Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Kolikor se sedaj misli, snide se državni zbor dne 23. septembra ter dobi novo vojaško postavo v posvelovanje. Kaj pa namerava tista postava, še ni znano. — Minister za državne iinance, dr. Steinbach, biva te dni pri grofu Ta-tffe v Nalžovu. Ima pač važne posle, da mora k njemu! — Župan dr. Prix mora brž slovo vzeti od svoje »častne pa mastne službe«, prišel je pri vladi v zamero in kolikor se sodi, po pravici, kajti nič ga ne skrbi volja vlade in jo prezira, kjer je tako za njegove liberalne moževe potreba. Štajarsko. Knezoškof dr. Zwerger so Se živi, da-si se vsak dan pričakuje »bela žena«; trpijo pa neznosljive bolečine molčeč in udani popolnem v božjo voljo. — V soboto je bila od Gradca doli strašna nevihta, nalivi in toča. Veliko živine in tudi nekaj Ijudij je našlo smrt v naglem nalivu. — V Lipniškem okraji je voljen Morre za drž. poslanca in »baron« Pistor je propadel, torej ga mi še obdržimo nadalje! Koroško. Drž. poslanec za Beljak, dr. Steinwender, misli neki odložiti svoje poslanstvo in dobi za naslednika znanega kričača Ghona; Ie-ta zastopa doslej tudi slov. volilce v Velikovskem okraji. Z njim pa tudi Nemci niso več zadovoljni in odtod njegova misel, da se preseli v Belaški okraj. — Judom se dopada sveži zrak te dežele, kajti po vseh kopališčih jih človek lahko vidi, ne more pa se reči, da z veseljem, saj jud ne prinese nič dobrega v deželo. Kranjsko. V nedeljo je bil v Novem mestu katoliški shod; bilo je na njem čez 4000 mož in vdeležilo se ga je tudi dokaj posvetne gospode iz mesta in okolice. Našemu rojaku, dr. Slancu, ki je ondi za odvetnika, pa ta shod ni bil kaj pogodu, zato ga je prec opisal, pa ne vsprašajte nas, kako ? Mož se je do dobra naučil pri liberalcih, nemških in dmgih, kako se rabi blalo mesto črnila! — Narodna čitalnica v Kranji slavi v nedeljo 301etnico svojo in pričakuje, da se je vdeležijo vsa večja slov. društva. Primorsko. Za deželni zbor v Gorici se voli dne 5. septembra nov poslanec in laške možiclje budo jezi, da se je razpisala volitev v slov. in nemškem jeziku, da-si v okraji Tolmin-Ajdovščina ni brž niti enega laškega volilca. — Bralno društvo pri sv. Ivanu tik Trsta je pristopilo družbi sv. Girila in Metoda ko pokrovitelj ter jej je v ta namen odposlalo 100 fl. Hrvaško. Zo bode dve leti, kar nima brv. ljudstvo svojega nadškofa in vendar je velika potreba za-nj, ker pomožni škof dr. Pavletič boleha ter ne more deliti niti sv. birme niti mašniških redov. Ali kaj je to ogerski vladi mar? — V mestnem zastopu je večina na strani madjaronskih mož in dela z manjšino po madjaronski t. j. zatira jo, kolikor in kjer jo more. Gelo interpelaeij jej ni dovoli. Ogersko. Načrt za postavo o civilnem zakonu je neki v ministerstvu že gotov, ali noben minister se ne upa z njim pred svitlega cesarja, boječ se, da nič ne opravi. Mora torej lep načrt biti! — Vojno ministerslvo je odredilo, da mora vojno uradništvo odpisavati madjarski, ako dobi madjarsko pismo. Kako je pa pri nas? Tu velja le nemški! Bosna. Drž. minister baron Kallay je odpotoval v Bosno, da si ogleda nove naprave in urade po deželi. Pravi se, da najde brž veliko nereda pri nekaterih uradili. Nam se dozdeva, da baron Kallay ni mož za to, da jih odpravi! Vunanje države. R i m. Te dni se pričakuje, da izide nova enciklika sv. očeta Leona XIII. V njej razpravljajo neki vot'ske razmere na Ogerskem. Daj Bog, da dobi enciklika uspeha, kakor ga sv. oče in z njimi ves kršč. svet želi. Italija. Ministerstvo razglašnje, da kolere sedaj v celi državi ni več, ali v raznih listih se bere, da mu v tej reči ne gre veliko vere, kajti v Napolji še razsaja bolezen, ki je koleri podobna, kakor jajce jacu. — linbriani, velik sovražnik naše države, je zopot izvoljen v drž. zbor, ne vemo, če je njegova izvolitev vladi posebno Ijuba. Francija. Arton, znan sem od »Panama-goljuiije«, je jud in torej pri vladinih raožib jako ljuba oseba, ali poteplje se sedaj po drugih državah, ker bi ga doma morali dejati v zapor. To pa vladi ni povolji in zato pazi posebni redar na-nj, da ga kje drugi ne zaprejo. Lepa vam ti je to pravica! — Za nove volitve se pričakuje hudih ur, največ za vlado, toda ona ima moč v rokah in je skorej gotovo, da dobi zopet večino poslancev za-se. Anglija. Homerule ali ustava za irsko kraljestvo je srečno dognana; z njo dobi irsko ljudstvo nekaj pravic, ali bode mu jih še premalo, kajti rane, katere seka lutrovstvo, so preveč boleče in homerule je le nekaka obveza za-nje, ne pa zdravilo. Nemčija. Nemška vlada ne more dognati trgovinske zveze z rusko vlado, kakor bi je rada, zato pa zdaj obe državi druga drugi nalaga carino na blago, katero pride ali gre v drugo državo. To je za trgovce sila hudo in s tem mislite vladi, da prisili druga drugo do zveze. Bode nazadnje res tako, toda koliko trgovcev bode vsled tega ob premoženje! — Cesar Viljem se nindi Se vedno na Angleškem, ali ga ne trpi doma? Rusija. Trgovinska zveza z našo državo bode v kratkem gotova in enaka tisti s francosko državo in po takem za našo ugodna. — Govori se, da imate rtiska in italijanska država raed seboj tajno zvezo; vsled nje podpira italijansko državo ruska, ako pride v boj s francosko, italijanska pa podpira rusko v nje zadevah glede na balkanski otok t. j. Turčijo itd. Bolgarija. Knez in kneginja sta se podala v Brailo ter je ondi velik vsprejem za razne dostojanstvenike. Knez išče vidno nagnjenja pri svojem ljudstvu, ali ga najde? T u r č i j a. Mohamedanci v Egiptu so prosili sultana, naj jih reši vsiljenca t. j. angleškib vojakov, toda snltan brž ne misli na to, saj je še jabelko za-nj prekislo. A f r i k a. Kralj dahomejski, Behanzin, se dela norca iz Irancoskib vojakov, kajti sedaj prosi za niir. sedaj pa se izgovarja, da mu Ijudstvo ne pripusti, naj sklene mir s tujci. Vsled tega začne se brž iznova vojska- — Z dahomejskim kraljem potegne sedaj pa brž ko ne tudi marokanski sultan, Mulej Hasan. S tem bode pa vojska tem buja. A m e r i k a. V Braziliji še ustaje ni konee, vendar si ustajniki ne upajo prav naskočitt trdnjavice La-Platte. Kar še ni, pa že bode. — V »združenih državah« ostane slej po prej tudi srebrni denar, kar je raznim judom — bogatinom prav neljubo, kajti tako ne bode za-nje nič zaslužka pri premembi, ker le-te ne bode.