puerto Rico.
Po -tOOletnem španskem go-spodstvu.
Yv ashmgton, 21. nov. William H. Elliot, komisar notranjih zadev za otok Puerto Rico, poroča v svojem letnem poročilu o stoletja trajajočem -pariškem gospodarstvu na otoku. On pravi, da je "sramota, da se tekom 4< h 'let nega španskega gospodstva na otoku ni storilo prav ničesar za napredek, da se je od tolikih milijonov dolarjev, ktere je moralo ljudstvo plačati Spancem, tako malo za Puerto Ričane storilo. Španci niso na otoku ničesar storili za gradnje cest, za vzgojo in druge koristne naprave. V notranjih pokrajinah otoka je še vse polno vasi,ktere imajo starinska pota Vendar se pa bode to kmalo spremenilo, kajti Američani marljivo grade ceste."
Nadalje poroča Elliot v svojem poročilu, da je zdravstveno stanje na otoku sedaj bolje, nego je bilo preje. Večina munieipalnih zastopov postala je po prihodu Američanov banke-rotna. Do sedaj se ni še nijedna oblast opomogla in povsodi vlada mi-zera. Bolnice so v slabem stanju.
Tudi kavina obrt nazaduje, zlasti tekom zadnjih 10 let. Od kave nima
nihče več koristi.
Vstaja v San Domingo.
Zopetni napad na glavno mesto.
San Domingo, 20. nov. Vstaši so zopet obnovili napad na tukajšnje mesto, kteri pa ni imel druzega vspe-ha, nego da so napadalci zgubili večje število mrtvih in še več ranjenih. Zgube vladinega vojaštva so le majhne. Boj je trajal vso noč. Oblegalci so rabili težke topove.
Tukajšnji položaj je uprav obupen. Ubogim pomanjkuje jedil, ktera so postala izredno draga. Zdravstveno stanje je povoljno.
Washington, 20. nov. Semkaj se brzojavlja uradu vojne mornarice, da je dospela tjekaj naša vojna ladija "Newport" iz Puerto Plata.
sednikoma.
Avstrijski premier je mnenja, da se obe državni polovici ločita. — "Distinguished Foreigner".
Dunaj, 21. nov. Tukajšnji političri položaj je zopet ukrajuo kritičen -i\ Avstrija je razpadu zopet za korak bližje. Osobni prepir med avstrijskim ministerskim predsednikom Koerbe-jem in ogrskim premierom Tiszo, za-more imeti za Avstrijo neljube poslt -dice. Dr. Koerber je včeraj v drža'. -nem zboru odgovoril na interpelacijo radi govora premiera Tisze v ogrskem državnem zboru, kteri je deja!. da se Koerber nima vtikati v ogrske zadeve in da Koerberjev diletantski govor ne pomenja nič druzega, nego govor kacega "distinguished fore.:-srnerja". Z ozirom na to se je avstrijski ministerski predsednik izrazil:
"Celo grof Tisza mora videti, da se pogodba ali poravnava iz leta 1867
ne more spremeniti brez avstrijskega pri-oljenja. Mi nikakor ne bodemo pripustili, da bi se kratile naše pravice. Mi ne bodemo niti od jedne naših pravic odstopili — in ako se, kar Bog obvari, beseda "foreigner" uresniči, potem moramo vedeti, da je bil ogrski premier prvi, kteri je rabil to besedo."
Ta izjava je provzročila na Dunaju veliko razburjenje, ktero je bilo skoraj večje, nego je bil napad grofa Tisza. Mogoče je povsem lahko, da bo postalo osodepolno dejstvo, da je tudi avstrijski ministerski predsednik po-vdarjal mogočost ločitve Ogrske od Avstrije. Ako ne pride do sporazuma, bode kmalu Avstrija prestala biti velesila.
Newyorska kronika. Washingtonske novosti.
Poulično ropanje.
Včeraj zvečer so drzni roparji na 142. zapadnej ulici, med Broadwayem in železnico N. Y., N. H. železnice napadli gospo Zofijo Frankfurtovo, soprogo trgovca Frankfurta, 6l, zap, 146. ulica. Dva roparja, jeden beli, drugi zamorec, sta dolgo časa sledila j gospej. Dasiravn j sta bila sumljiva, je ona šla mirno dalje svojim potom. Ko sta se jej pa približala, jej je beli odvzel denarnico. Frankfurtova se je branila, kolikor se je mogla ter za-jedno tudi klicala na pomoč. Toda ' takoj nato je priskočil zamorec, kteri je gospo z vso silo udaril po glavi, tako, da je padla na tla, na kar stii lopova z njenim denarjem odnesla pete.
Par trenotkov na to se je gospa zavedla in odšla mučno proti domu, kjer je o napadu naznanila svojemu možu. Slednji je naravno obvestil policijo, toda prepozno. Lopova sta jej odvzela diamantni prstan vreden $150 in precejšnjo svoto denarja.
Zmrznil.
Petintridesetletni longshoreman P. O'Brien, 299 južna 2. ulica, Brooklyn Borough, je v minolej noči na Metropolitan Ave. in River St., zmrznil. Nesrečnika so našli zjutraj na ulici povsem trdega.
O'Brien je prebil prejšnji večer v družbi prijateljev in je pijančeval v nekej gostilni na Metropolitan Ave. Kasneje je hotel priti še na pomol Recreation in je na potu najbrže zamenjal ulico s svojo posteljo.
Vzrok: brezposelnost.
Ker ni mogel dobiti dela, je 53letni Moris Lontz obupal in se je radi tega včeraj v kopalne j sobi svojega stanovanja v hiši 64, istočna 109 ulica, obesil. Luntz je delal preje pri nekem fotografu, tero službo je pa zgubil pred dvema tedni, od kterega časa je zaman iskal dela.
Ker je imel soprogo in petero otrok v starosti od 1^2 do 9 let, bil je dne do dne bolj žalosten. Ko se je njegova soproga zjutraj probudila, ga je pogrešila. Kasneje ga je našla v kopalnej sobi viseti na vrvi, ktero je pritrdil na plinovo cev.
Se je li usmrtil.
Župnik George D. Sander, od katoliške cerkve sv. Leonarda v Brook-lynu, kteri je bil v Brooklynu duhoven, v Jerseyju pa sportsman ter ljubimec konj in nežnega spola, — je zginol in nihče ga ne more najti. Med tem, ko nekteri trdijo, da se je usmrtil, pravijo drugi, da temu ni tako in da je on sedaj povsem na varnem in najsrečneji "amador".
Tudi gospa Crescentia Seibeljeva, sestra Mamie Kippove* ktera je bila preje gospodarica pri Pecku v Far Hills, N. J., in ktera je bila baje tudi v zvezi s župnikom, je prepričana, da se Georgios ni vstrelil. ali celo v vodo skočil, ker za tak Čin je sedaj — premrzlo. V ostalem pa ona neče mnogo govoriti o brooklynsko-jersey-skem amorju. Njena mati je pa radi tega škandala nevarno zbolela.
Drzen mornar.
Gibraltar, 21. nov. Devetnajst čevljev dolgi čoln "Columbia", s ktero potuje kapitan Eisenbraun, je dospela semkaj iz Bostona, Mass. Drzni Američan potuje sedaj s svojim čolnom dalje v Marseille.
Cubanska pogodba.
Washington, 20. nov. Kakor smo že včeraj poročali, bila je cubanska pogodba sprejeta s 335 proti 21 glasovi. Od slednjih glasov je bilo polovico demokratičnih, polovico republikanskih. Stoprav pred glasovanjem skušal je Williams predlog izročiti finančnemu odseku, kar so pa republikanci preprečili.
Glavna govornika demokratov sta bila Sulzer in Williams. Sulzer je dejal, da bode glasoval za predlog, ker to je pravičen korak.
Williams je izjavil, da je varnostna carina neke vrste davek, vsled kterega mora večina ljudstva krvaveti. Republikanci neČejo preinačiti tarifa, ker se boje, da bi preinačenje ne bilo preveliko. Kakoršen je pa tarif sedaj, dobivajo monopoli vedno večjo moč in tudi javne prevare so bolj mogoče.
Dvanajst minut pred 4. uro je izjavil Payne (N. Y.), da ne bode govoril, dasiravno je bil v to opravičen.
K glasovanju je pozval Smith (rep. Mich.), na kar se je glasovanje za-vršilo, kakor zgoraj navedeno.
Po današnjej seji se bode zasedanje preložilo do torka.
V senatu.
Washington, 20. nov. Neki ugledni republikanski senator je naznanil, da cubanska reciprocitetna pogodba pri izrednem zasedanju senata nt bo sprejeta, temveč še le pri rednem zasedanju, ktero se prične v decembru.
Oni senator je tudi trdil, da tem povodom ne pride do dolzih govorov. V senatu ne bode velike opozicije proti cubanskej reciprocitetni pogodbi, tako, da bode sprejeta v istej obliki, kakor v zastopniŠkej zbornici.
Proti W o o d u.
Washington, 20. nov. Senatov odsek za napredek vojaštva, je pričel z preiskavo opozicije proti imenovanju generala Leonard Wooda generalnim majorjem naše stalne vojske. Senator Proctor naznanja, da bode major Rathbone, kteri je radi generala L. Wooda zgubil službo na Cubi, Wooda pred odsekom obtožil. Haunu in Teller sta se izjavila proti Woodovem
imenovanju.
Hanna je pred vsem povdarjal Rathbonovo afero in Woodovo rae-šavanje v posle vrhovnega sodišča na Cubi, ker je izdajal samolastna povelja, ko je bil še na Gubi vojaški go-verner. Radi tega Wood ni klasificirati vrhovni poveljnik naše stalne vojske.
Po Hannu so zaslišali senatorja Tellerja, kteri je dejal, da se z napredovanjem Wooda dela vsem častnikom naše vojske krivica, kajti Wood je preskočil 194 častnikov. Tako krivico pa senat ne sme pripustiti.
Novi Enoch Arden.
Philadelphia, Pa., 20. nov. Pred 19 leti je Edward Wyne ostavil svojo soprogo, ktera. živi sedaj v hiši štev. 1311 Williams' Street. Kasneje sq pripeljali v Clevelandu necega vojaka in Wynejeva. misleč, da je on njen soprog, ga je pokopala na svoje stroške, na kar je dobila zavarovalnino v znesku $500. Sedaj se je pa njen soprog javil in jej povedal, da je pokopala nepravega moža. Wvneja so aretirali, ker že 19 let ni skrbel za svojo soprogo.
Zapet vojska?
Cauca in Antioquia se ne bodeta pridružili re
publiki Panama.
Radi tega zamore nastati vojska med Panamo in Colombljo. — Colo m bij ski odposlanci na potn v Washington.
Panama, Panama, 21. nov. Minister inostranih del naznanja, da panamska vlada od držav Cauca in Antioquia ni dobila nikaeih poročil, iz kterih bi bilo razvideti, da bi se obe imenovani colombijski državi radi pridružili novo vstanovljenej republiki. Iz tega je pa izvajati, da tudi vlada republike Paname ne želi, da bi se imenovani dve državi z njo zje-dinili. Pred vsem bi Panama s tem ničesar ne pridobila, pač pa bi povečal:- nevarnost, kajti Colombia zamore Cauco in Antioquio napasti od kopne stvari.
Semkaj je dospela vest, da sta ameriški državni tajnik Hay in panamski poslanik Buena Varilla podpisala prekopovo pogodbo, kar je tukaj napravilo veliko rado§t.
Ameriške mornarske oblasti ne bodo poslale v Buenoventuro svojih vojnih ladij, ako ne dobe v to povelje iz Washingtona. Prisotnost angleške vojne ladije "Amphion" v Buenaven-turi povsem zadostuje.
Admiral Walker trdi, da on ni v nikakej zvezi z tamosnjim političnim položajem.
Galveston. Texas, 20. nov. Miste-rijozniki potniki iz Colombije, kteri so semkaj dospeli s parnikom "Cu- j ban", so se včeraj izkrcali in odpotovali dalje proti Washingtonu. Ptujci trdijo, da niso colombijski odposlanci. temveč zasebniki, kteri potujejo v zabavo. Vendar pa to ni resnično, kajti oni so se dalj časa posvetovali z tukajšnjimi vladnimi uradniki, kte-
ri slednji pa o razgovoru niso hoteli nikomur naznaniti.
Druga burska vojska i
Grožnje colombijskega generala Reyes a.
Colon, 21. nov. Colombijski general Reyes je naznanil zastopniku '"Ass. Pr." sledeče:
"Včeraj mi je admiral Coghlan uradoma obvestil, da bodo Zjed. države preprečile izkrcanje colombijskega vojaštva v Panami. Jaz sem obljubil generalu admiralu Coghanu, da Colombia kaj tacega ne bode storila, dokler jaz ne pridem v Washington, kamor potujem via Puerto Limon in New Orleans. Tudi sem dejal admiralu Coghlanu, ako se bode moj trud v Washingtonu izjalovil, morale se bodo Zjed. države bojevati z vsem colombijskim ljudstvom, kar pomenja drugo bur<=ko vojsko.
"Jaz potujem v Washington, da storim vse, kar je v mojej moči za poravnavo sedanjih razmer in nasprotij te v.
"Colombia je obupana. Jaz dvomim, zapopade li Roosevelt resnost položaja. Na strani Colombije je vsa južna Amerika, ktera se boji razširjanja Zjed. držav proti jugu.
"V Washingtonu bodem predlagal načrt, po kterem bode zamogla Panama postati zopet last Colombijena kar postane glavno mesto Colombije, mesto Panama. Jaz sem uverjen, da bodo to idejo vsi Colombijci podpirali.
Grozen konee.
Smrt roparja Tom Horna.
Cheyene, Wyo., 21. nov. Včeraj so tukaj obesili zapadnega roparja Tom Horna, kteri je umoril Willie Nickel j a in vse polno druzLh ljudi. Oblasti so izdale vse mogoče varnostne odredbe, kajti tukaj krožijo vesti, da nameravajo roparjevi tovariši svojega vodjo zadnji trenotek odvzeti krvnikom.
Ječe že več dni straži šerifovo moštvo in dve sotniji državne milice, da tako v slučaju potrebe drugim roparjem preprečijo napad ali vhod v ječo. V očigled bližajoče se smrti, je dejal Horn, kteri je dosedaj vedno trdil, da se ne boji niti vraga, niti Boga, da se sedaj kesa. Radi tega je tudi privolil, da ga je duhoven "spreobrnil", na kar sta z duhovnom zajedno dalj časa molila.
Tom Horn je bil tipičen ropar za-pada, ki je bil svojeČasno slavni bojevnik z Indijanci, potem sledoiska-lec, konečno pa konjski tat in največji bandit.
Smrtna obsodba.
Salt Lake City, Utah, 21. nov. Na dvorišču državnega zapora so danes ustrelili v smrt obsojenega Petra Mortensena. On je namreč prosil, naj ga raje ustrele, mesto obesijo, kajti v Utah zamore vsak obsojenec svojo smrt voliti med vešali in puško.
Mortensen je bil preje ugleden stavbenik. V jezi je pa umoril tajnika James R. Haya od Pacific Lumber Co. Dasiravno proti njemu ni bilo direktnih dokazov, bili so porotniki o njegove j krivdi vendar-le prepričani in prizivno sodišče je prvotno obsodbo potrdilo. .
Obsojenca so vstrelili včeraj dopo-ludne pazniki zapora.
Mlpriižčtt ggnrAln.	~
Buttler, Pa., 21. nov. Kmalo po 5. uri včeraj zjutraj je pričelo goreti v tukajšnjem Park gledališču. Ogenj je preskočil tudi na sosednje hiše in je v par urah napravil za $300,000 škode. Pri gašenju je podirajoče se zi-dovje zasulo več gasilcev, od kterih so bili štirje težko ranjeni.
Sekira pronzročila požar.
Newark, N. J., 20. nov. Ko je neki delavec s sekiro zabijal žeblje v železo kraj rezervoarja nafte od tvrdke S. Halsey & Sons na Belmont Ave, in West Kinney Street, odskočila je iskra v rezervoar. Takoj na to je pri čelo goreti. Ogenj je napravil za $6000 škode. Ranjen ni bil nihče«
Zgubljen parnik.
"Discovery" se je na potn iz Nome v Washington zgubil.
Seattle, Wash., 21. nov. Parnik "Discovery", kteri je dne 15. oki. od-pljul iz zlatega severa, iz Nome City, z potniki in zlatim tovorom, je neznano kam zginil. Dne 28. okt. so videli parnik zadnjikrat. "Discovery" je bil pod poveljništvom kaj i ta na. McGratha, kteri je vešč pomorščak, dasiravno mu Alaskino obrežje ni bilo dobro znano.
Včeraj je dospel semkaj parnik "Excelsior" iz Sitke, Alaska. Na vsem potu se je moral boriti z viharji Slednji parnik je pljul istim potom, kakor "Discovery". Na potu so videli prazen rešilni čoln z imenom 4'Disco-very" iz česar je sklepati, da so se vsi mornarji in potniki potopili. Na parniku je bilo §0 osob.
Seattle, Wash., 21. nov. Iz Dawson City, Alaska, se poroča, da je tamkaj zgorelo poslopje lista Y"ukon Sun". Ogenj je nastal radi razstrelbe gazo-lina. Škoda znaša $35,000. V Alaski kaže toplomer 35 stopinj pod ničlo.
Delodajalci zahtevajo reč vojaštva.
Milica ne zadostuje proti delavcem.
Denver, Colo., 20. nov. Posestniki rovov v pokrajini Telluride, kjer rudarji že dalj časa štrajkajo, prosili so governerja Peabodyja za vojaško varstvo. Ker posluje večina državne milice v Cripple Creeku, je governer prosil predsednika Roosevelta brzojavnim potom, naj mu da na razpolago redno vojaštvo iz Fort Logana. Ako predsednik v to ne privoli, bode governer milico pomnožil. V okraju Telluride, se sicer niso pripetili ni-kaki nemiri, toda posestniki rovov nameravaio pričeti opravljati dela z skabmi, radi česar se je bati nemirov.
Washington, 20. nov. Predsednik Roosevelt dobil je od coT radskega governerja Peabodija brzojav, kteri ga prosi, naj ukaže generalu Bald-winu, naj odpošlje v Telluride toliko vojakov stalne vojske, kakor mogoče. Predsednik se je tozadevno posvetoval z vojnim tajnikom, na kar sta sklenila, da se governerjevej prošnji ne ugodi.
Naročujte in priporočajte "Gla» Nareda". Z« eek> leto stažu: le $&0a
t ._
„Glas Naroda".
Ust slovenskih delavcev ▼ Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 10§ Greenwich St., New York City.
njegovemu nativizmu in dozdevanju, da so domačini več nego kaki diugi ljudje, kterim on ne privošči pravice, ktera velja po njegovem mnenju le za njega in ljudi njemu jednake.
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
„ pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . gl<L 7.50, .	pol lela . . gld. 3.75.
m	četrt leta . gld. 1.80
Y Evropo pošiljamo list skupno-dve številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemŠi nedelj in praznikov.
..GLAS NARODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plač; 80 <* n. tov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ■e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Honey Order.
Pri Bpremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
„GLAS NARODA",
10» Greenwich St., New York. City — Telefon 3795 Cortlandt. —
Omejitev naseljevanja.
Senator Lodge ima še vedno svoje stare ideje in staro prepričanje. On namreč še vedno ob vsakej priliki na toleuje in povdarja, da se mora naseljevanje omejiti. To je pa po njegovem mnenju mogoče najbolje doseči s tem, da se dovoli izkrcanje le onim naseljencem, kteri so do gotove stopinje olikani. Dasiravno je Lodge z ozirom na to že neštetokrat pogorel, še vedno ni izgubil nade in srčnosti, radi česar je sedaj zopet vložil predlog, s kterim predlaga, da mora vsaki priseljenec biti star najmanj 15 let in da mora znati brati.
Ako na misli senator, da je na ta način mogoče določiti, kteri priselje nee je dobrodošel in kteri ne, se zelo moti. Newyorska "Sun" povdaija v svojem tozadevnem članku, da se je bivši predsednik Cleveland, ko je dobil 1. 1890 sličen predlog, izrazil: "Znanje čitanja in pisanja nam še niKakor ne dokazuje, da dotični priseljenec ni marljiv in da ni dobrodošel.'' Ta izrek je pa dandanašnji še istotako veljaven, kakor je bil pred šestimi leti, kajti tudi sedaj, kakor takrat, nimamo nikacega povoda, da spremenimo našo naseljevalno politi ko na tako radikalen način.
Vsi naselniški uradniki jednogla sno zatrjujejo, da so pri nas potrebni le taki naseljenci, kteri znajo delati 7 motiko, krampom in lopato, in kteri so izredno močni. Toda kljub temu da je število taeih naseljencev naj večje, je z ozirom na potrebo. Še ved no premajhno. Omejitev te vrste na seljevanja, po želji senatorja Lodge in komisarja Williamsa. bi pa pome njalo za našo deželo veliko nesrečo Komur so gospodarske razmere v na šej republiki poznane, in kdor paz ljivo zasleduje razvoj imenovanih razmer, dobro ve, da domačini nečejo ali ne znajo opravljati težkih del. Te vrste delo so vedno in vselej oprav ljali le priseljenci in temu je še vedno tako, kakor je bilo nekdaj. Pri grad nji newyorške podulične železnice so vsa težka dela izvršili Italijani in sicer ne radi tega ker oni delajo ceneje, nego drugi, temveč zgolj radi tega, ker podjetnikom ameriških delavcem sploh ni bilo mogoče dobiti.
Tudi ni resnica, da nastane vsled naseljevanja analfabetov, domačinom nadležna konkurenca. Sin Italijana, kteri se je pri nas vstanovil z krampom in lopato svoje domovje, je že Američan in on si hoče služiti denar na lahek način. V sedanjih razmerah, ktere bodo brezdvomno še dolgo obstale, je povsem nemogoče, da dobimo tudi v Ameriki nekak stan nevednežev in nazadnjakov za trajno dobo. Prva tu rojena generacija ne pozna več običajev svojih narodnosti v Evropi, fanatizem kterekoli vrste je njej nepoznan, kajti tu vsakdo napreduje.
Nikakor se ne motimo, ako trdimo, da oni doseljenci, kteri ne poznajo nikake olike, najbolj žele po napredku. in ako tukaj njihovi "duševni" vodje po starokrajskem načinu na nje ne vpljivajo, gotovo napredujejo. V vzgled naj nam bodo potomci Ircev kterih prednii.i so prišli semkaj brez sredstev in znanja, in kteri so opravljali preje ista dela, kakoršnja opravljajo dandanašnji Slovani in Itali-jani. EV
Stališče senatorja Lodge je neopravičeno ter neumestno in ono nam dokazuje, da njemu razmere niso poznane. Da on zahteva omejitev naseljevanja, pripisati imamo to zgolj le
Dunajska vlada In Slovani.
Dunajska vlada ne more videti močnih avstrijskih Slovanov. Vsak državnik, ki dobi krmilo vlade v roke, ovira razvoj Jugoslovanov, kakor da bi njih narodni razvoj bil poguben za državo, v kteri so Slovani v veliki večini. Dokler so Slovani razkosani, so ibki in take je lahko vladati, zato pa so vsi dunajski državniki vedno nasprotovali vsakemu jugoslovanskemu združenju. Ni ga naroda, ki bi imel take vrline, kakor jih ima jugoslovanski, in ni ga v Avstriji tako močnega naroda, kakor so Jugoslovani, ako bi se združil slovenski del Koroške, Štajerske, Primorja. Kranjske, Dalmacije in Hrvatske. Ali avstrijskim vladam je glavna nalega, lelati na to, da se ne združijo, prvič Slovenci med seboj, in drugič s Hr vati. Radi tega jim noče dovoljevati -ol v narodnem duhu, da bi ne imeli Jugoslovani primerno svoji moči žalostne inteligencije. Na drugi strani >a zahtevajo "višji" oziri, da podpira lunajska vlada vse druge narodnosti, 'd so z Jugoslovani v dotiki in ki so v' primeri ž njih številom v manjšini, lu zamorejo te narodnosti naspioto-.*ati vsakemu močnejšemu jugoslovanskemu ^pokretu. Tako je n. pr >odpirala vlada v Dalmaciji Italija-le in bode delala vse možno, da ne izginejo, ker z njimi bi izginili v Dal naciji tudi jedini nasprotniki jugo--lovanskemu združenju. Tako podpi ■a vlada v Istri Italijane, tako jih »odpira na" Goriškem, v Trstu, kjer :ie dovoli slovenske šole. In da je nje la podpora v prilog Italijanov izdat-lejša. tudi noče videti, ako avstrijske Italijane podpirajo tudi Italijani zza meje, kakor molči, ko Nemčija >odpira zoper močne Cehe šibkejše Nemce na Češkem. In kakor je izro-•ila na Koroškem in na štajerskem slovenske manjšine Nemcem, tako je izročila tudi ogrske Slovane Madja-rom, jedino v ta namen, da Slovani le pridejo do svoje moči in veljave, primerne njih številu. Zakaj podpira aa Kranjskem Nemce, če ne na ško-lo avstrijskih Slovanov? Zakaj je lvstrijskirn pangermanom in laškim redentarjem vse dovoljeno? Zakaj nasprotuje slovenskim šolam, zakaj slovenskemu uradovanju? To vse so iasna znamenja, da dunajska vlada hoče obdržati avstrijske slovanske narode šibke.
Tisze vladni program.
Novo ogrsko ministerstvo je bilo pri poslanski zbornici neprijazno -prejeto, tem večje navdušenje mu je izkazala magnatska zbornica. Pred isto je razvil novi ministerski pred sednik grof Tisza zelo obširno svoj program. Lepe besede je tu nakopičil v venec fraz, na vse strani je delal noklone, celo sicer prezirana in izrab bana Hrvatska je dobila par dobro hotnih besed.
Povedal je. da bega državni zLor že več mesecev v labirintu negotovih debat, vsled česar ne pridejo do re sitve najvažnejše deželne zadeve. Prvo nezadovoljnost so vzbudila zvišana vojaška bremena. Tozadevna vojna predloga se je pozneje sicer umaknila, a to položaja ni zboljšalo, 'ver se je vseh narodnih slojev polotila splošna in globoka razburjenost. Toda danes se mora konštatovaii, da -so prišli na Ogrskem do nekake pomirljive točke. Iz zadnjih dogodkov se pa dasta izvajati dva nauka/ 1) la v vseh slojih narodnega mnenja ivi želja, naj bo v skupni armadi nadjarski poveljni in službeni jezik, "n 2) da pa se madjirski narod pri eh svojih prizadevanjih plaši posledic globokega konflikta med krono in narodom. Sedanji armadni znaki potrebujejo revizije, reforme, da pride >o njih državnopravno stališče dežele lo svoje veljave.
Potem je razpravljal o uvedenju uadjarščine v vojaška sodišča, o pre-ueščenju ogrskih častnikov k domači m polkom, kar se bode kmalo izvrglo, o madjarskem pouku v vojaških .-zgojevališčih in o ustanovljanju novih takih zavodov za madjarsko mlačno, kar vse je takorekoč že zagotovljeno.	-
Nova vlada bode pred vsem morala od zbornice do novega leta izpo-slovati rekrutno predlogo indemni-eto in proračun za leto 1903. Glavni emelj nove vlade bode politika liberalne smeri. Druga vodilna ideja mu bode narodno stališče, namreč krepka zgradba narodne države. Posebnost odrskega naroda je, da respektuje( T) pravice ter kaže strpljivost napram nemadjarskim državljanom. "Ne morem tajiti dejstva, da skoraj (?) polovica državljanov ni madjarske pasme/' In te drugojezične državljane so že naši predniki sprejeli s polno ljubeznijo (?) v mejah ogrske ustave, dobili so najobsežnejše (?) pravice, in jaz mislim, da prava ogrska na-
rodna politika zahteva, da se te pravice varujejo in častijo ter se tudi v bodoče rešpektujejo ter da z resnično bratsko ljubeznijo in simpatijo postopamo s svojimi drugojezičnimi sodržavljani in vse njihove aspiracije, opravičene želje in interese pospešujemo , ki niso v nasprotju z velikimi nazori ogrske narodne države in z nedotakljivstjo dežele. Toda ravno tako je tudi potrebno, da se napram vsem tistim, ki so nevarni sovražniki ogrske države, tedaj tudi napram na--im drugojezičnim someščanom postopa z vso strogostjo. Zahtevamo, da drugojezični naši sodržavljani odbijejo od sebe nezdrave (?) elemente.
Posebno upoštevanje zaslužijo, ako govorimo o drugojezičnih državljanih, hrvatske sestrske dežele. Hrvatski narod je v državnopravnem stališču od ogrskega zakonodajstva pripo-znana narodnost. Ogrsko zakonodaj-stvo je leta 1868 prekinjeno bratske ( i) ljubezni in velikodušnosti (?) redilo hrvatskim deželam vsa vprašanja. Storilo je to, da se vezi zaupanja, ljubezni in privrženosti tembolj tisnejo. Ako preiskujem danes politične rezultate tega postopanja, moram z žalostjo konstatovati, da se še danes kaže staro sovraštvo in nesloga v bratskih deželah."
Končno je razvijal grof Tisza irav obširno razna gospodarska vprašanja. Toda ako le presodimo njegove besede o ljubezni in naklonjenosti napram nemadjarskim narodnostim, spoznamo, da so tudi novi vladi za program — fraze.
KJE JE?
Marija Krašovec, doma iz Bučne vasi pri Novem mestu. Za njen naslov bi rad zvedel: Josip Bru-dar, Box 40. Bingham, Utah.
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 21. nov. Profesor Mikulicz z Vratislave naznanja, da je serum, vf *ega je izumil dr. Marmorek za '.dravljenje jetike — za nič.
Belgrad, 21. nov. Bivša kraljica Natalija, jedina dedkinja pokojnega tralja Aleksandra, neče sprejeti od srbske vlade onih stvari, ktere je po larila vlaela kralju po njegovej po roki z Drugo Mašinovo. Ta imovina "e vredna $400,000.
Petrograd, 21. nov. Rusko mini -terstvo inostranih del nikakor ni vznemirjeno radi raznih vesti iz daljnega zapada, ktere tukaj krožijo. Korejske luke še ne bodo tako hitro od-<>rte svetovnej trgovini, kajti o tem ruski poslanik v Koreji Še ni ničesar ooročal. Poročilo, da so Rusi osvojili kitajske postojanke ob velikem ?:idu, so prava absurdnost, kajti mi nisterstvo povdarja, da bi potrebovalo cele vojske, predno bi zasedla Rusija imenovane postojanke.
Moskva, 21. nov. Konzorcij baku :kega petroleja, kteri je last Rot sehildov in in Nobelov, podražil je po vsej Rusiji ceno petroleju za 15%. Zastopniki konzorcija so podražili ceno radi zadnjih delavskih nemirov v Baku in radi mnozih požarov. V ostalem se je pa letošnji pridelek tudi za 20% pomanjšal. Tukajšnje časopisje trdi, da ima konzorcij velikansko zalogo, ktere pa v uradnem poročilu ne omenja.
Kijev, 21. nov. Tukajšnje časopisje trdi, da Mandžurija v ruskej posesti, kakor tudi milijoni, ktere so naložili Rusi v Mandžuriji, ne bodo prinašali nikake koristi. Radi tega bi bilo naj umestneje, da se da kontrola Man Ižurije in tamošnjih železnic — Angliji, Japonskej in Zjed. državam.
Paris, 21. nov. Krmilni zrakoplav bratov Lebaundy, kteri je na potu dosegel izvrstne vspehe, je včeraj na Champ de Mars zopet plaval, kakor so hoteli zrokoplavci. Letel je proti vetru proti Meudonu. Ko so se hoteli napotiti proti zemlji, zanesel je veter zrakoplav proti neken drevesu. Veje so zrakoplav raztrgal \ tako, da ]e na svojej okostniei na drevesu obvisel. V zrakoplavu sta bila eronauta Juehmes in Rent, ktera sta pa srečno splezala na zemljo.
Cherbourg, 21. nov. Tukaj so aretirali neeega Allena, naturalizirane-ga Američana, kteri je skušal dobiti načrte tukajšnjih trdnjav.
Rim, 21. nov. Papež je sprejel avdijenco gospo PhippsoVo iz Pitts-burga in — igralko gdčno. Fisher-jevo iz New Yorka.
London, 21. nov. Zastopnik "Ass Pr." naznanja, da bode posledica konference med italijanskim in an-gležkim ministrom inostranih del, popolni sporazum med angležko in italijansko zunanjo politiko. Danes zjutraj ob 9. uri je italijanska kraljeva dvojica odpotovala v Porthsmouth, od kjer se podasta v Cherbourgh in od tam proti domu.
Kranjsko slovensko katoliško
SLUŽBO IŠČE mlad fant, ki zna slovenski, nemški in angleški jezik, zna dobro igrati harmonike in ima veselje delati v kakem saloonu. Jakob Kraniz, Bov 61, Clinton, Ind.	(19-22-11)
SLOVENCI IN SLOVENKE
v Cle^elandu, Ohio,
pridite k
SLA VNOSTI,
ktero priredi
SLOV. PODP. DRUŠTVO SOKOL
dne 25. novembra 1903 •
v Union Hali, 1696 St. Clair St.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Vstopnina 25 ct.
Zabave obilo za vsacega. kdor le ni preveč čmeren.
-: V AJB I L O :-
Slovensko podporno društvo sv. Jožefa št. 21, v Federal, Pa., spadajoče k K. S. K. J., priredi v društveni dvoiani dne 26. novembra l. t.
..VESELICO IN FAIR..
v prid društva.
K veselici se vljudno vabijo vsi tukajšnji in okoliški Slovenci. — Pri-četek veselice točno ob 1. uri popolu-dne. — Ples in Fair v društveni dvorani. — Godba pod vodstvom g. Josip Plevnika. —
Za pokrenčanie je preskrbljeno z vsakovrstnimi jedili, pijačo in slad--čicami.
Vso rojake najuljudneje vabimo k obilnem obisku.
V torek, 17. novembra, vprašal sem pri "Novi Domovini" v Clevelandu, O., za ceno vožnega lista na parniku "Kroonland" od Clevelanda do Ljubljane in rekli so mi $54, in češ, to je najceneje, kar mogoče. Prava cena je pa $50-45, kakor sem tudi plačal v g. Frank Sakserja pisarni.
Frank Ahčin.
KJE SO? Frank Kristan iz Češče vaši; Mat. Kozina iz Zaloga in John rj> o ž i e iz Cegelnice, vsi trije iz Novomeškega okraja. Lansko leto sva bila skupaj z Božičem in bi rad zvedel za njune naslove: Mat. Zoran Box 180, Bingham, Utah.
$34
v.lia vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE, ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez G«-novo. 1'arnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni.
Iz New Yorka v Trst in Reko
naravnost vozi Cunard družba in velja do Trsta v 3. razredu $38. Paznik te družbe odpljuje iz New Yorka dne 24. novembra ob 10. uri dopolu dne. Parniki so veliki z 13.500 to nami tovora, na dva vijaka; potniki dobe tudi vino. Zastopnik te družbe je g. Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Tz Trsta do New Yorka pa velja listek 3. razreda $36.
Osobni parnik
CA RPATHIA
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Trst ter velja do do Trsta $38.00.
Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELM d. GROSSE
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Red Star črte"
ZEELAND
odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Ekspresni parnik "francoske družbe
LA TOUR Al NE
odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike prodaja F r. Oatatr,	Greenwich
S t.. A' e v/ York. Z* ekspresne par tiike si ie preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod notom brzojava ali pn UM6 uoklieite p^ lelefonu- 3795 Ccrtlandt, ako ste na kaki postaji v V«rku. Dnhrn si to zanomnite.
podu. društvo
svete Bartoe
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t Pennsjlvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josrp Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 478, Forest City, Pa.
I.	tajnik: Iv an Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Žioan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSrSDABSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bttcineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
Svira vse vrste glasbe. Učenje kacega inštrumenta je
;«R\S ne""'rLbno-
Columbia $20 Records.
Stroj govori razločno.
Pišite po brezplačne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
TALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev ti komad; Sio ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežer, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
93 Chambers Street, New York City.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sent v CLEVELANDXJ, OHIO, otvoril
MŠ PODRUŽNICO.
in sicer
1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tarn me zastopa, večletui vslužbenec gospod ANTON BOBEK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
Kurz.
Za | OO kmn avstr. veljave treba je dat: $20.40 in k tema še ločen tov za poštnino, ker mora biti de nama pošiljatev registrirana.
POZOR ! Rojakom v Minnesoti naznanjam, da nema m nikake zveze z Maks Severjein v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje ime in svarim rojake se za moje dobro ime s tem človekom spuščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Moj edini zastopnik v Duluthu, Minn., je gospod Josip Scharabon, 217 West Superior St.
Frank Sakwr.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jib odpošljemo jMištnine prosto, ako se uam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Fino rezane z imitacijo solneve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo-*
iSpomin na Jezusa 35 ct. lfiloteja, usnje, zlata obreza $1.20,
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 ct. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni btudene, 1.80-$L50-65 ct. Marija zgodnja danica, $2.20. Marija zgodnja danica, eleg. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Nebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. Maii Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež. 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri računar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov,
brojcirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka Ijtibimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct
brožirane 75 ct. Narodne pripovedke L in II. zvezek po 20 ct.
Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Šaljivi Slovenec 90 ct. Šaljivi Jaka 20 ct.
Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct.
Andrea« Hofer 20 cL
Radecky 20 ct.
Admiral Tegetthof 30 ct.
Princ Evgenij 20 ct.
Baron Trenk 20 ct.
Knez Črni Jurij 20 ct.
Močni baron Raubar 20 ct.	,
Vojska na Turškem 40 ct.	A
Naseljenci 20 ct.
Naselnikova hči 20 ct.
Na Preriji 20 ct.
Poslednji Mckikanec 20 ct.
Hi raid a 20 ct.
Jama nad Dobrušo 20 ct.
Nezgoda na Palavanu 20 ct.
Doma in na tujem 20 ct.
Ciganova osveta 20 ct.
Vrtomirov prstan 20 ct.	i
S prestola na morišče 20 ct.	,,
Mrtvi gostač 20 ct.
Cvetina borogr. 30 ct.
Srečolovec 20
Štiri povesti 20 ct.
Najdenček 20 ct.	"	j
Tiun Cing 20 ct.
May Erie 20 ct.
Stezosledec 20 ct.	;
Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct.	^
Hildegarda 20 ct. Sv Genovefr 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct.-Mirko Poštenjskovič 20 ct. Kako je zginol gozd 20 ct. Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 ct. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct.	• '*
Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 st. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903, 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijsko Zgodovine 25 ct.. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
J
<
Jugoslovanska
. Jeflnota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Habjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: John Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: JURIJ L, BROZICH. Ely. Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: Ivan Govže, P. O. Box 103, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Peeko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, P. o. Box 114, Eveletli, Mkin.
POROTNI ODBOR.
Mihael Klobučar, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij brožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošilja t ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely. Minn, in po svojem zastojmiku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K društvu sv. Mihaela štev. 27 v Diamondville, Wyo., Fran Rosen-stein rojen 1878, Anton Cross 1873. Društvo šteje 33 udov.
K društvu sv. Jurija št 22 v South Chicago, 111., Peter Merla 1870, Ivan Kekič 1883, Andrej Mikolič 1SS3, Josip Rosandič 1880. Društvo šteje 85 udov.
K društvu sv. Mihaela štev. 4c v Claridge, Pa., Josip Bradač 1880. Društvo šteje 35 udov.
K društvu sv. Barbare štev. 33 v Trestle, Pa., Ignacij Kolar 1872, Matevž Peternel 1874, Anton Fatur 1867, Jakob Krainc 1884. Društvo Šteje 47 udov.
K društvu sv. Janeza Krstnika štev. 37 v Cleveland, Ohio, Martin Bronovic 1872. Društvo šteje 56 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa., Fran Ošaben 1881. Društvo šteje 79 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla štev. 35 v Dunlo, Pa., Fran Jerman 1877, Ivan Jerman 18S5, Anton P je 1877, Matija Turšič 1881, Fran Arhar 1878, Ivan S igelj 1876, Kan Znidaršič 1880. Društvo šteje 27 udov.
ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minn., Josip Henigman in Gašper Roin. Društvo Šteje 242 udov.
SUSPENDIRANI.
Od društva Marija Pomagaj štev. 6 v South Lorain, Ohio, Josip Stembal. Društvo šteje 2 1 udov.
ODSTOPILI.
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 16 v Johnstown, Pa., Jakob Smrekar. Društvo šteje 78 udov
bert
Od društva sv. Srca Jezusa šte v. 2 v Ely, Minn., Josip Arko in AI-Verant. Društvo šteje 247 udov.
ČRTANL
Od društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely, Minn., Luka Jerman, Ivan Muhič in Anton Zaletel. Društvo šteje 240 udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda štev. 1 v Ely, Minn., Anton Arko. Društvo Šteje 298 udov.
Od društva Marija Pomagaj štev. 6 v South Lorain, Ohio, Ivan Bombač. Društvo šteje 20 udov.
J u r i j L. B r o ž i č, I. tajnik.
Drobnosti.
Iz East Helene. M o 11 t., nam poroča naročnik našega lista, da so tam zopet pričeli delati v bakrenih topilnicah in tudi rudokopih, kteri so last Amalgamated Copper Co.; delali bodo tudi v Anacondi, Butte in Great Falls, Mont.
Umrl je v Lovrani bivši reški po-desta, ministerski svetnik J. Clotta. star 81 let.
Nagloma je umrla 5. novembra Peternel starejša na Ilrušici. Zdrava se je zgrudila na tla in bila mrtva. Zadela jo je kap.
Roko z 1 o m i 1 a si je dne 5. nov. popoludne Afarija Hafner, kurjačeva hči, stanujoča v Novem Vodmatu št. 81 v Ljubljani. Padla je po stopnicah.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Anzelm Baraga in France Ule, posestnikova sina iz Grahovega, sta odpotovala prvi v starosti 17 let, drugi v 14. letu v Brazilijo in bivala tam 7 let, ne da bi se bila zglasila k naborni stavi, v svojo domovino sta se šele pred kratkem vrnila. Baraga je bil obsojen na 5 dni poostrenega zapora in 10 K denarne globe. Uleta je pa sodišče oprostilo. — Peter Medved, posestnika brat v Janževcm brdu je bil tožen, da je Franceta Čandeka na desnem stegnu poškodoval. Čan-dek se je namreč spri z njegovim bratom zaradi živine, ki se je pasla na Medvedovem svetu, Peter Medved se je vmešaval v prepir in ker fca je Čandek z grabljami naskočil, porinil ga je obdolženec parkrat od sebe tako da je ta baje na grablje padel in se mogoče sam poškodoval. Sodišče ga je hudodelstva težke telesne poškodbe oprostilo. — Jože Vidrih, posestnika sin na Slapu pri Vipavi, je imel okoli 3 leta starega sinčeka Viktorja svoje umrle sestre poleg sebe na vozu. V temu trenotku, ko je Vidrih popravljal sedež^na vozu, je prijel fantič za vajeti, konj je zamahnil z glavo in potegnil dečka raz voza. Deček je nezavesten obležal in kmalo potem umrl. Sodišče ni našlo povoda Vi-
li- iha pregreška zoper varnosti življenja krivim spoznati in ga je za-:ožbe oprostilo. — Že večkrat kaznovani delavec Anton Kos iz Javorja je -5. vinotoka v Škofji Loki zgolj iz uidobije dva kamna vrgel skozi zapr-o okno stanovanja Lovreta Oreheka, >* kterem se je mudila njegova 61etna ičerka; zagovarja se, da je bil pijan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. — Marija Bregar, posestnica v -senčurju, je pustila ob ograji svojega vrta, ki leži tik vozne poti v IIrastje, štiri vozove posekanih borovcev tako ležati, da je bila ta pot poldrugi meter z lesom zastavljena Kar je dalo povod ponesrečencu po noči na 15. vel. srpana mimo idoče-mu Martinu Zadnikarju. Zaletel se je namreč tako nesrečno v to skladnico, da se je vsled padca na neko grčo na rebuhu težko poškodoval in je vsled tega drugi dan umrl. Ker je Bregar e le pred kratkim kupila to posestvo in so priče potrdile, da je bilo v navadi, da so predniki tam les skladali,
0	je sodišče pregreška zoper varnost
1	vi jen j a oprostilo. — Jera Peterman .'žitkarica na Dovjem, je bila obsojena na 4 dni zapora, ker je v jezi, da je Liza Lotrič po njenem hlevu ko-ivosi iskala, isto s polenom po životu udarila in jo vrgla na tla. — Janez alokar, dninar iz Grabč, je dne 10. malega srpana pri okr. sodišču v Radovljici pod prisego po krivem pričal, da ga je Janez Justin s tem telesno poškodoval, da ga je ob tla vrgel in mu na zgornji čeljusti zob zlomil ; obsojen je bil na sedem mesecev težke ječe.
sa. Ta in domači mu mali prijatelj istih let sta se igrala z drugimi otroci na dvorišču: "skrivali" so se! Deček Santarosa se je zatekel pod neke stopnjice, da bi se tam skril — in ni J ga bilo več nazaj. Klicali so ga in klicali, ali ni bilo glasu od njega. Pod stopnjicami se namreč nahaja 16 metrov globok vodnjak, a v njem je do šest metrov vode. V ta vodnjak je padel siromašni deček. Prihiteli ga silci so izvlekli dečkovo mrtvo truplo.
(§T
*
T rede nt a rji. Preiskovalni sodnik v Trstu je preiskal stanovanje zaprtega magistratnega uradnika Valleta, o kterem smo že poročali, da ima tožbo veleizdajena vratu, in odnesel vse polno kompromitujočih pisem. Preiskava je bila tudi pri Valle rovih sorodnikih. Govori se, da je mnogo mapistratnih učiteljev v preiskavi. In takim učiteljem so prisiljeni slovenski stariši po zaslugi vlade, ker noče dati Slovencem slovenskih šol, dajati otroke v vzgojo!
Malarija v Dalmaciji. Ta nalezljiva vročinska bolezen razsaja po Dalmaciji tako močno, da je vedno povprežno bolnih v deželi 80—90,-000 osob. Zadnjič se je tudi v deželnem zboru razpravljalo o sredstvih za pokončava nje te bolezni. Vsem lekarnam se je nakazalo, da oddajajo kitiin, dosedaj jedino znano zdravilno sredstvo proti malariji, prebivalstvu po zelo znižanih cenah; razliko v cenah povrne vlada. Bolezen izvira iz mokrotnih nižin in duplin po kraškem svetu. Bolezen se tedaj ne bode prej odpravila, dokler se ne posreči izsušiti te dupline.
Samomor v bolnišnici v Trstu. uGletni ribič Decarli prišel je dne 6. nov. ob 5. uri popoludne v tržaško l>olnišnico, kjer so ga tudi sprejeli. Proti 10. uri še istega večera videl je bolnik, kteri je ležal poleg Deela-rija, da je ta vzel steklenico, nastavil jo k ustom in jo izpraznil. Bolnik je takoj opozoriL strežnico, ki je pokli-'•ala zdravnika; a predno je ta prišel, bil je Decarli vsled zavžite karbolne kisline že mrtev.
Veletragic e-n zaključek mladega življenja. Iz Trsta: V hiši št. 631, pri sv. Alojziju, se je pripetil 5. nov. pretresljiv dogodek. Tjakaj je prišel v obisk Tletni Bazilij Santaro-
Hrvatske male novice. — Dne 15. nov. vršila se je v Petrinji javna skupščina na Žitnem trgu s sledečim sporedom: 1. Državno in narodno pravo kraljevine Hrvatske. 2. Financijelna samostalnost Hrvatske. 3. Ustavne pravice. 4. Narodna organizacija. — Javne skupščine v Slavoniji. Dne 9. nov. vršila se je javna skupština v Valpovu, dne 12. t. m. pa v Dolnjem Miholcu. — Na postaji Lič sta trčila dva tovorna vlaka. Strojevodja in kurjač sta se reš:la na ta način, da sta v zadnjem trenotku skočila raz stroja. Troje vozov se je vnelo in zgorelo, osemnajst pa jih je skočilo s tira in se poškodovalo, vsled česar so imeli vlaki zamu de. — Umor. Lovec Marko Jožič v Tordincah je vstrelil z ulice gostilničarja Adama Zimmermanna, ki se je ravno mudil v svoji sobi. — Vidovi-čeva razstava. V nedeljo 8. nov. se je otvorila razstava spljetskega slikarja Emanuela Vidoviča. Razstavljenih bode kakih 125 njegovih slik.
— Madjaronski poštenjaki. Občina Vukovar je. bila dosedaj v madjaronskih rokah. Pri zadnjih volitvah so zmagali Hrvatje _
Proti temu se ni dalo nič napraviti. Toda madjaronska manjšina bi bila rada imela svojega župana. Začeli so hrvatske odbornike na vse načine nagovarjati. Ko ni izdalo ne obečanje ne žuganje, poklical je madjaronski vodja, odvetnik in notar Barunsky, najvplivnejšega moža iz večine, stisnil mu 2000 K v roke z besedami: -'Gehen's nur zu Hause". Toda kre-menit rodoljub mu je vrgel denar pod noge z besedami: "Gospod, Vi nimate toliko denarja, da bi Vam jaz prodal svojo narodno dušo." Taki "vitezi" so Madj ari doma in na tujem!




(sT

<tr®
Za Božič
m
Novo leto
▼
i
Slov enci radi pošiljajo darove svojcem v staro domovino in to iz te dežele večinoma
v gotovem denarju
ak.> to storite, poslužite se mojega posredovanja.

Frank Saksen
109 Greenwich St., New York Podružnica:
1778 St- Clair St., Cleveland O


-g)


I
Hm


M
- o - 0*0 - - <*> -
II
J2>
zelo visoke. Še le nedavno ji je plačala neka Američanka za par nogavic 100 K, za par rokavic 60 K, za spodnje krilo 1600 K, za korzet 200 K. Najboljša odjemalka je neka stara dama, ki ima celo zbirko korzetov. V zbirki so korzeti cesarice Elizabete avstrijske, nizozemske kraljice Vi-Ijemine, dva korzeta ruske cesarice itd.
— Humor na železnici. — Stari oče se je vozil s svojim 91etnim nečakom po železnici. Seveda je kupil zanj le polovično karto, ker nečak še ni dopolnil 10. leta. Kar se vlak na sredi pota nenadoma vstavi. Stari mož je bil potegnil za zasilno zavor-nico in se proti sprevodniku tako zagovarjal, da je njegov nečak ravnokar dopolnil 10. leto in da železniške uprave ne mara goljufati; doplačaj bode vso voznino.
^—Srbsko- bolgarski list Kakor se javlja iz Belgrada, pričel je izhajati tamkaj nov list pod imenom "Ujedinjenje", kterega izdajajo srbski in bolgarski rodoljubi in kteri je pisan polovico v srbskem, polovico pa v bolgarskem jeziku. List je pričel izhajati 13. t. m. (1. nov. st. 1.) in sicer trikrat na teden. Tudi v Sofiji se je ustanovil jednak časnik, pri kterem bodo sodelovali oni rodoKubi,. ki so prepričani , da je samo v najožji politični in gospodarski zvezi Srbije in Bolgarske spas in rešitev za oba naroda.
—O biteljska drama. V Ten-j?eliezu na Ogrskem se je zgodila te dni grozna rodbinska drama. Neki Horvath je bil že dlje časa ljubosumen na svojo ženo ter se zaradi tega neprestano ž njo prepiral. Pred dnevi je prišel zelo razburjen ponoči domov. Njegova žena in 5letni sinček sta mirno spala. Mož je z ostrim žepnim nožem prerezal vrat najprej sinu potem pa hotel storiti isto tudi ženi. Zadal ji je sicer globoko rano, a žena se je v bolečinah zbudila ter se začela boriti z možem. Končno pa jo je mož premagal ter ji istotako prerezal vrat. Ko so prihiteli orožniki, prere-' zal je Horvath še sebi vrat.
— Davki v Italiji. Rimski listi se pritožujejo o izvanredno velikih davkih, ki jih morajo prebivalci v Rimu plačevati mestu in državi. Povprek plačuje na leto vsak prebivalec 90 lir občinskih davkov. Državi plača vsak prebivalec 143 lir davka. Tako torej plača vsak prebivalec 233 lir davka, in vendar so vse blagajne skoro prazne.

— Dvorna starinarica. V Londonu je neka starinarica, ki trži le s starimi predmeti, ki so jih nosile nekdaj cesarice in kraljice. In vcasi dela prav dobre kupčije, kajti cene so
/ ,
NAJVEČJA SREČA NA SVETU JE ZDBAVJE.
Kdor je bolan in si želi svoje zdravje pridobiti, naj pazno čira sledeče vrstice, ker to bode bolniku velike koristi.
Kdor je zdrav in snažen, zamore biti srečen, kdor pa svoje zdravje zgubi, ni nikdar vesel in zadovoljen. Zato pa je dolžnost vsacega človeka, da se pobriga, da svoje zdravje phrani, dokler ni prepozno. Več krat bi se dalo nevarno bolezen ozdraviti, ako bi dotični takoj iskal pomoč pri dobrem zdravniku. Iz male iskre postane velik ogenj, istotako vsled malomarnosti pri člove
zen.
Razne male novice. — Juridična fakulteta vseučilišča v Budimpešti ni hotela sprejeti abituri-jentinje Eme Szeidler, češ, da se ženske sprejemajo kot slušateljice samo v medicinskem in modroslovnem oddelku.— Z vitrijolno raztopino je polila 16letna kuhinjska deklica I. Kriz natakarja Josipa Seidla, ker je hotel slednji ljubavno razmerje z njo pretrgati, ko je bila ona že v blagoslov- gjte Q Qjno zau ljenem stanu. Vitrijolna raztopina je b L P P 110 zauPB-0. Seidlu obe očesi sežgala in ga po telesu težko poškodovala. — V Campo-sampieru pri Vidmu so zaprli želez
Slabi ali pa popolnoma neizkušeni zdravniki spravijo cvetočega člove ka v grob, ker ti zdravniki zdravijo bolnika brez izkušnje v tej stroki. Ako je že bolezen zastarela, je umevno, da temu ni mogoče priti v okom.
Ako ste nevarno bolni, potem pi-Dr. Drake,
predstojniku National Medical Association, 34 W. 26th St., New York. T a zdravnik vas bode popolnoma ozdravil, dasiravno bi morda kaki drugi nad vašo boleznijo obupal. Dr. Drake povrnil je zdravje ne
--—---- I sa'no enemu, ampak tisočerim, če-
SLOVENSKI FOTOGRAF ; ravno drugi zdravniki niso mogli se priporoča vsem cenjenim rojakom i pomagati; dr. Drake nikdar ni mi-v Clevelandu, O., za obilni obisk z za- slil, da mu je mogoče vas ozdraviti, gotovilom lepega dela in primernimi i ali on s pomočjo svojih asistentov cenami.	(specijalistov) vašo bolezen točno
Ako kdo želi pridem tudi na dom, pregleda in potem, ko se uveri, da kar naj se mi blagovoli ustmeno ali z , • „ ,
dopisnico naznaniti.	ozdravite, lahko prevzame garan-
niškega čuvaja Rogozzija, ker je že večkrat namenoma zakrivil z napačnim prestavljanjem relsov, da so vlaki skočili s tira.
nervoznost, bolezen v obistih, bolezen v ušesih, nezdravo potenje, tifus, gliste, kapavica, težko dihanje, bolezen v ledjah, tajne druge bolezni itd.
Vse te bolezni ozdravi dr. Drake popolnoma vestrfb in v kratkem času.
JAVNE ZAHVALE. _____________^ __________Steelton, Pa., 17. sept. 1903.
xkem telesu nastane pogubna bole- sPoštovani g. dr. Drake: —
To pismo izvolite obelodaniti v časopisu, da bi mojim rojakom služilo za vzgled. Jaz sem bil bolan na pljučah, a vsaki dan sem bil sla-beji. Vsi zdravniki, na ktere sem se obrnil, so nad menoj obupali. Končno sem se obrnil na dr. Drake-ja, kteri mi je poslal medicine in iste so mi pomagale. Tekom šest tednov sem bil popolnoma zdrav.
To je gola resnica in vsojam si imenovanega zdravnika vsem toplo priporočati. Spoštovanjem
Franjo Mošat, 353 Frederick St., Steelton, Pa.
I. B a j e e, fotograf, 81 Dana St., Cleveland, O. (blizo slov. farne cerkve sv. Vida.)
Kretanje parnikov. V New York so dospeli:
Patricia, 20. nov. iz Hamburga z 1628 pot.
Lucania, 20. nov. iz Liverpoola s 780 potniki.
Dospeti imajo:
Lucania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. fvronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpljuli so:
Kroonland 21. nov. v Antwerpen. Hohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. Umbiia 21. nov. v Liverpool. New York 21. nov. v Southampton.
Odpljuli bodo:
Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Bremen. Teutonic 25. nov. v Liverpool. Statendam 25. nov. v R.-iterdam. Grosser Kurfuerst. 26. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 2S. nov. v Antwerpen. Furnesia 28. nov. v Glasgow. Patricia 28. nov. v Hamburg. Bordeaux 28. nov. v Havre. Lucania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 28. nov. v Southampton. Kronprinz Wilhelm 1. dec. v Bremen. Princessin Irene 1. dec. v Genovo. Cedric 2. dec. v Liverpool. Sloterdvck 2. dec. v Rotterdam. La Tour a i ne 3. dec. v Havre. Neckar 4. dec. v Bremen. Finland 5. dec. v Antwerpen. Pretoria 5. dec. v Hambug. Astoria 5. dev. v Glasgow. Etruria, 5. dec. v Liverpool. Philadelphia 5. dee. v Southampton.
cijo za popolno ozdravljenje.
Dr. Drake ne obljubuje same, ampak kar obljubi, tudi izpolni. On se pismeno zaveže, da hoče vsako bolezen ozdraviti in tudi za to jam či. Bolniku ni potreba priti osobno v New York, zadostuje, da bolnik točno in vestno svojo bolezen popiše v svojem materinem jeziku.
Pošlj ite to Dr. Drake-ju in on vam bode odpisal ter natančno naznanil vašo bolezen, tako da zamo-rete biti sigurni, da vas bode popolnoma ozdravil.
Ženske bolezni, vsakovrstne otročje bolezni, bolezen srca, pljuč, jeter, ošpice, početek jetike, bol v mehurju, slabokrvnost, krvotok, bol v črevan, razni katari, zastrupljena kri, božjast, lišaji, črvi, rumenico, revmatizem v glavi, bolezen v ko-stih, zlata žila, krč, srbenje, rak,
Blagorodni g. dr. Drake:
Čital sem v časopisu mnogo o Vas, veliko denarja sem potrošil, ali nihče mi ni pomagal. Obrnil sem se na Vas in medicine jemal, kakor ste mi naročili. Pomagale so mi. Skoro gotovo bi jaz umrl, ako bi Vas ne našel. Priporočam Vas toplo mojim sotrpinom. Spoštovanjem
Andreas Doviega, P. O. Box 15, Center Rutland, R. I.
Slavni dr. Drake: —
Jaz Andrija Resničkv pripoznam Vai za pravega zdravnika. NajsrČ-neje se Vam zahvaljujem za medicino, ktera me je popolnoma ozdravila. Imel sem hudo bolezen v hrbtu več nego devet let, ali hva'a Bogu, ozdravil sem popolnoma. Uverjen sem, da ste najboljši zdravnik. Bog vsegamogoČni naj Vam to, kar sfe mi storili, stotero povrne.
Z veleštovanjem
Andrija Resničky,
Dudley,' Pa.
Zavod je odprt: Od 10. ure do-poludne do 5. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne.
Pisma treba nasloviti-
DR. H. O. DRAKE,
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, 34 West 26th Street,	New York: City, XV. V.
POZOR! v Pittsburarn
rojaki v Pittsburarn in
o k o 1 i e il Najbolje storiš, ako kupiš nekaj delnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ruby St. v Pittsburgu, Pa*, kajti z malo vlogo zamoreš prihraniti mnogo in preskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno I	(ljan04)
SLOVENSKO-AMERIKANSK1
KOLEDAR
za leto 1904 se marljivo tiska in bode zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imeL Slovenske trgovce, obrtnike, saloonerje in druge opozorujemo, da bi dali naznanila. Koledar bode obširen; vsako leto ga prodamo nad 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo sa reklamo.
"GLAS NARODA** prodaja po 1 cent Številko:
Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
C h a s. D e r g a n c , 215 N. Congress St.. Kenosha, Wis.
John Sustaršič. 1208 N. Centre St., Joliet, HI.
Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
Angležko slovnico iTnarno zopet * zalogi. Stane 40 centov s poštnino
▼red. ________ _ 1 &
___

_*__
____z___

Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojsk.
(Dalje.)
Major se je prebudil iz spanja ter je zopet jel trudno in prisiljeno govoriti in pa blesti. Ljudmila je nehala čita ti: dobro, zdravo jedro, mislila si je, toda skorja je osorna, včasih surova. Poslušala je majorjev blažen samogovor. Videti je bilo, kako se je z vso močjo napenjal, včasih glasno zajeknol, potem pa zopet tiho šepetal: "Tukaj sem, rabelj. Ne obotavljajte se dalje, hlapci! Prederite mi prsi, umorite me, morilca. Saj se ne bojim smrti, rat te zapuščam, sovražim te, revno življenje, črtim te, zemeljski gnus!"
(»las je bolniku oslabel; mirnejše je rahlo dalje bledel: "Gavrani in mrharji se zbirajo okoli moje glave nadejajoč se obilne pojedine. Čakajte potrpite še malo! Prišla je ona; prišla je z objokanimi očmi v krvavej obleki. Se ve; vedel sem, da pride. Moža sem jej pogubil, njej sem dal pa strupa piti prav tako, kakor ona meni. To so bili lepi časi! Osupnen sem obetal prd njt-no podobo, smeje sem jej gledal v oko. a krohotaje sem si v divjej pijanosti trgal srce. Ali je prišla gledat mojo smrt? No", saj je dobra, mila. Slišati hoče moje opravičenje, moje prošnje odpušče-nja. A jaz ne morem dalje govoriti. Tam je moja knjižica, tam naj bere mojo izpoved."
Major prične okoli sebe tipati in knjižice na vs<-h straneh iskati. Ko je pa m more nikjer najti, jame se zopet razvnet hudovati in vpiti: ''Sovražniki so mi vse vzeli. Pobrali so mi mojo obleki^ in kar mi je najljubše bilo, mojo knjižico. Ljudmila je bila tukaj; tudi njo so proč odvedli, da ne gleda morilčevega obličja .In vendar bi mi bila sedaj edina tolažba, ako bi mi ona podala prijazno ruko v spravo. Pripeljite mi nazaj, kar ste mi krivično vzeli!"
Plašlj ivo se je major okoli sebe oziral, svoje onemogle roke je s trudom v zrak stegal, proseč, da bi zadobil odpuščenje, kajti namišljeval si je, da je Vinka, včasih pa da je Ljudmilo umoril,
V srce je zbodel Ljudmilo ta tužni pogled. Usmilil se jej je revni od bolezni popolnoma potrti mož; bil je prava podoba smrti. Res jej je mnogo zalega storil, a on sam je tudi veliko trpel, trpel zaradi nje. Ta slaba iskrica življenja, ki le še slab tli v bolnem telesu, utegne pač vsak hip ugasnoti. Kdo pa ne bi umirajočemu bolniku odpuščal ? Ko je major začel zopet proseče Ljudmilino ime šepetati, ni si mogla ndada žena dalje kaj; zapustila je svoje skrivališče ter je s knjižico v roki rahlo proti bolniku stopala. Toda ta nenavadni prizor je bolnega moža zmogel ter vse njegove moči do cela porušil. Opazivši v resnici pred seboj žensko, po kterej je tako zelo hrepenel, stre se se na celem životu ter se nekoliko kvišku spne. Oči so mu iz votlin stopile in mu zadnjikrat ognjeno za-blisnole. Napel je vse moči ter je bolestno iz dna srca vzkliknol Ljudmi lino ime. Ali ta napestost in razburjenost mu je tudi pretrgala slabotno nit življenja; kajti čez nekaj dnij so že spravljali njegovo trudapolno truplo k zadnjemu počitku.
Gosti mrak je že kril zemljo, ko se je Ljudmila z gospo Dobrinovo vra čala domu. Ničesar niste med seboj govorili, da bi druga druge ne motili v premišljevanju poslednjih dogodkov. Ljudmila je hitela v svojo sobo, a nepričakovane novosti so jo tudi doma iznenadile. Zalika je jela že od daleč na pragu pripovedovati, da so dobili gosta. Nestrpno pričakujoč je Ljudmila hlastno v svojo sobo stopila in veselja vzkliknola, ko jo tam
zapazila Dobriho.
"Dobro nam došli, dragi sosed! Gotovo ste prinesli važne novosti."
"Gospod župnik Vas lepo prosijo, da pridete že kmalo domov. Sedaj ni nobene nevarnosti več za Vas. Poslali so mene, da Vas jaz osobno prepro-sim in pregovorim, kar sami pismeno niso zamogli storiti. Vaše posestvo se zelo zanemarja, in nujno je seda-; tam treba kakega gospodarja."
"Torej se še vedno ne vrne? Še do sedaj ga ni, Vinka, mojega moža?"
Dobriha je molče rami majal. "Nikogar ni doma. Tudi Binče je nekam izginol, in nihče ne ve, kje da je. Z Matevžem sta se bila v Ljubljano odpeljala ženit se. Matevž je prišel kmalo nato, ko so bili Avstrijci Francoze iz Ljubljane pregnali, ves raztrgan in sestradan domu. Z Bin-četom sta se bila v mestu v gnječi zgrešila in izgubila; Matevža so šiloma na grad odvedli, kjer je moral Francozom na nasipih delati, o Bin-četu pa ni bilo nič več slišati."
"O mojem možu pa ni mogel Župnik res ničesar več po izvedeti P povprašuje Ljudmila dalje proseče in plašlj ivo.
"Župnik so si vse prizadevali, kar so zamogli. A vse zastonj. Več o njem sedaj ne vemo, nego to, kar so Vam že zadnjič pisali. V Novem mestu so ga k smrti obsodili, toda tam ga vendar niso z drugimi vred usmrtili. Živega so ga iz mesta odpeljali.
nihče pa ni zvedel, kam. Njegova osoda je še vsem neznana. Vi pa, gospa, prosim Vas, odpotujte na svoj dom! Dokler je Binče doma bil, ure-doval je še nekoliko za silo, a sedaj je vse zapuščeno."
Ljudmila je pač lahko uvidelu, da je župnikovo zahtevanje povse opravičeno, a od neugodnih poročil znova užaljena ni se hotela danes, ko je bilo že itak pozno, dalje razgovarjati. Kratko se je poslovila od svojega gosta. —
Dobriha je bil zelo marljiv pri svojem poslu — že iz hvaležne naklonjenosti do Rojarjeve rodbine. Saj je bil pokojni Rojar Dobriho, ko se je bil pred mnogimi leti zapuščen priklatil v ondotne kraje in so ga nekteri ljudje iz gole hudobije črtili, drugi pa kot čarodejnika preganjali, prijazno -prejel v svojo hišo, še živil ga je, dokler si ni s svojo godbo sam služil potrebne hrane. A najmanjše dobrote, zapuščenej siroti v prijaznosti storjene, ucepijo v občutnem srcu neizireb-ljive kali hvaležnosti in udanosti. Dobriha je ljubil starega Rojarja; po njegovej smrti pa je združil vse svoje hvaležne čute v njegovem sinu in mladej gospej. Ko se je pa v zadnjem času toliko nesreče vsulo na mlada zaročenca, bil je gotovo Dobriha prvi med onimi, ki so v resnici čutili in obžalovali njuno nezgodo. Noč in ■ lan je premišljeval, kako bi bilo mono jima pomagati.
Na vrtu pri Ljudmilinem stanišči je stala majhna vrtna kočica, v kterej ie v poletju navadno gospa Dobrino-va stanovala. To noč pa je imel Dobriha tam svoje počivališče. Po sta-rej navadi je stal še pozno pri odprtem oknu ter zrl v ponočno tmino. i os ta jesenska megla je pokrivala vso okolico, a prijetno je "bilo slišati z obližja žuborenje majhnega potoka ki se je vil okolu vrta, in pluskanje njegovih vodic. Dobriha je dolgo za-naknjen gledal proti potoejemu [»obrežju, kjer so se sive vrbe, iz temne megle kakor nočne pošasti komaj vidljive, rahlo upogibale svoje veje. Ali ni on ta kraj že enkrat videl? Ta vrt zraven potoka z mehkimi tratami in sadnim drevjem? Da dobro se še spominja, prav na takem kraju je bilo, kjer se je zadnjikrat kot otrok igral. Za metulji je letal in trgal cvetlice. A neki mož mu je obljubil čudno pisane metulje in le lepše cvetlice. Z njim je šel, ta ga je pa prodal brezvestno v tuje kraje. Ali je •iedaj res našel kraj svoje mladosti, svoj rojstveni kraj ? Prav tako je stala domača hiša, toda te hišice na vrtu takrat še ni bilo. Kdo bi mu sedaj v noči vse to razjasnil? Dobriha je nekaj časa skrbno opazujoč nemirno hodil po vrtu, naposled se pa zapre v vrtno hišico ter pri oknu sloneč prične raldo ubirati in popevati svoje tužne pesmi, ktere so se čudno ujemale z ljubkim žuborenjem potočje vodice. —
(Dalje prihodnjič.)
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
F. far. Tassotti,
108 Meserole St., Brooklyn Borough.
New York, N. Y. dopisnik g. F. Sakserja v New Yorku Pošilja denarje v —: STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali cd tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške-listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda".
Priporoča se Brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem F. G. T a s s o 11 i, 108 Meserole St., Brooklyn, N. Y.

iMWtfJaifcigilr
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano m najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: (31dc)	John Puh«.
i«,.,. •• - i-lBiČli-l''!'
International Manufacturing Company
Box 948, New York City, Iff. V.
Priporoča slavnim siovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), lepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumastih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic. lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik. orgeljc, ur (zlate srebrne in nikelna-ste). uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, veriiie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarjem, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od (2.oo dalje.
Grafofoni, fonografi, anmeur-fotografični aparati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v yseh moderirl jezikih. Za odgoyore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu 2 lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršffiu
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 439 Union.
Govori se v vseh slovanskih jezikih. Priporoča se rojake in drugim bratom Slovauom	Martin Geršič, lasti!"
Matija Pogorele,
prodajalec V
UR, VERIŽIC, UIIAN0Y,
murčkov iz reškega ziata in druge zlatnine
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
Novi cenik kujig in zlatnine pošljem poštnine prosto. IV-te ponj Cene uram 5 naslednje:
$0.— Boss case 20 let garancije: — i'1 Size 7 Jewels	$15.—
,, ,, 15 ,,	$18.—
Boss case 25 let garancije: IG Size 7 Jewels	825.—
.j 1 / ,,	$30.—
.^Tkel ure 7 Jewels 15 Jewels Waltliam Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma £10.— in višje.
Opomb a. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali WalthaiiL kakoršnega kdo želi. Blago poši-jam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Man ji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov v naroebo knjig je napraviti:
>1. POGORELC, Box 226, Wakefield, Midi.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po-šiljajo pod naslovom:
Mt>_	_ Care of B. Schuette,
■ I*OgOrelCji 53 State St., Chicago, 111.
»"tca^loItL
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: ura____Et«
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-, field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 44 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dan 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr najboljše
delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Chicago,
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
KudeCe vino po 50 ct. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Z a Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imqm skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Naročilom je priložiti denar.
t&iaPi «..
Jacob Stoxiieli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
NAZNANILO. Slovensko podporno društvo ev Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku. Pa., ima svoje redne mesecu«-seje vsako četrto nedeljo v mesecu. dvorani Mr. Kečmajerja, Rankin Pennsylva nia.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Genn. predsednikom, 110;. Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley. Braddock, Pa.; Jakob Knez, 1 tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom. Linhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom, Box 154. Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zgonc Frank Šetina, Jakob M<"oek. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali: Ivati Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem, času poravnajo svoi dolg, aH pa da se pismeno obrnejo dt L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inttče jih mora društvo auspen dira ti.
Družtreniki agitirajte ▼ prid dru-itral ODBOR ------^	«nrH
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Saiskeju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
tornoapie Generale TransaMque.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
poštni parnik! so l ,,L» Lorrai .e", na dva vijaka__________________ 13.000 toa
Savoie", .. .» ................... «.000 „
f 'Lf ToBMine* , „ „ „ ..................................10.o6o „
-.L Aquitaine", „ „ .....................................jo.«^
,,La Bretagne"................................. g ^
,,La Champagne",. ............______........... 8.000
„La Gascogne",........................"III!" &coo '„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedne ob četrtkih n* ** uri dopoludne.
Parniki odpljujejo l« priatanii6a itT 42 North Ri^r, ob Morton 8tr»t>t •
31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904.
25.000 konjakih mo£L
»
12.000 ,,	lk
16.000 „ „ „
9«w
9. too
La Bretagnc *La Touraine
La Champagne *La Savoie
La Bretagne
26. nov. 1903. 3. dec. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903. 24. dec. 1903.
*L& Touraine
La Champagne -La Savoie La Bretagne *La Toursine
21. jan. 1904. 28. jan. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
filiTit agencija: 3ž BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A M EI? 1ŠK A ČKTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjcdinjenih držav
med NEW Y0RK0M i« ROIIERDAMOM preko
BouIogne-siir-Mer,
NOORDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I. Kolowratring io.jlNOMOST, 3 Rudolfstraasc. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
Parniki odpljujejo:	»
Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo
- -- "---ob 10. uri zjutraj. -----.. t
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL.
MSB STAR LINE
{ i t	parobrodna družba „Kiideca zvezda**)
pobreuujo redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + + + * + +	philadelphijo in Antwerpenoms
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11S99 ton.! KR00NLAND.......... 12760ton.
ZEELANB............ 11905 ton.j FINNLAND. ..........127G0ton.
Pri oenah r.a ti: 1; rov jo so vpostete vse potrebščine, dobra nrana, najboljša postrežba.
Pot vVz Aiitwi*rpen je je<lria najkrajših in najprijetnej&li za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in finite dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola s*ev. 14 ob vznožja Fulton Street._Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali k u po v a n j a ,v o ž n j i h listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & WashingtQn Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.