Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70'
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	. . Lir 3.000
34170 Gorica, Riva Plazzutta, 18 - Tel. 83-177	Letna naročnina . . .	. . » 6.000
PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	. . » 8.000 1
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
m	i
	m
[
(
Leto XXVII. - Štev. 7 (1339)
Gorica - četrtek, 13. februarja 1975 - Trst
Posamezna številka Lir 150
Ne želijo si zaostritve
V našem listu smo 30. januarja ponatisnili članek »Nočemo preštevanja«, ki ga je »Družina« objavila v 4. številki z dne
26.	januarja. Zaradi tega članka je bila ta številka zaplenjena. Zaplemba je povzročila veliko pozornosti in komentarjev tako v Sloveniji kot izven nje.
STALIŠČE ZVEZE KOMUNISTOV
Zveza komunistov Slovenije se je tako zaradi članka v »Družini« kot zaradi njene zaplembe znašla v neprijetni zagati. Z molkom dejstva ni mogla obiti, zato je njeno glasilo »Komunist« o stvari prineslo dva članka: 27. januarja in 3. februarja.
V prvem članku »Komunist« zavzame kritičen odnos do stališč, ki so jih iznesli člani partije na krajevnem sestanku v Bežigradu-Ljubljana in jih je nato objavil »Ljubljanski dnevnik«.
Pisec v »Komunistu« se je od teh stališč distanciral in daje v bistvu prav »Družini«, češ da je vsak državljan svoboden v izpovedovanju svojega verskega prepričanja in da zaradi tega ne sme biti predmet kakega zapostavljanja. Vendar pa, dodaja »Komunist«, članstvo v partiji »ni vzdržljivo z drugačnim kot marksističnim svetovnim nazorom«.
V drugem članku 3. februarja pa »Komunist« okrca predvsem urednike »Družine«. Ti da ne bi smeli iz nekega obrobnega sestanka narediti senzacije in vznemiriti delovnih občanov, ki si želijo strpnosti in medsebojnega razumevanja.
Iz obeh člankov v »Komunistu« je razvidno, da je slovenska partija pozorno čakala, kakšna bo reakcija na sklep ljubljanskih komunistov bežigrajskega okrožja. Ko je videla, da je »Družina« pogumno in stvarno nastopila »zoper preštevanje«, so se oglasili tudi oni in udarili na obe strani, na »Ljubljanski dnevnik« in na »Družino«.
Vendar zaplembe »Družine« niso preklicali, dočim »Ljubljanskega dnevnika« niso zaplenili. Po toči so nekaj zaklenkali, najbrž zaradi lepšega. Kljub temu smemo sklepati iz razpleta dogodkov, da slovenski komunisti za sedaj ne marajo zaostriti odnosov med Cerkvijo in partijo.
BESEDE NADŠKOFA POGAČNIKA
Isto smemo reči, da velja za drugo stran, to je za slovensko Cerkev. Prav v tistem času je bilo namreč v Sloveniji več pomembnih srečanj med zastopniki Cerkva in partije.
»Družina« namreč poroča, da je bil 31. januarja tradicionalni novoletni sprejem zastopnikov verskih skupnosti v Sloveniji. Vršil se je v prostorih Izvršnega sveta SR Slovenije v Ljubljani na povabilo Rudija Čačinoviča, ki je predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi v Sloveniji.
Na njegove pozdravne besede je odgo-voril ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik in med drugim dejal:
Pripadniki katoliške Cerkve smo po svojem notranjem diktatu lojalni in vdani državljani in le zato smo, kot danes radi ponavljamo, patriotični. Kontradikcija bi bila, če bi kdo hotel katoliškemu duhovniku, ali tudi vernemu laiku, vzdevek, da je patriot, odreči.
Zato je bilo od strani duhovščine samo ob sebi umevno, da si je želela vedno dobrih odnosov z oblastjo in želi živeti z njo v mirnem sožitju. Ta linija dobrih odnosov je bila ob novi sestavi verske komisije obojestransko začrtana in izrečno poudarjena.
Morda ni bilo zaradi tako imenovanega klerikalizma še nikdar izrečeno toliko potrebnih in nepotrebnih besed kakor lansko leto, in to v žurnalističnih krogih, posebno v lokalnem časopisju.
Mnogi še danes, namenoma ali iz nevednosti, nimajo jasnih pojmov, kaj se pojmuje pri nas z besedo klerikalizem, pa s tem vzdevkom označujejo tudi velik del pristno in izključno verskega delovanja Cerkve, ki je uzakonjeno tudi v ustavi in v protokolu.
Zadnji mesec v Italiji
Pozabljajo, da se je kler celo v deželah zahodne demokracije že davno odrekel političnemu delovanju. Kaj šele pri nas. POLITIČNO DELOVANJE KLERA, NASPROTNO SAMOUPRAVNEMU SOCIALIZMU, BI PO DEFINICIJI SMEL IMENOVATI KLERIKALIZEM.
Tako ga je, kolikor vem, javno prvič, pravilno opredelil tednik Komunist, katerega članek je ponatisnilo Delo dne 28. t. m. Tam pravi: »Za članstvo ZK smo jasno povedali, da ni združljivo z drugačnim kakor z marksističnim svetovnim nazorom. To pomeni, da verniki katere koli veroizpovedi ne morejo biti člani ZK. Živimo pa skupaj v isti skupnosti in se skupno, ne da bi se ločevali, bojujemo za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Tisti verniki in duhovniki, ki ne delujejo v tem okviru ali v imenu Cerkve delujejo razdiralno, so klerikalci in takšni klerikalni dejavnosti smo se in se bomo postavili po robu.«
Izvrševanje poslanstva Cerkve pa je z najvišjim ustavnim zakonom in svobodnim dogovorom med državo in Svetim sedežem zajamčeno. Naša duhovščina se je političnemu delovanju že davno odrekla, pričakuje pa upravičeno, da je nihče ne bo oviral pri izvrševanju njenega duhovnega poslanstva, kakor ji ga ukazuje in naroča Cerkev. Veliko nesporazumov na nižjih upravnih ravneh bi si lahko prihranili, če bi imeli vsi o ustavno zagotovljenih pravicah Cerkve dovolj čiste pojme.
Katoliška Cerkev svoje vernike uči, naj bodo vdani in zvesti državljani, pošteni in delavni, in to ne samo iz strahu pred kazenskim zakonom, temveč iz notranjega imperativa vesti.
S tem Cerkev eminentno podpira javno oblast, ki ima težavno nalogo skrbeti za red in mir med državljani in pospeševati javno blaginjo. V vzajemnem prizadevanju za materialni in duhovni napredek naj država in verske skupnosti složno skrbe za ugoden razvoj in srečo skupne domovine.
IDEOLOŠKA NESTRPNOST LAHKO ŠKODI VSEM
Iz besed nadškofa Pogačnika je jasno razvideti, da je mislil prav na zadnjo polemiko med »Družino« in drugimi listi. Vendar zaplembe »Družine« ni omenil in ni zahteval kakega preklica. Tudi on je želel, naj zadeva gre iz dnevnega reda.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Novi Gorici. Tudi tam so priredili novoletno srečanje z duhovniki, ki so se ga udeležili dekani in drugi duhovniki. V njih imenu je govoril solkanski dekan prelat Andrej Sitnsič. Toda tudi on se ni dotaknil zadeve o zaplembi »Družine«.
Iz tega sklepamo, da si obe strani želita, naj bi se odnosi ne zaostrovali, češ da so bili sklepi komunistov v občini Bežigrad le krajevnega značaja, ki jih ne gre posploševati. Upajmo, da je to res.
K. H.
Leto 1974 je zapustilo v dediščino novemu letu klopec zapletenih političnih in gospodarskih vprašanj. Posebno nekateri vozli se zdijo tako močno zadrgnjeni, da jih bodo italijanski politiki uspeli rešiti samo, če ne bodo štedili z dobro voljo.
OPOTEKAJOČA MOROVA VLADA
Ni še bilo povsem mimo vzdušje božičnih praznikov, ko so se začele težave vrstiti z neusmiljenim zaporedjem. Nova Morova vlada se je že pri prvih korakih opotekla in si še vedno išče ravnotežje. Sedanje sožitje med Krščansko demokracijo in republikanci se je izkazalo za zelo rahlo in negotovo.
Takoj so se pojavili zdravniki. Eni svetujejo ponovno povezavo vseh strank od liberalne do socialistične, drugi pa nautrudljivo oznanjajo potrebo po »zgodovinskem kompromisu« med kristjani in komunisti.
Socialisti zavračajo oba načrta, kažejo nezaupanje do sedanje vlade in si obenem prizadevajo, da bi pridobili Krščansko demokracijo za izključno sodelovanje v dvoje. Toda njihovo prizadevanje je zaenkrat neuspešno.
Tudi »zgodovinski kompromis« s komunisti, tako na državni kot krajevni ravni, je Krščanska demokracija zavrnila z veliko večino na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta stranke. Prišlo pa je do nekaterih poskusov sodelovanja s komunisti v krajevnih upravah, tako v Benetkah in Avel-linu, kar pa je prineslo le novo zmešnjavo in povzročilo nezaupa-
nje v ostalih demokratičnih strankah.
Takoj v začetku januarja se je vlada lotila tudi pogajanj s sindikati za prilagoditev plač sedanjim potrebam. Toda sindikati so smatrali vladne ponudbe za nezadostne in odgovorili s proglasitvijo vsedržavne stavke, ki pa je trajala na srečo le štiri ure.
V veliko težavo je vlada zabredla tudi z nameravano reformo italijanske radiotelevizije. Stranka MSI, fašistično usmerjena, je napovedala neusmiljen boj tej reformi ter predložila nad 6.000 popravkov in dopolnil. Ker je šlo za vladni odlok, bi ga morala parlament in senat odobriti v roku 60 dni, to je do 23. marca. Ko je vlada videla, da na ta način ne bo uspela, je sprožila vprašanje zaupnice v parlamentu, jo dobila, nato pa predložila nov osnutek zakona, ki pa bo šel po redni parlamentarni poti in ni vezan na noben rok.
Drugo vprašanje, ki pretresa politično življenje v temeljih, je izvajanje šolske reforme in volitve v šolske svete, katerim smo priča prav te dni. Čeprav je pobuda dobra, se moramo, kot že ob številnih drugih priložnostih, sprijazniti z dejstvom, da igrajo pri tem večjo vlogo politične koristi kakor pa korist šolske ustanove in izobraževanje mladine.
REFERENDUM O SPLAVU IN PODPORI STRANKAM
Politični duhovi so razburjeni tudi zaradi uzakonitve splava. Radikalna stranka je odločena pritiskati, dokler bi ne prišlo do ljudskega glasovanja o vprašanju.
Illiiii n imtadstHi dtždneoa sveta
Največ Judov je v Severni Ameriki
Okrog 40 odstotkov judovskega prebivalstva na svelu, ki šteje 14,1 milijona ljudi (pred Hitlerjem je bilo Judov že 16 milijonov), živi na ameriški celini. Največ pa jih je v ZDA, in sicer 5,7 milijonov, tj. skoraj dvakrat več kot ima Izrael prebivalcev. Izrael je namreč s težavo dosegel število 3 milijonov. V Sovjetski zvezi živi 2.680.000 Judov, v Franciji 550.000, v Argentini 475.000, v Vel. Britaniji 410.000, v Kanadi 305.000, v Braziliji 155.000 in v Južnoafriški republiki 118.000. Največje judovsko mesto na svetu je Nevv York, kjer živi skoraj dva milijona Židov, to je ena petina tamkajšnjega prebivalstva. Razumljivo zato, da hočejo tako republikanski kot demokratski voditelji v ZDA imeti dobre odnose z judovsko skupnostjo in da podpirajo državo Izrael v boju proti Arabcem.
Deželni svet Furlanije-Juiijske krajine je 21. maja 1974 razpravljal o spremembah notranjega pravilnika in odobril vrsto popravkov, ki so bili predlagani s strani pristojnega odbora. Na omenjeni seji bi moral deželni svet razpravljati tudi o popravkih k členoma 56 ter 103 pravilnika, ki sem ju predložil 20. maja 1974.
Kot Vam je gotovo znano, se moj spre-minjevalni predlog k členu 56 pravilnika glasi takole:
»Na sejah sveta in stalnih komisij se lahko ustno in pismeno uporablja slovenski jezik, in sicer na osnovi člena 3 statuta. Na predlog enega svetovalca mora biti napravljen prevod v jezik tistega, ki to zahteva. Za uresničitev navedenega bo učinkovita prevajalska služba zagotovila medsebojno razumevanje v obeh jezikih.«
Spreminjevalni predlog k členu 103 pa pravi: »Deželni zapisniki ustnih in pismenih intervencij slovenskih svetovalcev so pisani tudi v slovenskem jeziku.«
Predsednik deželnega sveta je na predlog predstavnikov večine moral razpravo o gornjih amandmajih odložiti na poznejši čas in se je v ta namen zadolžil, da skliče odbor za notranji pravilnik, ki naj bi o imenovanih dveh popravkih čimprej razpravljal.
Svoj spreminjevalni predlog k obstoječima členoma 56 in 103 notranjega deželnega pravilnika sem utemeljeval ne samo s predpisom člena 3 deželnega statuta, ampak tudi s členi, ki zagotavljajo isto pravico v deželnih statutih nemški manjšini v deželi Tridentinsko-Visoko Poadižje ter francosiki manjšini v deželi doline Aosta.
Skoro vse stranke, ki so zastopane v deželnem svetu so se v eni ali drugi obliki izrekle za pravico slovenske narodne skupnosti do uporabe materinega jezika tudi v deželnem svetu Furlanije-Juiijske krajine. Znano je namreč, da je ta pravica zajamčena slovenski narodni skupnosti tako po republiški ustavi kakor po statutu naše dežele.
Kljub temu, da je od zagotovila predsedstva deželnega sveta minilo že več kot osem mesecev, ni bil še sklican posebni odbor za notranji pravilnik, ki bi razpravljal in odločal o tem zelo važnem vprašanju za celotno prebivalstvo, za slovensko pa naravnost življenjskega pomena.
Dovoljujem si zato nasloviti na Vas to pismo, gospod predsednik, in Vas naprositi, da v svojstvu tako predsednika deželnega sveta kakor tudi predsednika odbora za pravilnik skličete čimprej odbor za notranji pravilnik, nato pa deželni svet, ki naj razpravlja in odloča o pravici uporabe slovenskega jezika v okviru deželnega sveta.
Slovenska narodna skupnost, o pravicah, katere ste spregovorili tudi Vi v svojem govoru v deželnem svetu ob umestitvi za predsednika deželnega sveta, ima nedvomno pravico do uporabe svojega jezika tudi v okviru deželnega sveta Furianije-Julij-ske krajine.
V	prepričanju, da boste v smislu člena 3 deželnega statuta napravili primerne korake za rešitev tega vprašanja, Vas prav lepo pozdravljam in Vam želim mnogo uspehov na Vašem odgovornem mestu.
DR. DRAGO ŠTOKA deželni svetovalec Slov. skupnosti
Na kasacijskem sodišču je že bila vložena formalna prošnja za referendum in zgleda, da se bo spomladi začelo zbiranje potrebnih podpisov. Najvišje državno sodišče, ki je pretreslo vprašanje z ustavnega vidika, pa se je zaenkrat izreklo za odložitev tega problema.
Zgleda, da je referendum postal v Italiji zelo priljubljen način za reševanje težkih zagonetk. K temu skrajno demokratičnemu postopku, ki na žalost seže tudi globoko v državne blagajne, so se zatekli tudi nasprotniki zakona o državni podpori političnim strankam. Zbrali so že 500.000 potrebnih podpisov, a 18.000 jih je bilo neveljavnih. Tako so se morali podjetni pobudniki tega dela za sedaj vdati, a obljubili so le kratko premirje.
Slovenci nimamo pri tem nič kaj opraviti, saj zakon predvideva podporo samo za tiste stranke, ki imajo poslance v parlamentu. Pomanjkanje enotnosti in sloge med Slovenci pomeni torej v tem primeru tudi izgubo lepih finančnih sredstev za našo manjšino.
PORAST NASILJA
Posebno v zadnjih tednih je za-dobilo naravnost tragičen značaj naraščanje zločinstva in nasilja, ki je doseglo svoj višek z umorom dveh orožnikov s strani desničarskega skrajneža. Ob tem dogodku zbledijo še tako hudi zločini, kot so ugrabitve oseb in plenitev umetnin, ki so neprecenljive vrednosti.
Tajnik KD Fanfani je predložil načrt za okrepitev javne varnosti, po katerem bi posebno policija prišla do večje avtoritete. Levičarske stranke s socialisti na čelu pa so se zagnale proti temu načrtu in obdolžile Fanfanija diktatorskih teženj. Vsekakor pa je nujno ukrepati in tega se zavedajo nekatere stranke, med njimi republikanska in socialdemokratska, ki odobravajo Fanfanijev načrt.
SODNIKI STAVKAJO
Končno smo doživeli tudi prvo stavko sodnikov. Varuhi pravice so za dva dni zapustili svoja mesta. Čudno se sliši, da pravica stavka. Očitno bi dandanašnji hlapec Jernej doživel še večja razočaranja kakor svoj čas. Državno združenje trdi v svojem poročilu, da plače, ki jih sodniki dobijo za svoje delo, moralno ponižujejo njihov poklic. Mi želimo, da bi bili ti častitljivi možje dobro plačani — in baje tudi so — a dovolite, da tu izrazim svoje začudenje nad prepričanjem sodnikov, da denar lahko poviša ali poniža njihovo vzvišeno dejavnost.
Iz navedenih poglavij se izraža precej mračen pogled na sedanji politični in splošno družbeni položaj v Italiji. Pri vsej dobri volji pa je v sedanjem trenutku težko biti manj črnogledi. Dobro je, da pri ljudeh ostaja trdno upanje, da bo že bližnja bodočnost prinesla rešitev mnogih vprašanj. Za sedaj naj bo državljanom v tolažbo to, da se je ob koncu leta vsaj na gospodarskem področju položaj izkazal manj tragičen kakor je bilo pričakovati in to predstavlja vsekakor dober oprijem za nadaljnjo pot.
DANILO COTAR
Pogled v vsemirje »Naša pot«
Tisočletja je človek upiral svoj pogled v zvezdnato nebo. Tisočletja si je skušal razložiti skrivnosti vseonirja. Vedno pa je naletel na ovire, ki so se zdele nepremagljive. Pogled so mu zastirale nepredstavljive razsežnosti časa in razdalj.
Nekako pred desetimi leti se je začel zastor v smeri vsemirja nenadoma dvigati. Od tedaj omogočajo senzacionalna odkritja znanje o kozin os u, o katerem ni poprej nihče mogel niti slutiti.
Oglejmo si najvažnejša med njimi! Izum spektroskopa na primer. Ta registrira gostoto, kemične sestavine, magnetska polja in hitrost gibanja nebeških teles. Iznajdba kristala genmaniuma oskrbuje s podatiki astronome o celi lestvici infrardečega in toplotnega izžarevanja.
Uvedba nove veje astronomije — radio-astronomije — omogoča učenjakom analizo energij, ki jih izžarevajo zvezde in galasksije. S pošiljanjem raketnih sond v vsemirje ter s pomočjo vedno večjih in preciznejših teleskopov je človeštvo dobilo v roke pomagala, ki navdajajo svet z občudovanjem in vedno večjim spoštovanjem do stvarstva.
Ugledni kozmologi, astronomi, naravoslovci, matematiki in drugi strmijo nad izsledki sodobne astronomije. Angleški naravoslovec J.B.S. Haldane je nedavno zavzet vzkliknil: »Vesoljstvo ni le čudovitejše kot srno domnevali, temveč čudovitejše kot bomo kdajkoli v stanju domnevati!«
Iz zbranih poda tikov so učenjaki izraču-' nali, da je vesoljstvo nastalo pred deset do dvajset milijardami let in da svet ni obstajal pred tem časom v obliki kot ga poznamo sedaj. Vesoljstvo je predstavljala v začetku kompaktna, skupaj zbita gmota, katero imenujejo znanstveniki »ognjena krogla v začetku sveta«.
Krogla pa ni bila stabilna. Začela se je širiti in razpadati v trenutku nastajanja. To gibanje po praeksploziji se da zasledovati še dandanes v begu zvezd druga od druge. Po vsem tem, kar vemo danes, ni svet vedno obstajal. Bil je ustvarjen na ta ali oni način.
Znanstvenikom se je posrečilo dobiti v roke sredstva, s pomočjo katerih lahko izredno natančno zasledujejo potek razvoja vesoljstva. Razumejo že celo vrsto fizikalnih procesov, ki so se dogodili, ko je bil svet v povojih. Ne razumejo pa prvega z imenom hadron, ki je trajalo eno tisočinko sekunde. Misterij hadron je za človeški um enostavno nedostopen. Niti približno se ne da razložiti s pomočjo fizikalnih zakonov.
Naslednje obdobje se imenuje lepton in je trajalo 24 sekund. Pri njem brezhibno deluje fizikalni zakon. Tri minute po rojstvu vesoljstva je nastal po izračunih ko-zmologov helij. Astronomska zapažanja potrjujejo v polnem obsegu obstoj helija v predvidenem sorazmerju. Ujemajo se tudi izračuni pri vodiku, katerega izotop deutorium naj bi po teoriji kozmologov nastal istočasno.
Kot povsem točna se je izkazala tudi njihova podmena, da se je po milijon letih pojavilo izžarevanje, enakomerno razporejeno po vsem svetu. Po tej teoriji bi moralo to izžarevanje obstajati na radio-valovnih dolžinah še dandanes. In res sta ameriška astronoma Penzias in Wilson odkrila leta 1965 napovedano izžarevanje.
Teorije kozmologov o razvoju vesoljstva se torej ujemajo v troh bistvenih točkah z zapažanji astronomov. Končno se je človeštvu le posrečilo pojasniti zgodovino vesoljstva do kritične stotisočinke sekunde stvarjenja samega.
Nemalo zagoneten je tudi nastanek ozvezdij in njihova razporeditev. Posebna značilnost vesoljstva obstaja v tem, da je ono ustvarjeno na popolnoma enak način v vseh smereh, do koder segajo teleskopi. Temu pravimo, da je svet izotrop.
Ta izotropija človeštva pa je v pravem smislu besede nekaj čudežnega — naravnost neverjetnega. Z neizprosno logiko nas primora k spoznanju, da svet ni delo naključja, rezultat neke slape igre naravnih zakonov v materiji; na ta ali oni način je moral biti vnaprej pripravljen že v ognjeni krogli.
Ta programiranost je obstajala morda v obliki majhnih odklonov, v neravnomer-ni razpodelitvi energij ali v čem podobnem. Razen toga je morala praeksplozijo povzročiti neka povsem natančno odmerjena gibalna sila, sicer bi bilo vesolje vse prej kot izotropo. Brez te temeljne lastnosti bi ne mogli nastati zvezdni sistemi, niti planet niti življenje kjerkoli na svetu. Ta lastnost je predpogoj našega obstoja.
Mladi angleški kozmologi so dali o tem problemu senzacionalne prispevke. Dva od njih, Collins in Hawking sta objavila pre-
teklo leto razpravo, ki je povzročila nemalo pozornosti v znanstvenem svetu. Imenovana učenjaka predvidevata v svoji razpravi dve možnosti nastanka sveta.
Po prvi je praekspfozija morala biti programirana na neki način, ki je nam nepojmljiv. Svet je tako nastal pod pogoji, ki so omogočili rojstvo zvezdnih sistemov in nastanek živih bitij. Ta možnost vsebuje fascinirajoče filozofske posledice. Kot da si podajata roke Sveto pismo in naravoslovje.
Druga možnost predpostavlja obstoj neskončnega števila vesoljstev, ki so različna po nastanku. V njih ni niti zvezdnih sistemov, niti planetov, od vesoljstev je pa samo naše, v katerem so živa bitja, ki jim je dano razmišljanje o teh problemih, in sicer kot rezultata enkratnega, povsem neverjetnega naključja.
Če priznamo to možnost, se moramo sprijazniti z mislijo, da je svet kaotičen, slučajen in da je vse skupaj večna hazardna igra zakonov v materiji. Za naše pojmovanje je ta alternativa naravnost strašna.
Za nas obstaja eno vesoljstvo, o katerem smo dobili sedaj tudi z znanstvene strani potrdilo, da ni večno, temveč u-stvarjeno, da ob, njegovem rojstvu manjka splošnoveljavno fizikalno počelo, da ni bil navzoč noben naravni zakon, ki bi dal povelje za njegov nastanek in da obstaja nekaj, kar mu daje smisel. Verni ljudje ta nekaj imenujejo BOG.
Božo Prevoršek
Slovenska demokratska zveza v Gorici je začela ob koncu preteklega leta izdajati lastno mesečno glasilo »Naša pot«, ki ga pošilja številnim slovenskim rojakom posebno v goriški pokrajini, pa tudi izven nje. Doslej je list izšel v zadnjih štirih mesecih leta 1974, z novim letom pa je že izšla novoletna številka.
Že s prvimi številkami je »Naša pot« pokazala, da ne ljubi ovinkov, ampak hoče ostro zarezati naravnost v živo. Od kratkih pregledov političnega življenja na državni ravni prehaja na naše deželne probleme ter jih razčlenjuje posebno z vidika slovenske manjšine, ki od deželne vlade pričakuje in zahteva pozornost. S trdimi in jedrnatimi članki razgalja trdovratno odpornost krajevnih oblasti, da bi se konkretno spoprijele z manjšinskimi vprašanji. Lahko bi relkli, da je glasilo naravnost polemično posebno nasproti goriški občinski upravi.
Poleg omenjene vsebine je list objavil in komentiral tudi vrsto členov, ki jih vsebujejo zakoni za zaščito raznih narodnih in jezikovnih manjšin v deželah s posebnim in navadnim statutom. Ob tem naj bi se Slovenci zavedali, da smo ena izmed skupnosti, ki so deležne najbolj površnega upoštevanja. Očitno pa je, da smo tega delno sami krivi in verjetno bi prav zadeli, če bi zapisali to na račun naše razklanosti in ihtavega nesoglasja. Na žalost si moramo priznati, da bi naš nastop kaj zalegel, ko bi bil tudi skupen in večinski, ne pa samo samostojen.
V	uvodniku prve številke letošnjega le-
ta »Naša -pot« omenja tudi notranja organizacijska vprašanja SDZ v Gorici in posebno njeno preosnovo. Zavedni Slovenci želimo, da bi uradno glasilo stranke ne odpravilo tega problema v dveh besedah, ampak da bi skušalo do dna razčistiti strankine notranje probleme in odnose med političnimi skupinami, ki zvezo sestavljajo. To bo gotovo v prid vsej slovenski manjšini, še posebno v bližini volitev.
VABILO NA SESTANEK SOMIŠLJENIKOV LIPOVE VEJICE
V zvezi s sklepom, ki je bil sprejet na junijskem sestanku somišljenikov liste lipove vejice, da se ponovno sestanemo na širšem zboru in da sprejmemo potrebne ukrepe za poživitev in reorganizacijo našega političnega delovanja, Vas vljudno vabimo na sestanek somišljenikov lipove vejice, ki bo v soboto, 15. februarja ob 20. uri v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Dnevni red: uvodno poročilo; reorganizacija in poživitev naše politične skupnosti; razno. Ker je sestanek izredne važnosti, toplo priporočamo udeležbo.
S slovenskimi pozdravi!
ODBOR
Goriški nadškof v Sesljanu
V	soboto 8. februarja je bil v Sesljanu sestanek, na katerem naj bi se obravnavalo in skušalo rešiti zelo zapleteno vprašanje verske oskrbe in verskega življenja v Sesljanu. Sestanka se je udeležil goriški nadškof msgr. Cocolin, dekan iz Devina msgr. Kretič, nekaj duhovnikov, devinsko-nabrežinski župan dr. D. Legiša z nekaterimi občinskimi svetovalci ter zelo številno občinstvo, tako Slovenci kot Italijani in to ne samo iz Sesljana, ampak tudi iz sosednjih župnij.
'Sestanek je odprl msgr. Kretič, ki je najprej v slovenščini in potem v italijanščini pozdravil udeležence sestanka ter na kratko pojasnil njegov namen.
Nato je povzel besedo goriški nadškof. Nagovoril je navzoče najprej v slovenščini, potem pa nadaljeval svoj govor v italijanščini. Prosil je tudi, naj bi se iz vljudnosti do prisotnih, ki ne razumejo slovenskega jezika, in zaradi praktičnosti posluževali italijanščine, ne da bi se s tem osporavala pravica do rabe lastnega jezika. Večina navzočih se je nato ravnala po škofovem priporočilu.
Ko je g. nadškof pojasnil težave, s katerimi se srečuje versko življenje v Sesljanu, ki ima sicer versko službo na dveh krajih, v cerkvi sv. Jožefa ob cesti k morju in v kapeli na pokopališču, nima pa niti župnišča niti primernih prostorov za izvenliturgično župnijsko življenje, je povabil prisotne, naj iznesejo svoje pomisleke, predloge in načrte.
Začela se je mestoma zelo živahna debata s tudi nasprotujočimi si stališči. G. nadškof želi z ustanovitvijo nove župnije v Sesljanu, ki je doživel globoke spremembe v svoji narodnostni in gospodarski sestavi, zadostiti verskim potrebam obeh narodnosti kot to zahtevajo spremenjene razmere. Strogo se je postavil na stališče, da je treba obema narodnostima v Sesljanu dati to, kar jima gre, obenem pa razvijati duha odkritega medsebojnega spoštovanja in prijateljskega sodelovanja.
Zato sta sedaj v Sesljanu za versko življenje zadolžena dva duhovnika, eden Slovenec, drugi Italijan, ki oba govorita oba deželna jezika. Nimata pa kraja, kjer bi se mogla namestiti, kjer bi sprejemala
vernike, kjer bi učila izvenšolski verouk in podobno.
Sestanek je trajal približno dve .uri, dokončne rešitve pa ni prinesel. Popolnoma in odločno je bil odbit predlog, naj bi se na dvorišče slovenske osnovne šole v Sesljanu postavila »baraka« kot začetek du-šnopastirskega središča. Tako ostaja brez rešitve temeljno vprašanje, kje v središču Sesljana postaviti nekaj, kar naj bi bilo zametek bodoče cerkve, župnišča in prostorov za delo med mladino. - Udeleženec
Bralci pišejo
 .   .u...
Narod brez zemlje
K dopisu A. Č.-eja »Ne smemo ostati brezbrižni«, ki ga je objavil Katoliški glas in ob navem prerekanju o socializaciji oz. razprodaji naše zemlje, o čemer je tudi poročal vaš list, bi rad povedal še svoje skromno mnenje.
le ves povojni čas gledam, z bridkostjo v srcu, kako se naša zemljiška posest strahovito krči. Ne bom se motil, če trdim, da je že polovica naše katastrske površine prešla v tuje roke,
Poznam primere, da so naši ljudje za isto ceno prodali svojo zemljo veliko raje drugorodcem kot pa našemu človeku. Kos za kosom je zadnjih 30 let prehajal od Barkovelj do Devina v tuje roke. Danes lahko vse tiste Slovence, ki še imajo zemljo ob morju, naštejemo na prste obeh rok. Isto se dogaja v Tržaškem Bregu. Sedaj je na vrsti ruiš Kras. Vsi hitimo in se na moč trudimo ter vzorno pomagamo oblastem, da bi postali čimprej narod brez zemlje. Naši predniki kaj takega niso počenjali.
Svoj čas sem premnoge nagovarjal, naj bi z denarjem kupili zemljo, pa je bilo vse prigovarjanje zaman. Danes bi bili ob razvrednotenju denarja bogataši.
Med zadnjo vojno je kvadratni meter zemljišča ob morju veljal okrog sto lir, sedaj pa se suče med 20-30.000 lir; v neposredni okolici Trsta gre cena tudi do
50.000	lir in čez.
Da je prišlo do take hude razprodaje naše zemlje, je po mojem kriva popolna nezavednost naših ljudi, socializacija in potrošniški duh. Kaj takega se na Južnem Tirolskem, kjer živi nemška manjšina, ne dogaja. Mi pa si sami spodnašamo tla pod nogami.
Mladi rod komaj čaka, da bi stari čimprej pomrli. Potem bodo zemljo hitro prodali, čeprav še vedno drži rek starih: Kdor zemljo proda, ostane brez zemlje in brez denarja.
Le kdo od mlajših hodi še iz vasi v paštne kopat trte? Moral bi ga iskati z lučjo ob belem dnevu. Ostali so samo še strici in tete ter dedi in stare matere. Tudi meni se znanci posmehujejo, češ le za koga se ubijam. Naj vse prodam in potem uživam, dokler sem živ, saj po moji smrti bo šlo vse po zlu. Bojim se, da bo res tako, a zaradi zvestobe do naše zemlje hočem vztrajati — do smrti.
D. H.
lllltlllllllllllllllllHIIIItlllllllllllllltllllllllltlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllIllIlllllliiiiillllllIlIlllllllllliiiHiHinilMHIIHIIIMIIlllllllllllllllllillllllllHItllllll
Srečania o zakonskem življenju v Bazovici
Nad 120 mladih ljudi se je pretekli teden zbralo na 4. in 5. srečanju v Slomškovem domu. Na teh srečanjih je dana mladini odlična priložnost, da se res temeljito seznani z zakonsko problematiko.
Ga. Majda Musek, medicinska sestra na ljubljanski porodnišnici in socialna delavka, žena in mati številne družine, je mladini prikazala spolno življenje kot čudovito silo, ki osrečuje zakonce, utrjuje njihovo ljubezen in vodi k porajanju novih človeških bitij. Je pa poudarila, da mora biti krmilo prava ljubezen.
Prof. Egidij Košuta je v zelo domačem vzdušju prikazal moški in ženski spol kot enakopravna partnerja v družinskem življenju ter podal deset zlatih navodil, ki naj bi ščitila to enakopravnost v družini in pospeševala družinsko srečo.
Zdravnik Marijan šef, ki je pred devetimi leti postal duhovnik jezuit, si je s svojo strokovno zdravniško natančnostjo in obenem preprostim podajanjem osvojil 120 mladih ljudi, ki so po dve uri pazljivo in spoštljivo sledili njegovim izvajanjem. Vsak udeleženec je začutil ob njegovih besedah in odličnih diapozitivih vso lepoto mojstrovine človeškega telesa, ki ga je Bog postavil v službo ljubezni in sreče. Zelo temeljito in prav nič vsiljivo je bilo drugo predavanje o urejevanju rojstev, na katerem so se mladi seznanili zlasti s temperaturno metodo. Čudoviti so bili diapozitivi svetovnega fotografa Lennarta Nilssona, ki jih je celih 15 let
izdeloval, da bi prikazal čudež življenja v materi. Kdor vidi, kaiko se teden za tednom razvija otrok v materi in končno zagleda luč, mora priti do zaključka: splav je umor človeka. Zaključil je večer s predvajanjem kratkometražnega filma o splavu, ki ga noseča dijakinja odkloni, ker je razumela prav to: kdor splavi, umori človeka.
Med 120 udeleženci je bilo do sedaj večina zaročencev, kakih deset mladih zakoncev, ostali pa so mladi nad 17. letom. Prihajajo iz skoraj vseh naših slovenskih vasi v Bregu in na Krasu od Mačkovelj do Sv. Križa, pa tudi iz Trsta.
Med pustnim tednom ni bilo predavanj. Šesto srečanje bo v torek 18. februarja. Predaval bo dr. Oskar Simčič o temi »Rast v družinski skupnosti«. Kot so bila važna vsa dosedanja srečanja, prav tako bo tudi to srečanje važno, ker bodo mladi spoznali vrednote krščanske družine. V petek 21. februarja bo še okrogla miza o vsakdanjem zakonskem življenju in vzgoji.
Zadnje srečanje bo v torek 25. februarja. Dr. Lojze Škerl bo predaval mladini, kako Kristus z zakramentom sv. zakona podpira tiste, ki so se odločili za življenje v dvoje na podlagi božjega načrta. Na tom večeru bo za udeležence sv. maša, podelitev potrdil o udeležbi na srečanjih in prijateljska zakuska.
Mladim voščimo, da bi vztrajali tako številni do zadnjega srečanja.
S TRŽAŠKEGA
Moj obisk v Podlonjerju
Začelo se je z veliko smolo: dve nedelji sem hodil v Podlonjer. Kriv pa je tisti prvi podlonjerski članek, v katerem je bilo zapisano, da vozi v ta kraj avtobus štev. 39. Pogumno torej sedem v avtobus štev. 39 in kam sem prišel? V Bazovico! V Podlonjer namreč vozi številka 35. Tako je pač, ko človek preveč zaupa časopisu in se prvič v življenju — Tržačan! — odpravi v Podlonjer.
Nedeljo pozneje, bila je svečnica, sem srečno našel novo cerkev v Podlonjerju in bil tam pri slovenski maši. Moram reči, bil sem tam na lepem Marijinem prazniku. Kot »ogleduh iz centra« nisem govoril z ljudmi, le opazoval sem in vsaj toliko v novi cerkvi sodeloval, da je bila moja nedeljska dolžnost kar v redu.
Verjetno ni v vsem Podlonjerju lepše centralne lege kakor ta nekdanja Gecova mandrija. Pri maši je bilo menda zaradi svečnice okrog sto ljudi, če pomislim, da se je v tem kraju začela služba božja komaj pred enim mesecem, je treba reči, da verniki kar lepo sodelujejo, zlasti v petju znanih ljudskih pesmi.
Bila je tudi nedelja katoliškega tiska in zato v Podlonjerju — prvi ofer. Nisem še slišal, da bi kje za dober tisk delali kar ofer. Koliko so nabrali, ne vem; položaj sem nekoliko razumel na koncu med oznanili, ko je duhovnik povedal, da je prinesel za nedeljo tiska kar 20 Katoliških glasov, nedeljo prej pa so oddali le 13 izvodov. če se začenja v novi verski skupnosti s takšnimi številkami, potem je že dobro in jutri bo še boljše.
Bolj kot vse to me je presenetila domačnost med vso službo božjo. Slovenskih otrok šolarjev in dijakov je v Podlonjerju malo, zelo malo. Dečki so menda samo štirje in seveda vsi štirje so že strežniki. Deklic bo kaj kaj več in vse prihajajo k deveti maši. Prisotnost teh otrok, ki so kar dobri pevci, daje pogum tudi duhovniku pri oltarju, ki brez organista vodi vso službo božjo.
Zelo me je presenetilo njegovo oznanilo in vabilo na Prešernovo proslavo v Marijin dom pri S. Ivanu. Kako se to prijetno sliši v novi cerkvi! Zopet en kraj več, kjer vern:!-! fanijo B%( v našem materinem jeziku. Slišal sem že pred leti, da znajo salezijanci marsikaj, nisem pa še vedel, da znajo prikrivati tudi leta. Tako od daleč se ti zdi, kakor da se duhovnik pri oltarju še ni srečal z Abrahamom, v resnici pa je menda že precej naprej.. Bog mu dajaj zdravja in poguma, njemu in vsem Podlonjercem, ki jih je v vasi okrog tisoč. Ko bodo še moški zgubili tisto sirotno tržaško »bogaboječnost«, bo v novi podlonjerski cerkvi še bolj veselo.
Na svidenje, Podlonjer in Lonjer, če ne prej pa na osmicah drugo jesen!
Obiskovalec iz centra
Kamenčki
Ljubljanskim komunistom na uho
V	uvodniku današnje številke govorimo o razpletu zadeve okrog zaplembe verskega tednika »Družina«. Pri tem bi radi na uho povedali besedo ljubljanskim komunistom.
»Družina« objavlja spomine msgr. Jurca na čase v Istri pod fašizmom. Tam tudi ljubljanski komunisti lahko berejo, kako je bilo na Primorskem. Tam bodo zvedeli, kako so fašisti »preštevali« slovenske duhovnike in vernike, kdo je z njimi in kdo je proti njim; kako so hodili po župniščih in po družinah ter plenili knjige Mohorjeve družbe, Bogoljube, katekizme in tudi molitvenike. Zgodba kaplana Čedermaca ima svojo zgodovinsko resnico.
Zato svetujemo ljubljanskim komunistom, da bi ne hodili s fašisti in ne delali seznamov, »kdo je z nami in kdo je proti nam«. Prav tako naj bi ne pošiljali več po primorskih župniščih in po družinah plenit slovenski nabožni tisk, ker so spomini na nekdanje čase še preveč živi, da bi ljudje ne delali primerjave z nekdaj in sedaj. Prej fašistična milica, sedaj komunistična milica. Primorci smo za te stvari občutljivi bolj kot si Ljubljančani mislijo.
(r+r)
Nazaret ima mohamedansko večino
Mesto Nazaret v Galileji je imelo to posebnost, da so bili kristjani v večini vse do zadnjih časov. Sedaj pa so jih prekosili moliamedanci. Vzrok: mohamedanske družine imajo več otrok kot krščanske.
Hildi kia msll narodim mislili ?
<.;■ "" In
Ljubljanskemu »Delu« sledim že vrsto let, predvsem zaradi športnih novic in komentarjev. V vseh teh letih ni ljubljansko »Delo« nikdar objektivno spremljalo političnega in kulturnega ter seveda tudi športnega delovanja zamejskih Slovencev. Kar je doslej poročalo o zamejskem delu, je poročalo skozi povsem ideološka marksistična očala, razen nekaterih objektiv-nejših člankov za časa predsednikovanja Staneta Kavčiča.
Osrednjega glasila Slovenije ne spremeni v okostenelih partijskih stališčih niti takšna klofuta kot jo je prejela slovenska Zveza komunistov, ko je Leopold Wagner dejal, da je bil dober hitlerjanec. To je izjavil avstrijski socialist, za čigar stranko uradna Jugoslavija preko svojih so-mišljmikov-levičarjev dela na Koroškem propagando že dvajset let. Pa mislite, da je ta grozna klofuta ljubljansko »Delo« kaj prizadela? Niti najmanj ne!
27. januarja sem bral v tem glasilu neke vrste hvalnico avstrijski komunistični stranki, ki da računa »pri deželnozborskih volitvah tudi z glasovi koroških Slovencev«. Pustimo slabo slovenščino dopisnika Zvoneta Zorka ob strani, toda dejstvo, da ljubljansko »Delo« najprej hvali avstrijsko stranko (tokrat komunistično, ker Že socialistične ne more!), šele nato govori o Koroški enotni listi (KEL), pa je še en dokaz več, da ne bo sedanji komunistični jugoslovanski oz- slovenski režim pamet nikdar srečala. Morda takrat, ko ji bodo avstrijski komunisti in socialisti skupaj z Ljudsko stranko na enem koncu, na drugem pa italijanske stranke (levičarske in desničarske) živo segle v njeno področje.
27.	januarja sem bral še drugo zanimivost v ljubljanskem »Delu«. Stalni dopisnik Peter Gašperšič prizna (menda se je to prvič zgodilo) napake Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu. Takole pravi omenjeni dopisnik: »SKGZ je to vprašanje (obrambo pred asimilacijo namreč) doslej preveč poenostavljala, a bo odslej morala zastavljati največ svojih energij, zlasti tam, kjer je asimilacija največja.«
To je pogumna kritika človeka, ki se mu pozna, da so mu dobro znane razmere okrog SKGZ, drugače bi se ne upal zagnati take sulice v doslej zgrešeno politiko SKGZ okrog najvažnejšega manjšinskega vprašanja, to je asimilacije oz. narodnega odpadništva.
Vprašanje je le, kako naj gre SKGZ čista iz te svoje zgrešene politike? Peter Gašperšič prav dobro ve, kako bi bilo treba ladjo preusmeriti, vendar si ne upa s predlogi na dan. Zato prihajam jaz na dan z njimi:
Dragi tovariši, vaša politika vključevanja v italijanske stranke pri nas, v avstrijske na Koroškem, pa naj bodo te stranke še tako »napredne«, ta politika je največji vzrok za asimilacijo! V tovarnah, kjer vladajo levičarske stranke, ni nikjer ne duha ne sluha o slovenščini! le to resnica ali ni?
Zgodovina je že neizpodbitno dokazala (glej kominformistično obdobje pri nas, avstrijski politični novejši razvoj na Koroškem), da je pot v vsedržavne stranke pot v... asimilacijo! SKGZ sedaj preostaja samo preveritev svojega dosedanjega dela, obsodba njegovih rezultatov in povrnitev v samostojno slovensko avtonomno pot. Seveda, če ji je res na tem, da se zoperstavi asimilaciji, kot ji svetuje celo ljubljansko »Delo«, kateremu so sicer Slovenci v zamejstvu toliko mar kot lanski sneg, razen seveda marksističnih.
P. M.
Koncert Tržaške komorne skupine
V	okviru abonmajskih koncertov Glasbene matice je bila tokrat na vrsti Tržaška komorna skupina, ki jo sestavljajo sopranistka Gloria Paulizza, mezzosopranistka Elena De Martin, tenorist Giuseppe Botta in baritonist Paolo Loss, pri klavirju pa Roberta Lantieri in Neva Merlak. Na sporedu so bila dela tržaških skladateljev Merkuja, Viozzija in Zanettovicha ter še Rossinija in Brahmsa. To je bil prvi nastop skupine, ki pa je dokazala že visoko umetniško raven.
«
. . . -■
Prehod z Vogla po grebenih na Globoko (Foto D. Čotar)
Sestanek načelnikov političnih skupin v Trstu
V	petek 31. januarja so se sestali načelniki političnih skupin na vabilo predsednika Zanettija na sedežu tržaške pokrajine in razpravljali o bodočem delu.
Razen rednih zadev so v teku pogajanja za uveljavitev novega državnega delovnega sporazuma za pokrajinsko osebje, ki predvideva posebne pravice sindikalnih predstavnikov in tudi novo mero prejemkov, odgovarjajočih današnjim življenjskim stroškom.
Na večini sestankov z zastopniki delavskih sindikatov je prisoten kot odbornik za finančne zadeve inž. Milan Sosič zastopnik Slovenske skupnosti. Pokrajinska uprava namreč želi, da bi v razpravah v čim večjem številu sodelovali svetovalci vseh skupin.
Glede vprašanja o uporabi slovenščine v pokrajinskem svetu je inž. Sosič poudaril, da je Slovenska skupnost vedno zahtevala te osnovne pravice v javnih ustanovah, kakor je to vprašanje pred časom prvi sprožil v tržaškem občinskem svetu prav zastopnik Slovenske skupnosti dr. R. Dolhar. Za obe upravi, tako občinsko kot za pokrajinsko mora veljati isti osnovni zakon, je zaključil inž. Sosič svoje misli.
Prešernova proslava višjih srednjih šol
Med številnimi Prešernovimi proslavami, ki so te dni na sporedu, gre posebno mesto proslavi, ki se je udeležijo dijaki višjih slovenskih srednjih šol v Trstu in njih profesorji. Proslava je bila v tržaškem Kulturnem domu. Kot že druga leta je tudi letos sodelovalo Stalno slovensko gledališče.
Na začetku proslave je prisotne pozdravila Majda Guštin, dijakinja trgovskega tehničnega zavoda, za njo pa je imela slavnostni govor o Prešernu in njegovem pomenu za naš čas Evelina Jeza, dijakinja z učiteljišča. Nato sta nastopila igralca SSG Mira Sardočeva in Jožko Lukeš, ki sta recitirala odlomke iz Shakespeareja. Proslavo je zaključil mešani pevski zbor z liceja, ki je pod vodstvom Janka Bana zapel dve pesmi.
Slovaška razstava
Združenje za češko in slovaško kulturo »Arturo Cronia« iz Padove je odprlo v soboto 1. februarja ob 18.30 v umetniški galeriji »La Lanterna« v Trstu razstavo sodobne slovaške grafike in medaljerstva. Dela so nastala na meddržavnem natečaju, izbrala pa jih je posebna komisija, zato so popolna novost in so jih prvič pokazali javnosti v Trstu.
Na razstavi sodeluje 28 slikarjev in sedem izdelovalcev medalj, vseh del pa je nad 60. Grafike so izdelane deloma v črno-bcli tehniki, deloma v barvah, nekatere v prav živih, slogovno pa segajo od abstraktne do izrazito narodopisne tehnike.
V	narodopisni smeri je najboljša slika Koledniki, po kateri so že izdelali poštno znamko. Izmed ostalih slik izstopajo: Križanje, Vsaki peti, Orgelska glasba, Zlata kletka, Rožnati tulipani.
Razstavo je odprla Carmen Cronia, vdova znanega profesorja, ki je bil večkrat predsednik pri slovenskih maturah. Z njo je bil tudi tajnik društva p. Milan
Djurica, profesor slovaške literature in jezika na univerzi v Padovi, ki je organiziral razstavo. Otvoritve se je udeležilo več italijanskih in slovenskih izobražencev ter ljubiteljev umetnosti. Razstava bo odprta do 21. februarja, nato pa jo bodo prepeljali v Padovo.
Premiera amaterskega gledališča
Slovensko amatersko gledališče v Trstu uspešno nadaljuje z delom. Letošnja gledališka sezona, ki je četrta, se je pričela s premiero Brechtove drame »Izjema in pravilo«, v prostorih društva »I. Cankar«
1.	februarja. Odrska stvaritev, pri kateri gre omeniti, da je prva uprizoritev tega Brechtovega dela v slovenščini, je pri občinstvu doživela uspeh. Boris Mihalič, Boris Kobal, Igor in Samo Sancin ter Ro-sanna Tul so dobro podali svoje vloge. Zahtevno režijsko delo je slonelo na ramah Sergija Verča, za sceno pa je poskrbel Ivan Verč.
Filmski večer Aljoše Žerjala
Kot vsako leto je tudi letos združenje KASTA priredilo večer filmov Aljoše Žerjala in kot že lani je bila potrebna velika dvorana Kulturnega doma, da je sprejela vse, ki so prihiteli k temu že običajnemu srečanju. Kvaliteta Žerjalovih 8-mrn filmov — saj Žerjal ne pozna tekmeca niti med italijanskimi tržaškimi amaterji — in pa njegov osebni pristop, ki v trenutku naveže stik z občinstvom, je namreč privabila poleg »trgovcev« še druge ljubitelje filmske umetnosti. Prisotnih je bilo tudi veliko kolegov iz italijanskega filmskega kluba.
Spored je obsegal pet novejših filmov. Kot prvi je bil na vrsti film o dekletih namiznoteniške skupine zgoniškega »Krasa«. Film, ki je pred kratkim prejel nagrado, odlikujejo zlasti dinamične scene treninga in pa ritem.
Film o Klavdiju Palčiču nam je prikazal od blizu umetnika in njegov svet. tretji je bil prvenec »Sentimentalno potovanje«, ki je prevzel gledalce zaradi vrhunske filmske tehnike. Poleg originalnih zamisli je tu še čudovito spajanje slike in glasbe, tako da lahko rečemo, da je ta film o nastanku Zemlje prava umetnina.
Četrti je bil film o Čilu, ki smo ga sicer že imeli priložnost videti lani, vendar je bil tokrat opremljen z bogatim komentarjem. Večer je zaključil filmski zapis s potovanja po Mali Aziji in Perziji, ki pa nima še dokončne oblike. Tudi tu je prišel do izraza Žerjalov posluh za ljudi, ki jih srečuje, in za pokrajino, ki jo zna pričarati z vsemi njenimi odtenki.
Prešernova proslava v Gročani
Mladinski krožek »Veliko Gradišče« iz Gročane je v soboto 1. februarja priredil v srenj ski hiši Prešernovo proslavo. Sodelovali so osnovnošolski otroci in dijaki z deklamacijami Prešernovih pesmi, prosvetno društvo Slovenec iz Boršta in kot častni gost član SS gledališča iz Trsta Stane Raztresen.
Proslavo je odprl pevski zbor »Slovenec« s tremi pesmimi, kot jo je tudi dostojno zaključil s tremi pesmimi pod vodstvom Draga Petarosa. Vilma Abram je vodila ves spored in je tudi podala nekaj priložnostnih besed o prazniku samem.
Višek proslave pa je bil nedvomno nastop Staneta Raztresena, ki je s svojimi »Pikrimi in žalostnimi« požel mnogo navdušenega in spontanega ploskanja. Dolgoletni neutrudni gledališki umetnik je letos prejel visoko odlikovanje: Prešernovo nagrado v Ljubljani. Njegovo življenjsko de-
lo	zadobi še posebno veljavo, ko poleg velike zaposlenosti v gledališču najde še toliko časa, da posreduje svoje znanje tudi v najbolj skritih kotičkih zamejstva. In mislim, da se ravno tu najbolj vživi v svoje poslanstvo in da ravno tu, med preprostim ljudstvom, dobi največ zadoščenja.
Po proslavi, ki je tudi letos ob številni udeležbi domačinov in raznih gostov dobro uspela, je bila zakuska, ki je še povečala prijetno razpoloženje, katero so znali ustvariti domači fantje in dekleta in pevski zbor »Slovenec« ter sam častni gost Stane Raztresen. - A. M.
Kraški rezervati: da ali ne
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu je bila pretekli teden razprava o zadnjem deželnem zakonskem predlogu o zaščiti Krasa z ustanovitvijo tako imenovanih kraških rezervatov.
Najprej je deželni poslanec dr. Štoka podal kronološki pregled pobud v zvezi z zaščito kraških področij pri nas, začenši z Belcijevim vsedržavnim zakonom iz leta 1971, ki ustanavlja zaščitena področja, imenovana Kraški rezervati, konkretno izvedbo zakona pa prepušča deželi. Prvi deželni osnutek je naletel na številne kritike in na močan odpor pri slovenski manjšini ter prizadetem kraškem prebivalstvu.
Zaradi tega ga je deželni odbor umaknil in sestavil nov osnutek, ki bo v kratkem prišel v razpravo v deželni svet. Toda tudi ta drugi osnutek, čeprav upošteva nekatere bistvene pripombe Slovencev, še zdaleč ne zadovoljuje, ker ne nudi nikakih jamstev, da se bodo kraški rezervati ustanovili in vodili v skladu z življenjskimi interesi kra-škega prebivalstva in slovenske narodnostne manjšine, ki na tem ozemlju že stoletja živi.
Takšno kritično stališče je iznesel tudi Karlo Grgič, član odbora za Kras, ki se
je odločno uprl že prvotnemu osnutku. Po njegovem tudi novi osnutek ni v skladu z interesi prizadetega prebivalstva in je zato nesprejemljiv z več vidikov. V nekem smislu je celo slabši od prejšnjega, ker v važnih točkah ni jasen in vso oblast vodenja prepušča birokratski ustanovi predsedniškega značaja.
Dr. Vršaj je podal pregled izboljšav in poslabšanj zadnjega osnutka o kraških rezervatih v primerjavi s prejšnjim ter se zaustavil posebno pri ključnih vidikih zakonskega osnutka načelnega značaja ter iz teh izvirajočih konkretnih problemov zlasti v zvezi s poslovanjem vodstvene ustanove ter določevanjem odškodnine kmetom-lastnikom za zasežena zemljišča.
Iz izvajanj vseh treh predavateljev in posegov številnih prisotnih veje upravičena zaskrbljenost nad načrti o kraških rezervatih, ki ne upoštevajo življenjsko bistvenih zahtev tako neposredno prizadetih lastnikov kot celotne slovenske manjšine in ker niso sestavljeni v sklopu širšega gospodarskega načrta, po katerem bi moral imeti zagotovljen razvoj tako naš kraški človek kot narodna skupnost, ki na tem področju, katero hočejo zaščititi, živi.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiNiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiinniiiiiiiiiijimiiimiiiHiiiiiiiiimiuiHiiiuiiiiniiiiiiiiimiiiiHiHiiimiiimiiMHimiiiiNiiminiiiiiiiiiiiiiiiN
VLADIMIR NAZOR
CegcnJa	4 ® sv* KriSlolu
Oče pomeri sina od glave do pet. Oster m docela sovražen ter porogljiv pogled Preleti sinov obraz. Ko pa mu pogled zdrsne čez mladeničeve široke prsi, čez roke in boke vse do nog, nasajenih kakor dva stebra v tla, tedaj se izraz očetovega obraza spremeni, žal beseda zamre na njegovih ustnicah. Kakor bi se lovec na zveri bal dotakniti krepke živali, katere tudi še ne pozna. S prisiljenim nasmeškom spremeni krč jeze na svojih ustih, zastre s Pretkanim lisičjim pogledom blesk mrž-nJ“ v svojih očeh in nepričakovano reče:
~~ Jaz sem tvoj oče.
Mladenič ga začudeno pogleda. Zgodilo Se je prvič, da je kdo stopil v njegovo kolibo. Dokler je bil otrok, so ga vsi pre-Zlrali in ga podili kakor garjevega psa, °dkar pa je zrastel, se vsi boje njegovih '°k, pa tudi njegovega bivališča, kjer že v°č let leži »nepokopana mrhovina«. Zdaj
pa pride naenkrat k njemu nepoznan človek in mu pravi: »Tvoj oče sem.« Repro-bus pomisli, da se spet nekdo šali, zato mu odgovori:
— Nimam očeta.
Prišlec stopi k ognjišču, sede na klop nasproti Hortiki in pravi:
— Poslušaj!
Začne govoriti, medtem ko ogenj osvetljuje njegov obraz, ves prepreden od brazgotin, ves ožgan od sonca.
Pripoveduje, kako je po ženini smrti zaupal svojega otroka brodnikom in odšel v gore. Lov, Rim, oirkus, kristjani, nato vrnitev v rodno deželo, da bi spet videl sina in da bi se spet posvetil lovu.
— Brodnikom sem te prepustil, zavitega v odrto kožo, in glej, kaj ti sedaj prinašam! — reče na koncu, pri tem pa izvleče iz zavitka in razprostre pred ognjiščem tigrovo kožo. — Sam cesar v Rimu je na njej ležal. Sedi in valjaj se! Tudi ti imaš očeta.
Toda Reprobus ga gleda nezaupljivo. Začudenje in bojazen sta se razlila po njegovem mladem, otroškem obrazu.
Tedaj izvleče prišlec pest srebrnikov in
jih strese po koži.
— Česa te je strah? Vzemi! Nisi več sin siromak, še več jih bova imela... veliko več.
Reprobus gleda v pretkano lisičje oči in koščene roke nizkega, suhega človeka in njegovo nezaupanje narašča. Odmakne se prišlecu in se približa Hortiki, ki je medtem prenehala jokati in vedno bolj uporno gleda v človeka.
— Ti nisi moj oče! — reče mladenič.
Kri udari prišlecu v obraz. Kakor bi mu
nenadoma padla krinka. V očeh mu zagori srd, ustnice se mu skrčijo, da se prikažejo na njihovih kotičkih kepice sline.
— Mater si ubil, mene ne priznavaš. Jaz sem tvoj oče, tvoj gospodar. Lahko te vprežem v plug, prodam kot sužnja, pobijem kakor psa. Vsa vas ve, kdo sem jaz in čigav si ti; pravica pa je nad tabo. Jaz sem edini, ki se mi ni treba bati tvoje moči. Morivec svoje matere, v mojih rokah si.
Človek dvigne z ognjišča goreče poleno. Mladenič poskoči in se postavi pred starko. Reprobus, sicer miren pred vsako nadlego, se je znal razvneti, ko se mu je za-
zdelo, da bi utegnilo doleteti tudi Hortiko kakšno hudo. Namršči se, prsi se mu napnejo, dvigne roko.
Že hoče Reprobus stopiti k človeku, ko se nenadoma strese, obrne in obstane kakor ukopan.
Hortika je bila stegnila svoje mrtvaške roke, ga zgrabila za oblačilo in kriknila:
— Reprobus... res... res. To je... tvoj oče.
IX.
Mladenič sklone glavo.
Tudi prišlec se takoj umiri. Oči mu postanejo spet lokave, posmeh mu zaigra na ustnicah.
— Ha, Hortika! Moja stara znanka Hor-tiika. Krušna mati mojemu sinu. Še je v njej duša... Prepoznala me je. Pomirila naju je... Oddolžil se bom tej starki.
Vrže nanjo krzno in napravi nekaj korakov po kolibi. Stopi k mladeniču, ki je tiho sedel za starko, uprl lakte v kolena in si v dlani skril obraz, ga udari po rami.
— Sin, glej! še nekaj imam zate.
Pokaže mu nov meč.
— To je gladiatorski meč. Dobiš pa še vse ostalo. Novo orožje, delo boga Vulka-
na. Vse gladiatorsko. Še veš ne, kaj vse te čaka. Reprobus, princeps gladiatorum... Gladiator! Ali sploh veš, kakšni ljudje so to?
In začne govoriti o teh srečnih mladih junakih, ki jim v cirkusih pred ogromnimi množicami in pred zemeljskimi bogovi ploskajo in poklanjajo lovorove vence, če je mladenič zdrav, korenjak, se mu ni treba dolgo uriti, da postane eden najboljših. Lov na divje zveri mu bo prinesel poguma in srčnosti. Kdor grabi leve, se ne boji ljudi. Gore, zveri, potovanja, Rim! Blagor mu, ki mu je telo kakor telo Herkulovo!
Oče je sinu pripovedoval o užitkih, o zmagoslavjih, ki ga čakajo. Kdor ima tak hrbet, mora nanj tudi nekaj velikega naložiti, da na njem tudi nekaj orjaškega nosi. Oba bosta potovala v Rim s tropom levov, vrnila pa se bosta z ladjo, polno zakladov, bogastva. Že kar jutri bosta izbrala v vasi goniče in odšla v planino.
Reprobus je sedel in zrl predse, medtem ko je oče vse bolj živahno govoril, prepričan, da je zase pridobil tudi sina.
(Drugič naprej)
V nedeljo 16. februarja ob 17. uri bo v Štandrežu
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
ob 10-letnici prosvetnega doma
Na proslavi sodelujejo zbor »Bojan« iz Dornberka, zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice in zbor »Štandrež«. Podelitev odličij in priznanj kulturnim delavcem v Štandrežu.
VABLJENI !
Letošnja ekumenska proslava v Gorici
2e vrsto let praznujemo v Gorici ekumenski dan, ki ga povezujemo s spominom na svetniško smrt sv. Cirila in Metoda v Rimu 14. februarja 869.
Liturgično slovesnost smo letos že ime-
li	v okviru Tedna za cerkveno edinost 19. januarja v goriški stolnici, spominska svečanost pa bo prihodnjo nedeljo 16. februarja ob 15.30 v Katoliškem domu.
Sveta brata zaslužita, da se ju vsako leto bolj slovesno spomnimo. Ko sta šla v Rim, sta namreč potovala skozi naše kraje. S svojo besedo in zgledom sta utrjevala naše prednike v veri in ljubezni do vseh narodov. Vsajala sta klico ekumenizma, ko sta oznanjala bratstvo in edinost vseh ljudi v Kristusovi Cerkvi.
V	tem svetem letu, ko nas papež Pavel VI. vabi k notranjemu spreobrnjenju in osebni prenovi v ljubezni do Boga, nam mora biti jasno, da je naša osnovna dolžnost čim več storiti v korist oznanjevanja Kristusovega evangelija in uresničevanja njegove volje po edinosti. Sv. oče sam trdi, da je ekumensko delo zelo pomembno za krajevne Cerkve in nas obenem opominja naj ekumensko prizadevanje postane sestavni del krščanskega življenja.
Ekumenski dan, ekumenske proslave in liturgična opravila nas morajo utrjevati v ekumenizmu. Podprimo tudi ekumenski zbornik V edinosti, ki nam kaže rast ekumenske misli v posameznih Cerkvah. Pot ekumenizma nas vodi k medsebojnemu spoštovanju, ljubezni do bližnjega in do strpnosti, to bodisi v odnosih med katoli-' čani samimi, bodisi z drugimi krščanskimi veroizpovedmi in z vsemi ljudmi dobre volje. Tako postaja ekumenizem vesoljen in katoliški, ker si prizadeva za blaginjo vseh, ki imamo Očeta v nebesih.
Ekumenska proslava, čeprav v svoji ■ skromnosti, naj bo znamenje naše življenjske sile v zamejstvu in hvaležen spomin na sveta brata, ki še danes svetita kot dve svetli zvezdi na slovanskem nebu in pričujeta o večnih vrednotah.
»TAIMS« v Katoliškem domu
Na pustno nedeljo 9. februarja je na povabilo goriškega SKPD »Mirko Filej« gostoval v dvorani Katoliškega doma glasbeni ansambel TAIMS z Opčin. Mladi fantje s pevko Nadjo so pripravili Goričanom lop in prijeten popoldan z glasbo in petjem ter z vmesnimi vložki za dobro voljo. Veseli smo bili te mladine, ki se v današnjih časih trudi za lepo glasbo sebi in drugim v zabavo.
Povedati moramo, da niso predvajali kakih praznih in divjih melodij, temveč precej domače glasbe bratov Avsenik in drugih slovenskih avtorjev. Odrekli se niso tudi bolj resni črnski duhovni pesmi. Tudi ta je bila na mestu. Zato želimo ansamblu, da bi vztrajal in da bi se še oglasil v Gorici.
Štandrež
V	ponedeljek 10. februarja smo ob veliki udeležbi domačinov položili k večnemu počitku najstarejšo vaščanko Ivano Nanut, ki bi v kratkem dopolnila 97 let življenja. Zal nam je, da nas je zapustila tri leta pred častitljivim jubilejem stoletnice, ki smo ji ga vsi privoščili in se želeli z njo veseliti.
Dolga je bila njena življenjska pot. Med dragim jo je peljala v Egipt, kjer je preživela kot služkinja pri uglednih družinah 45 let. Večkrat je obiskala tudi Sveto deželo. Bila je vedno delavna in trdnega
zdravja ter zelo verna, saj se je vsak dan udeležila sv. maše in obhajila prav do zadnjih dni svojega življenja. Zato smo upravičeno prepričani, da že uživa srečo v nebeškem domu.
Odgovor na vabilo Karla Brešana za sestanek volilcev lipove vejice
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Trditev Karla Brešana, da nisem hotel sklicati sestanka »v smislu sklepa, ki so ga somišljeniki sprejeli na skupnem sestanku junija 1974« in da se ne zavedam svoje težke odgovornosti, je neutemeljena in žaljiva.
V	krovni organizaciji (SDZ) dveh skupin (SDS-SLG), paritetno povezanih od leta 1947, morajo biti vsi sklepi vodstva soglasni. Prav tako mora vodstvo SDZ soglasno odločati o sklicevanju sestankov volilcev.
Le taki sklepi obvezujejo predsednika!
Somišljeniki niso mogli meseca julija (in ne junija 1974) skleniti, da se tekom oktobra skliče občni zbor SDZ za njeno reorganizacijo, ker sta za to pristojni, s soglasnim sklepom, samo obe v njej povezani skupini (SDS-SLG) in nihče drug, niti ne udeleženci sestankov.
SLG zahteva, naj se paritetni sistem odpravi in ustanovi članska stranka pod imenom Slovenska skupnost. S to zahtevo SDS ne soglaša in je svoje stališče pojasnila v mnogih dokumentih, izročenih vodstvu SLG.
Sestanek za 15. t. m. je sklican enostransko in kakršenkoli sklep bodo na njem sprejeli, ne bo to obvezovalo niti SDZ niti SDS.
Predsednik SDZ Slavko Bratina.
★
Opomba uredništva. Zgodovina demokratičnih dežel priča, da so se politična in strankarska zavezništva zmeraj sestavljala, spreminjala in tudi razdirala, če so se razmere spremenile. Zato ni nič čudnega, če se je v vrstah SDZ pojavila potreba po nekaterih spremembah v organizaciji po 27 letih obstoja. To je, po našem mnenju, znak rasti in razvoja. Poleg tega se
nam zdi, da je za današnjo italijansko demokratično družbo vztrajanje na neki pravici do »veta« anahronistično, zastarelo in nevarnost okostenelosti za organizacijo.
To je naše mnenje kot volivcev lipove vejice, ki si želimo, da bi naši demokratični politiki razumeli znamenja časov in ujeli korak s sedanjo stvarnostjo.
Zakaj tako?
V	četrti številki »Pastirčka« sem bral med pismi tele besede: »Osem let že prebiram Pastirčka. V vsaki številki najdem kaj zanimivega. Fes' čas sem ga dobival v župnišču. Zdaj ga tam ne dobivamo več. Jaz pa bi ga rad še bral. Zato Te lepo prosim, da mi ga pošiljaš na dom. Pošlji mi vse številke, ki so doslej izšle. Po pošti Ti pošiljam letno naročnino...« (Pastirček XXIX, 4, str. 110). Pismo je poslal dijak iz Koludrovice, župnija Zgonik.
Zvedel sem, da tudi otroci v Sovodnjuh ne dobivajo več Pastirčka. Za druge kraje ne vem. Na platnicah Pastirčka pa piše: »Izdajajo slovenski katchctje s cerkve-nim dovoljenjem.« Na misel mi prihaja to: če se o usodi tega mladinskega lista ne morejo pomeniti listi, ki, kot piše v listu, Pastirčka izdajajo, naj vsaj omogočijo svojim mladim župljanom, da ga dobivajo, če želijo.
Ivo Jevnikar
Prve volitve v šolske svete
Preteklo nedeljo 9. februarja so bile na šolah prve volitve in sicer na osnovnih šolah. V vsej državi je bilo zainteresiranih za nedeljske volitve nad deset milijonov staršev. Na splošno je bila udeležba kar dobra, ponekod odlična. To zadnje ivelja tudi za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem. Saj je bila udeležba nad 90-odstotna. V nekaterih vaseh na Goriškem so se volitev udeležili vsi starši (Vrh, Štmaver, Škrljevo, Plešivo).
Kot znano, so v nedeljo volili starši svoje zastopnike v medrazredne svete in v okrožne svete, učitelji pa svoje zastopnike v okrožne svete. Vsaka volivna skupnost je smela izvoliti po šest zastopnikov v okrožne svete. Imena izvoljenih predstavnikov na Tržaškem in Goriškem bomo objavili prihodnjič.
Novoizvoljenim zastopnikom staršev, učiteljev ter pomožnega osebja želimo, da bi pri svojem delu gledali le na dobro slovenske mladeži in pustili ob strani vse drugo.
Prihodnjo nedeljo, 16. februarja bodo volitve na enotnih srednjih šolah. Starši bodo izvolili na vsakem zavodu šest zastopnikov, profesorji prav tako šest, pomožno osebje pa enega. Pričakujemo, da bodo tudi nedeljske volitve izpričale resnost in zavzetost naših staršev in profesorjev za blagor slovenskih šol.
Na vseh vrstah višjih srednjih šol bodo volitve v nedeljo, 23. februarja. Na teh šolah bodo volili svoje zastopnike tudi dijaki. Ti so že vložili svoje kandidatne liste. Na slovenski višji gimnaziji-liceju v Gorici sta bili vloženi dve dijaški listi, na slovenskem učiteljišču prav tako dve listi, dočim so starši vložili le po eno enotno listo.
Priznanje gledališkemu umetniku
Stane Raztresen, redni igralec SSG v Trstu, je prejel letos Prešernovo nagrado, ki jo podeljujejo v Ljubljani vsako leto za pesnikov rojstni dan 8. februarja, za dognano izvedeni lik kaplana Čedermaca in hlapca Jerneja. V igri »Hlapec Jernej in njegova pravica« je nastopil med drugim 2. februarja letos, ko je v Kulturnem domu v Trstu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice.
Š	P#
Zmaga Olympije v Vidmu
01ympia je zmagala v dvoboju med dvema ekipama, ki sta v prejšnjem kolu bili poraženi. Rezultat je bil kot vedno 3 : 1 (15 : 13, 16 : 14, 13 : 15, 15 : 6).
»Modri« so v začetku tekme igrali zelo oprezno, kajti vsi nastopajoči so imeli še pred očmi igralce Torriane, ki so jih prejšnjo soboto tako gladko premagali. Igra je bila seveda zelo počasna in uravnovešena, vendar je bila 01ympia vseeno boljši nasprotnik in je set (čeprav tesno) dobila.
Dragi set je bil zelo podoben prvemu. Domače moštvo je pokazalo nekaj dobrih akcij, pa tudi dobro je lovilo žoge. Kljub temu je set izgubilo s 14 : 16.
Na začetku tretjega seta je izgledalo, da bo tokrat goriško moštvo zmagalo z gladkim 3 : 0, kajti že je vodilo s 13 : 7. Lam-bertin pa se ni dal kar tako obvladati, kajti domači igralci so se zavedali, da je ta verjetno njihova zadnja možnost, da obdržijo stik z vrhom lestvice. Bili so zelo borbeni in so tako rezultat obrnili v svojo korist. V teh trenutkih se je 01ym-pije lotevala nervoza, tako da je bil njen položaj precej kritičen, kajti nasprotnik je bil zelo »navit«. K sreči je trener s posrečeno menjavo pomiril duhove, tako da je v zadnjem setu 01ympia povsem nadvladala nasprotnika. Lambertin je tako doživel četrti zaporedni poraz in zgubil vse možnosti za dobro uvrstitev.
01ympia v tem srečanju ni pokazala nič novega; igrala je mirno, dobro je prestrezala prve žoge in ni ponovila napak, ki smo jih opaziti na tekmi s Torriano.
Prihodnja preizkušnja za Olympijo bo ekipa Acli S. Giaoomo iz Trsta; srečanje bo v soboto, 15. februarja ob 18. uri v telovadnici v dolini Korna. - Kronist
Priznanje mladi goriški znanstvenici
V	petek 7. februarja so bile podeljene v Ljubljani nagrade iz Prešernovega sklada zaslužnim slovenskim kulturnikom, v soboto pa Prešernove nagrade in priznanja študentom ljubljanske univerze. Zavidljivo nagrado si zaslužijo študenti, ki so z resnostjo in marljivim delom pokazali, da so na pravi poti k velikim uspehom.
Med temi je tudi naša zamejska rojakinja iz Gorice dr. Verena Koršič, ki je nedavno diplomirala iz zgodovine umetnosti na slovenski univerzi. Med prijazno slovesnostjo v dvorani starega sedeža ljubljanske univerze je podeljeval odličja sam rektor vseučilišča v prisotnosti profesorskega zbora. Izvajanje akademskega zbora »Tone Tomšič« je ustvarilo naravnost ganljivo vzdušje, ki je marsikateremu nagrajencu privabilo solze v oči.
Mladi zamejski Slovenki Vereni Koršič, ki je nagrado dobila za svoje delo o baročni arhitekturi na Goriškem, iskreno čestitamo. Njenega uspeha se veselimo vsi pripadniki slovenske manjšine, saj pomeni za Slovence v zamejstvu priznanje za vse delo na kulturnem področju. Nagrajenki, ki je goriškim rojakom dobro znana kot marljiva delavka v raznih društvih, želimo, da bi to priznanje pomnožilo navdušenje pri delu in jo vabilo k novim uspehom.
OBVESTIIA
Zveza slov. katol. prosvete v Gorici vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek 20. februarja v mali dvorani Katoliškega doma ob 20. uri. Udeležba je po pravilih obvezna za vse odbornike včlanjenih društev in skupin.
Prešernovo proslavo v Trstu v Kulturnem domu v nedeljo 16. februarja ob 17. uri prirejata Slovenska prosveta in Slovenska prosvetna zveza. Na sporedu je koncert Komornega orkestra iz Ljubljane ter recitacije igralca SSG S. Raztresena.
V	ponedeljek 17. februarja bo v Društvu slovenskih izobražencev v ul. Donizetti 3 predstavil svojo pesniško zbirko »Iz oči v oči« dr. Stanko Janežič. Začetek ob 20.15.
Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu bo v torek 18. februarja ob 20.30 v društvenih prostorih v ul. Donizetti 3.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katoliškega glasa: I.
M., Rho, 4.000; V. Bandelli, Trst, 4.000; L. Gruntar 2.000; Vincenc Antonič, Jamlje,
2.000	lir.
Za slov. duhovnijo v Gorici: družina Kogoj 10.000; Tomek Vetrih 3.000 lir.
Tomek Vetrih, Gorica, daruje za SKAD in goriške skavte po 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Milke Kocman iz Saleža daruje družina Škerk v sklad Katoliškega glasa 3.000 lir.
V	spomin pok. staršev so darovale sestre Stoparjeve (in ne Štoka rje ve kot je bilo v prejšnji številki pomotoma objavljeno) 10.000 lir.
Za novi oltar v Bazovici: žena ob tretji obletnici smrti Avguština Mahnič 10.000; Marija Ražem 10.000; ob krstu Nataše Križmančič 10.000 lir.
Za Mladinski dom v Boljuncu: Lojzka in Oton Kozina namesto cvetja na grob Elze Kozina 5.000; N. N. iz Boljunca 5.000 lir.
Namesto cvetja in v spomin na predragega prijatelja Francija Orožna darujeta Magda in Milan za tiskovni sklad Katoliškega glasa 24.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa, 5.000 lir.
Za misijone: A. S. 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Zakonca z dvoletno hčerkico
iščeta stalno hišno pomočnico. Družinsko okolje in postopanje. Telefonirati na (049) 655300 ali pisati ali predstaviti se; Zancato, via Euganea 54, Padova, razen ob sobotah in nedeljah.
j
RADIO
4 TRSTA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 22.45.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 16. do 22. februarja 1975 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Komorna glasba W. A. Mozarta. 11.15 Mladinski oder: »Skriti zaklad«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasbena skrinja. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj. 14.30 Nedeljski vestnik. 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba.
17.30 »Sestanek ob izhodu«. Drama. 18.00 Operetna fantazija. 19.00 Folk iz vseh dežel. 19.30 Zvoki in ritmi. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Baročni orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Glasba v noč.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Stane Malič. 19.25 Za najmlajše. 20.35 G. Rossini: »čuden nesporazum«, opera.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Deželni koncerti. 19.10 Družinski obzornik.
19.30 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.15 Pesmi brez besed.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost...
18.30 Skladatelji iz njihovega dopisovanja.
19.10 Verska gibanja v Italiji. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Tožbe in jeza zaradi mačk«, drama. 21.25 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni italijanski skladatelji. 19.15 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Liki iz naše preteklosti. 19.20 Pevska revija. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »V Sibilinem vetiu«, dramatiziran roman.
21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 16. do 22. februarja 1975 Nedelja: 9.30 Svet v vojni. 10.20 Otroška matineja. 12.05 Nedeljsko popoldne. 16.40 Košarka Olimpija : C. Zvezda. 19.25 »Vesolje 1999«, film. 20.05 »Odpisani«, nadalj. 21.05 Karavana. 21.35 Športni pregled. Ponedeljek: 17.35 Čiribu. 18.10 Naši zbori.
18.45 Nega bolnika na domu. 20.05 Bog nas varuj revolucij in rdeče poplave. 21.15 Kulturne diagonale. 21.45 »Šport na ulici«, kratek film.
Torek: 17.30 Smučate s K. Schranzem.
17.45 Mala čarovnica. 18.20 »Nikogar ni doma«, film. 18.30 »Avtomobil skozi kamero. 21.10 »Črno mesto«, nadalj.
Sreda: 17.30 »Viking Viki«, film. 20.05 »Povabilo«, film.
Četrtek: 17.30 »V 80 dneh okrog sveta«. 18.20 Moliere za smeh in jok. 20.05 »17 trenutkov pomladi«, nadalj. 21.40 Simfonični orkester RTV.
Petek: 17.20 Pisani svet. 18.20 Z vaško godbo in ansamblom Maksa Kumra. 20.05 »Bronte«, film.
Sobota: 16.50 Svetovno prvenstvo v bobu. 17.50 Smučate s K. Schranzem. 18.25 »Janošik«, film. 20.45 Človek brez meja.
21.10 »Sence nad Elveronom«, film.
ZAHVALA
Ob smrti drage tete
Ivane Nanut
ki nas je zapustila v 97. letu starosti dne 8. februarja, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje in se udeležili pogreba.
Štandrež, 10. februarja 1975
Nečaki in ostalo sorodstvo
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: ! trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno dtušlvo
Vse člane ACM, vse ljubitelje ekumenizma, odprtosti in široko-sti v Kristusovi Cerkvi iskreno vabimo na
EKUMENSKO PROSLAVO
ki bo v nedeljo 16. februarja ob 15.30 v Katoliškem domu v Gorici s sledečim sporedom:
I. del:
— Nastop ekumenskega zbora
— Pozdravni nagovor
— Recitacija na čast sv. Cirilu in Metodu
— Dr. Stanko Janežič: »Koncil mladih v Taizeju«. Predavanje s skioptičnimi slikami
— Nastop ekumenskega zbora
II. del:
— Gdč. Ivanka Furlan iz Trsta: »Ekumensko potovanje po Romuniji«, skioptične slike.
Mladino vabimo na edinstveno predavanje o koncilu mladih v Tajzeju!