CENA 70 SIT
POŠTNINA PLAČANA PRI
SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORjEVA 1 3, IZOLA
(Mef) Sai poznate tisto o indijancih ki so spraševali vrača kakšna bo zima in ko jim je ta dejal da bo dolga so že oktobra odšli
nabirat dračje. Kar precej pozneje mu je postalo žal da si je izmislil napoved in je telefoniral v Cap Canaveral naj mu povejo
kakšna je njihova napoved za zimo.
"Kaže da bo zima dolga in huda saj Indijanci že od oktobra nabirajo drva za čez zimo".
Nekaj podobnega se dogaja nam to hladno zimo. Mraz se je zažrl v vse pore naše-
Sa družbenega in političnega življenja in er ni kraja, da bi se vsaj malo pogreli smo se stisnili vsak v svoj kot in tuhtamo, kako bi se pretolkli skozi ta dolgi januar. Trgovci, ki so po povprečnem decembru padli v siromašni januar ne vedo, kako se bodo pretolkli do poletja in sestankujejo ter od občine zahtevajo zmanjšanje najemnin.
Na občini finančniki skušajo uskladiti proračunske prihodke z odhodki in razmišljajo kako potolažiti vsa lačna proračunska usta. Proračun se namreč pomembno polni z najemninami za poslovne prostore in če bi bilo iz tega naslova bistveno manj denarja se zruši proračunska konstrukcija.
Če se zruši proračun bo manj denarja za vse ki od proračuna živijo, če bo manj
mm
denarja zanje bodo pač manj kupovali in trgovci bodo imeli še manj denarja ter bodo seveda zahtevali dodatno zmanjšanje najemnin. Ko se bo to zgodilo bo v proračunu še manj denarja in nekateri ga bodo prejeli še manj in ...
Iz ekonomije je pojav poznan tudi kot začarani krog revščine ki ga je moč narisati kot spiralo ki se vse bolj oža in tone vse niže. Kako globoko je Izola na tej spirali trenutno ne ve povedati nihče. Morda bi še največ vedeli na Upravi za družbene prihodke vendar je vprašanje, če jih je kdo o tem povprašal.
Razprava na temo siromašenja Izole je pač v prvi vrsti politično vprašanje in šele nato je to neposredna stvar služb in organov države in občine. Politika mora namreč ustvarjati pogoje za napredek, občina jih le realizira. Žal v izolski občini še nismo bili deležni razprave o socialni problematiki na višji ravni, to je med tistimi, za katere so mnogi prepričani, da lepo živijo, v resnici pa se utapljajo v kreditih in zamudnih obrestih.
Izola preprosto nima strategije svojega razvoja, čeprav nenehno spreminja svoj dolgoročni plan. Izolska strategija je strategija instinkta in kratkoročnega poslovnega interesa nekaterih.
Koliko in kaj bodo od tega imeli vsi ostali občani pa ostane v presojo času. Upamo, da nam bo ostalo vsaj dračje, da se z njim pogrejemo v teh dneh, če drugo počnemo brez pravega pomena.
V tej številki še: PRORAČUNSKA GIMNASTIKA KRAfEVNE SKUPNOSTI VOZIjO ZADNJI KROG ŠE ŠESTI CENTER IZOLE
! "december V IZOLI
: tm
I
■ Podelitev nagrad J. 7. februarja ob 18.00 , pred Kulturnim domom
V/.
Izvirni slovenski suveSlr
Bo Izola apartmajsko mesto ?
Gradnja apartmajev v mestu je najbolj zgrešena naložba za prihodnost.	Apartmaji	so namenjeni	za prodajo	na
prostem trgu. Posamezniki v državi, ki imajo denar, jih kupijo za svoj in svojih prijateljev oddih. Profit od vsega tega ima samo investitor, ki je te apartmaje zgradil in jih prodal.
Mesto se v turistični sezoni napolni z priložnostnimi gosti, ki prinašajo predvsem gnečo, ne pa turističnega iztržka. Izola, ki se je odločila za turistično gospodarstvo, se ne zaveda, da bo množična gradnja turističnih apartmajev zavrla željeni razvoj. Privatni turizem, ki bi se moral še bolj razviti, kvantitetno in	kvalitetno , in	ki bi lahko	bil
najmočnejša turistična veja, bo ob taki nenačrtni politiki stagniral. Takšno naselje apartmajev je nastalo v Simonovem zalivu in takšna se načrtujejo še drugje v mestu. Tik pred tem je da začne Marinvest takšno gradnjo na območju marine.
Poleg vsega zgoraj povedanega, je potrebno vedeti še to, da na tem	prostoru	Družbeni plan	občine Izola	ne
dovoljuje takšne gradnje. Tudi v lokacijskem dovoljenju marine takšna gradnja ni zajeta. Poleg tega je to občinska zemlja, na kateri dela svoj profit privatna združba. Torej spet gre za zlorabo, za škodljivo dejanje in spet gre za nezakonita dejanja. Morda so se Izolani temu že privadili, morda pa le ne vsi.
Zeleni Zole	zahtevamo, da pride ta	problematika	na
dnevni red prve seje občinskega sveta, na kateri naj se sprejme sklep o razpisu referenduma o vprašanju gradenj apartmajskih naselij in perspektivi razvoja Izole.
O nezakonitostih pa bo sodišče enkrat moralo spregovoriti.
Frane Goljevšček
IZOLA, KOPER in PIRAN SKUPNOST OBČIN ali POKRAJINA
"Spoštovani gospod Goljevšček !"
Iz vašega pisanja je razvidno, da niste dojeli vsebine mojega pisanja, zato upam, da vam bo naslednje pomagalo. Samospoštovanje mi ne dovoljuje, da bi še naprej (ne vem katerič že) prebiral neštetokrat oprano in sprano perilo (beri marina). K sreči vam marine ne uspe podreti, žal pa jo ovirate - omejujete in to sredstvi, ki bi jih samospoštovanja sposobni ljudje ne uporabljali.
Moje mnenje o vašem izrabljanju stranke je nezrelo in me diskvalificira. Vaše mnenje, da je ZZP stranka marine pa je "Božja zapoved." Odkod vam pravica odločanja ? Že res, da ste starejši od mene, a to ne pomeni, da ste tudi....!
Če še premorete kanček samospoštovanja (v kolikor ni že zdavnaj utopljeno v marini), se boste opravičili vsem članom ZZP, ki jih kar povprek obtožujete ali bolje povedano "na katere nagonsko lajate".
O marini, gospod Goljevšček, le to: Ne verjamem (in nisem osamljen), da bi lahko marina podkupila ali drugeče lahko vplivala na celotno državo in njene institucije. Ne verjamem torej, da vam prav nihče ne ne prisluhne. Očitno vaši dokazi to niso oziroma nezakonitosti NI. Strahove torej ne samo lovite, ampak jih tudi ustvarjate. Poljsko stranišče !?! Res primeren kraj za povabilo.
Ko boste boju za marino odtegnili kakšno minuto, bom z veseljem "častil pijačo v tem "stranišču" ter z vami poklepetal o stanju in delovanju Zelenih Izole.
Zdaj, ko vem, da nisem ne mafijaš in ne izdajalec, lahko končno mirno spim. Toliko bolj, ker sem prepričan, da mnenja ne menjate tako pogosto kot stranke.
Aleksander Krebelj, ZZP Izola P.S. Upam, da boste vaš odgovor omejili na obtoževanje moje osebe in pustili vaše infantilne obtožbe ostalih članov stranke ZZP ob strani. Prebudite se, Goljevšček 4 Bog !
Omizje bo vodila poslanka Državnega zbora Breda Pečan, njeni gostje pa bodo župani občin Izola, Koper in Piran dr. Mario Gasparini Aurelio Juri in Franko Fičur
Vabimo vas na omizje, ki bo v modri dvorani AVDITORIJA v Portorožu v ponedeljek dne 29.0f.1996 ob 16,30 uri
PREJELI SMO
ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE IN KLUBI, PROTESTI...__________
Študentje so od vedno mladi ljudje. Mladi so od nekdaj bili nestrpni in napredni, posebno študentje nimajo kaj izgubiti in za družbeno stanje niso krivi, zato se lahko neobremenjeno borijo za družbene spremembe. Najpomembnejša gibanja in demonstracije, v novejši zgodovini so se začela v šestdesetih letih, ko so se združili v skupen boj po celem svetu. Posledica je bila, da so kljub nasilnim in drugim načinom zatrtja dosegli povsod velike družbene spremembe seveda v socialni smeri in socializaciji ter demokratizaciji kapitalističnih sistemov. Zato sem zaskrbljen zaradi večinske apatičnosti mladih pri nas.
Politika me ne zanima... To stalno slišim. Vendar je politika sredstvo, ki kroji življenje v vsaki skupnosti.
ČE NISI AKTIVEN IN NE POVEŠ SVOjEGA MNENJA IN NE ODLOČAŠ, BO TO NAREDIL NEKDO DRUG NAMESTO TEBE.
To se je zgodilo ob študentskih demonstracijah v Ljubljani. Ker naj bi leve stranke spominjale na prejšnji sistem, ki ga večina niti poznala ni, so se jih mladi otepali. V tem času so pa desne bile zelo aktivne, ker so se ponujale kot nekaj novega in z zapolnitvijo vrzeli so prevzele, preko nekaterih vodilnih, ki jih študentje šele sedaj spoznavajo, oblast nad študentskimi organizacijami in ne da bi študentje vedeli, le ti izvajajo točno določen scenarij, ki se vodi v ozadju, saj služi karieri teh študentov.
Študentje naj se spomnijo, kako se je upravljalo s sredstvi zadnja leta, koliko stane sistem, ki je zasnovan na plačilih podobno kot Državni zbor in Vlada, še posebej naj se pozanimajo, kam so šla sredstva za bone v zadnjih dveh letih.
Dokazi manipulacije s študenti in s tem mladine so, da so se demonstracije izvedle kljub temu, da so pred tem dosegli z ministrico Klinarjevo dogovor in ob demonstracijah je bil ta isti dogovor samo potrjen. Demonstracija je bila smešna s poskusom žalitve institucije, ki je najvišja in zagotavlja demokracijo, da je rektor mariborske univerze javno podprl protest in organiziral vlak proti Ljubljani, kar je nezdružljivo in groteskno, saj česa takega ne pomne zgodovina študentskih gibanj. S tem se je izognil pravim študentskim problemom, saj si je kupil lastni mir, iz istega razloga pa je tudi ljubljanski rektor podprl protest.
Velik del protestnikov je bil iz vrst ljubljanskih četrtošolcev iz bližnjih šol (ki so se s tem izognili pouku) in so v glavnem ljubljanski dijaki (zveza z boni?), povrhu vsega pa je šlo za protest zaradi bonov, ki PREJ NISO OBSTAJALI in jih je uvedlo LEVO ministrstvo v skrbi za študente. Glavnih, resnih problemov pa dobro plačani študentski oblastniki niso omenjali, razen praznih besed v stilu "Velikega vodje". Zato si želim , da bi vsa mladina s študenti vred bila bolj politično aktivna, da bi lažje skrbela zase, saj so jo uspeli s sedanjim sistemom razdrobiti. Ena izmed možnosti, ki ima tudi druge naloge, je skupnost študentov obalnih občin, kar za Izolo pomeni izolskih študentov in politična povezanost posameznikov s strankami, kjer se lahko identificirajo. Ostali mladini pa ostanejo samo stranke in civilne iniciative.
P.S. Za večino strank študenti niste "zanimivi", saj vas je dvajsetkrat manj kot upokojencev. Razmislite...
Lucio GOBBO
PRORAČUNSKA GIMNASTIKA
Država je sprejela svoj proračun in to je bila od vedno zelena luč za občine, da lahko na dan ponudijo svoje, občinske proračune. Za razliko od dosedanje prakse je država tokrat prehitela samo sebe, saj je proračun za leto 1996 sprejela januarja, proračun za leto 1995 pa šele oktobra meseca.
Seveda pa v občinah vse ne bo potekalo tako hitro in tudi izolski svetniki se na prvi etošnji seji (7. februarja) še ne bodo soočili z vsebino letošnjega občinskega proračuna, saj morajo najprej sprejeti zaključni račun proračuna za leto 1995.
Po besedah Davorja jurkoviča, ki je v občini Izola zadolžen za finance, bo tudi zaključni račun za leto 1995 beležil primanjkljaj v višini cca. 100.000.000 tolarjev^ M jih občinski svetniki seveda dobropomnijo. Gre namreč za isti notranji dolg občine (dolg občine skladu stavbnih zemljišč), ki je nastal z odobritvijo posojila za popravilo ceste od Izole do Kort. Ob tem je še posebej oteče to, da se ta notranji dolg iz leta v leto povečuje (obrestovanje pač) in tako se zmanjšuje finančna kredibilnost občine, ki pa dejansko nima zunanjih dolgov, niti nima velikih težav z likvidnostjo.
V finančni službi te dni na vso moč pripravljajo osnutek proračuna za leto 1996, pri tem pa imajo kar nekaj težav, saj je država prepustila (kljub drugačnim obljubam) občinam cel kup obveznosti, posebej s področja družbenih dejavnosti. V finančni službi pravijo, da večjih težav pri zagotavljanju plač in denarja za dejavnost ne pričakujejo, težje pa bo z investicijami, še posebej tam, kjer bodo sodelovali z državo, takšnih naložb pa je tudi v letu 1996 kar nekaj. Del sredstev zanje bodo morali pridobiti z odprodajo posameznih objektov med katerimije na prvem mestu seveda sedanje poslopje italijanske osnovne šole.
V prvi vrsti gre za financiranje gradnje italijanske osnovne šole na novi lokaciji ter za dokončanje gradnje višinskega vodovoda in kritje nekaterih finančnih obveznosti s tega naslova. Potem bo počasi prišel na vrsto plato pred kulturnim domom za katerega prav zdaj zbirajo projektno dokumentacijo, sledilo naj bi...
Seveda v občini upajo, da bodo z izravnavo iz državnega proračuna dobili manjkajoča sredstva, kar določa zakonodaja o lokalni upravi, kolikšna bo morala biti ta izravnava pa je seveda odvisno od lastnih prihodkov, katerih višina pa ni nič kaj obetavna.
Da je področje družbenih dejavnosti v občini Izola deležno posebne pozornosti priča tudi to, da so ob vodji službe, Miranu Žlogarju, zaposlili_j£__delavko, ki je bila doslej razporejena v inšpekcijskih službah.
KRAJEVNE SKUPNOSTI TEČEJOZADNIMtROC^
(DM) Krajevne skupnosti se počasi poslavljajo z izolskega družbenega prizorišča. Scenarij, ki je bil prvič najavljen že ob pripravi občinskega statuta, pa potem zaradi političnih interesov umaknjen iz delovnega gradiva, se zdaj ponavlja in odlok, ki ga je pripravil župan dejansko ukinja krajevne skupnosti kot podaljšano roko oblasti.
Formalno krajevnih skupnosti odlok sicer ne ukinja, spreminja pa se način njihovega financiranja. Doslej so bile namreč porabniki občinskega proračuna, iz te vreče pa so se financirale tudi plače poklicnih tajnikov (Marino Kleva -KS Korte, Sonja Troha - KS Jagodje in Danilo Markočič - KS I. in II.).
Po odloku naj bi se namreč sveti krajevnih skupnosti sami odločili, ali bodo imeli še naprej poklicnega tajnika, kar bo seveda zelo težko, saj bodo morali denar za delovanje in morebitne plače iskati pri sponzorjih, donatorjih in na podobne futuristične načine. Nekaj možnosti za ohranitev močnih KS in celo profesionalnih tajnikov imajo le v KS Korte in KS Jagodje, saj oddajajo prostore za gostinsko dejavnost in imajo od tega nekaj zagotovljenih lastnih prihodkov. Krajevne skupnost v starem delu mesta in v livadah pa imajo za takšno organiziranost kaj malo možnosti.
Oblast se torej umika iz krajevnih skupnosti, kdo jo bo nadomestil pa ni čisto jasno. Bodo to morda svetniki, ki se bodo morali tesneje povezati s svojo volilno bazo, ali pa politične stranke, ki so doslej komunicirale v glavnem proti državi, manj pa proti lokalnim skupnostim. Zanimivo bi bilo prebrati kakšno javno izjavo na to temo.
(MF) Izola je majhno mesto in majhna občina, vseeno pa se lahko pohvali z veliim številom centrov oziroma središč. Imamo nareč: Staro mestno središče, industrijsko cono, obrtno cono, prodajni center pri Rudi, poslovni center pri Simonovem zalivu, nastajata pa poslovni središči v marini in na območju pri ladjedelnici.
O slednjem, oziroma o pripravi dokumentacije za zazidalni načrt, ki zajema obočje delamarisa, Ladjedelnice, zemljišče od Kosovelove do morja in delno tudi avtokamp prav zdaj potekajo številne aktivnosti. Na občini so včeraj (torek, 23.1.) odprli ponudbe za izdelavo dokumentacije s katero bi določili vsebino in okvirje bodočih posegov v ta občutljiv prostor. Občutljiv še posebej zato, ker je pod budnim očesom spomeniškega varstva, ki prav zdaj pripravlja študijo o možnostih poseganja v ta prostor.
Na razpis za izdelavo ureditvenih načrtov so se od povabljenih šestih obalnih inštitucij odzvale štiri, končna odločitev pa bo padla v nekaj dneh, ko se bo sestala posebna komisija za izbor izvajalca. Rok za izdelavo celotne dokumentacije je 200 delovnih dni, celoten projekt pa bo financiral Sklad stavbnih zemljišč občine Izola v sodelovanju z investicijsko zainteresiranimi gospodarskimi subjekti s tega območja.
Kaj bo na tem območju dejansko zraslo je težko napovedati, ni pa skrivnost, da za to območje obstaja interes gradnje poslovnega središča, če bo seveda kaj takega mogoče tudi po študiji spomeniškega varstva. To, ali v Izoli potrebujemo še eno središče pa je seveda vprašanje na katerega bi znali odgovoriti le tisti, ki jim je dolgoročno planiranje delo in služba.
Uvoz rabljenih avtomobilov
Splačalo se je počakati
Državljani, ki uvažajo rabljene avtomobile od novega leta dalje, ko je začel veljati nov carinski režim, so nekoliko na boljšem. Za četrtino nižja stopnja prometnega davka omogoča uvozniku kar lep prihranek. Lani smo prodali 61000 avtomobilov ali kar za tretjino več. Uvozili smo 11600 rabljenih avtomobilov.
Bo številka še poskočila?
Carinska stopnja za uvoženi rabljeni osebni avtomobil je odslej 27- odstotna, k temu je treba prišteti 5-odstotni prometni davek in stroške za homologacijo ter seveda morebitne stroške carinskega skladiščenja, če se kaj zaplete pri dokumentih. Avtomobila ni mogoče ocariniti dokler uvoznik ne pridobi potrdila o homologaciji. Zato je treba rabljeno vozilo peljati na Tomos ali kašni drugi pooblaščeni organizaciji. Tovrstne preglede opravljajo v Tomosovem Inštitutu na Šmarski 4 v Kopru,tel. 066/31-111.
Poglejmo še praktični primer koliko bi nas veljalo rabljeno vozilo s fakturo v vrednosti 10 tisoč mark:
10.000,00 + 27% carinska stopnja = 12.700,00 DEM. Na ta znesek je treba plačati še 5- odstotni prometni davek, kar znaša skupaj 13.335,00 DEM. Skupne dajatve torej znašajo okoli 33%. Kot smo že zapisali, vam bodo opravili pregled vozila na Inštitutu Tomos, kjer pač po ustaljenem načinu ugotovijo, ali vozilo ustreza tehničnim predpisom in slovenskim predpisom o homologaciji. Tole vas bo stalo še 16.750,00 SIT. Ko dobite pozitivno mnenje, je carinjenje le še formalnost.
Nekaterim državljanom, ki so rabljene avtomobile kupili še pred novim letom in zato morali plačati neprimerno višje davčne dajateve, je sedaj kar žal, da niso malo počakali.Verjetno bodo tudi razni posredniki, ki so uvozili kar lepo število rabljenih avtomobilov še po starih davčnih tarifah, prisiljeni cene nekoliko znižati oz. se bodo morali sprijazniti z manjšim zaslužkom. Ne ve se še kako bo reagiral tuji trg rabljenih avtomobilov, ki mu nekateri pravijo avtomobilski odpad. Zna se zgoditi, da bodo po pričakovanem velikem navalu (uvozili naj bi kar enkrat več rabljenih avtomobilov?) cene ustrezno povišali.
Sicer pa smejo državljani kot doslej brez plačila carine s potnim listom v državo prinesti za za 100 dolarjev, s prepustnico pa za 28.000 tolarjev blaga. Kar na mejnem prehodu vam bodo lahko ocarinili blago v vrednosti do 200 tisoč tolarjev. Domače fizične osebe smejo iz države nesti tujo gotovino v vrednosti 3000 DEM, v določenih primerih oz. primerih določenih s predpisi Banke Slovenije pa tudi več. Domače in tuje pravne in fizične osebe smejo vnesti oziroma iznesti iz Slovenije efektivno domačo valuto in vrednotnice v znesku največ 300 tisoč tolarjev na osebo. Carinskim organom je treba pri prehodu države prijaviti vsak prenos gotovine ali čekov v vrednosti nad 2,2 milijona tolarjev, kar velja tako za domače kot tudi za tuje fizične in pravne osebe. (FK - Primorski utrip)
ODGOVOR NA ČLANEK "DOLINA RESNIC":
ZAKAJ JE UMRL MOJ MOŽ.
Zdravniki, medicinske sestre in tehniki, smo prizadeti nad enostranskim prikazovanjem razmer v naši bolnišnici. Izrekamo sožalje svojcem umrlega pacienta. Da bi se izognili podobnim situacijam, pričakujemo od vodstva vašega cenjenega časopisa, da se v podobnih primerih informirate tudi o "resnici z druge strani doline".
Novinarju M.F., ki se je podpisal le z inicialkami, želimo prikazati le nekaj dejstev:
- poapnenje žil /arterioskleroza/ je praviloma sistemsko obolenje, ki prizadene vse žile telesa, torej tudi arterije v srcu in možganih.
- ko pri bolniku nastopi gangrena noge je operacija /amputacija/ okončine nujna /vitalna/, kar pomeni, da je potrebno nogo čim-prej amputirati, sicer pride do splošne zastrupitve in neizogibne smrti. Seveda pa je tak poseg pri 75-letnem bolniku še toliko bolj rizičen.
- tovrstne operacije opravljajo pri nas vsi zdravniki in zdravnice, ki so za tak poseg usposobljeni.
- v članku je omenjen "njegov zdravnik". Če je s tem mišljen tudi "privatni pacient", vas moramo žal razočarati, tega odnosa pri nas ne poznamo. Imamo 40-urni delavnik, popoldan, ponoči; za praznike pa skrbi za paciente dežurna ekipa, v kateri so trije kirurgi. Vizito na oddelkih opravljamo 2x dnevno. Nemogoče je, da bi bil en zdravnik 24 ur dnevno ter celo leto na razpolago.
- osnovno nego bolnika opravljajo medicinske sestre in tehniki, imajo srednjo strokovno izobrazbo in so za to primerno usposobljeni. Pomožno osebje pri nas razvaža hrano, perilo in čisti sobe.
- v primeru, da je operativni poseg napravljen v spinalni anesteziji /omrtvičenje spodnjega dela telesa/, lahko pacienti uživajo normalno hrano, vse do operacije in če je le možno tudi čimpreje po operaciji. Problem je pripraviti pacienta, da poje potrebno količino, zato večkrat dovolimo svojcem, da pomagajo pri hranjenju.
- hude težave imajo posebno nepokretni bolniki z zaprtjem. Zdravstveno osebje jim pomaga z odvajalnimi sredstvi.
- starejši bolniki, posebno tisti z arteriosklerozo, se po operaciji večkrat neobičajno vedejo: so nemirni, vstajajo, hočejo domov, izpulijo si infuzijske sisteme, cevke, pri čemer pa pogosto pride tudi do zatekanja krvi.
- oslabelemu in staremu organizmu skušamo pomagati z zdravili za srce /kardiotoniki/, infuzijskimi tekočinami in antibiotiki. Preležanine preprečujemo z rednim preoblačenjem postelje ter obračanjem pacienta. Žal pa kljub našemu trudu srce starejšega bolnika ni vedno sposobno prenesti tovrstnega napora.
- smrt zaradi popuščanja srca z gotovostjo potrdimo le pri obdukciji. Včasih na željo svojcev, ob poznanem vzroku smrti, od tega odstopimo.
ZA ZDRAVSTUENO OSEBJE
KIRURŠKEGA ODDELKA SPLOŠNE BOLNIŠNICE IZOLA
V.d. predstojnika: Stanislav MAHNE, dr. med. specialist kirurg
Pripis uredništva: M. F. niso inicialke novinarja ampak podpis uporabljamo takrat, ko gre za zapis, ki nastane v uredništvu in nima avtorskega pečata. To smo v pričujočem članku tudi zapisali, saj smo le zapisali besede, ki nam jih je želela prizadeta bralka povedati za rubriko pisem bralcev. Uredništvo se je že v članku odreklo vsakršnih lastnih ocen ali interpretacij dogodkov.
Vaš kontakt s kupci na obali je ;
&	\	m	m	E	s
ir/AÌ 11MMSKMM				101!“	
d.o.o., Uola, Polji1 5i. p.p.90, tcl/fax (006) 6.1 009, 05 306
'ŠS&
mmrnm
Wmm.
'mm
IZ DOMA STAREIŠIH OBČANOV
Nekoliko z zamudo, pa vendarle, objavljamo zapis Francke Trebeč o božičnem in novoletnem praznovanju v izolskem Domu starejših občanov.
Kakor vsako leto nas je tudi letos obiskal sv. Miklavž. Najprej so mladi predstavili ljubko prireditev o dobroti, sv. Miklavž pa se je dostojanstveno predstavil v družbi lepih, belo oblečenih angelov in nas bogato obdaril. S seboj je imel velik, zvrhan koš bonbonov s katerimi nas je obdaril eden od njegovih angelnov, seveda pa je bil ob njem tudi parkeljn, ki je strašil po svoje.
Mladi so nam nato prepevali, tako da je bilo vzdušje prav praznično.
Sredi decembra nas je obiskal mladinski pevski zbor iz Bertokov z dirigento Markom Kocijančičem, ki slovi kot izvrsten solist. Predstavili so se z lepimi božičnimi pesmimi in naredili zares lepo, praznično vzdušje, presenetili pa so nas tudi z živimi božičnimi jaslicami.
Na god sv. Štefana je bila v domu sv. maša. Bila je polna dvorana stanovalcev in "vozičkarjev", ki edino v domu lahko prisostvujejo božičnim obredom, ki jih napolnijo s toplino božične radosti.
Na 29. decembra pa smo imeli novoletno prireditev na kateri je nastopil znani pevec Miran Zadnik s skupino. Zelo se je potrudil in se ob lepem prepevanju še šalil z nami, tako da je bilo razpoloženje res na vrhuncu. Sledil je bogat srečolov, ki nas je vse obdaril predvsem z radovednostjo, kaj bo kdo dobil. Ob tej priložnosti bi se rada v imenu vseh stanovalcem zahvalila vsem podjetjem in zasebnikom, ki so nam tako velikodušno darovali za uspešno izvedbo srečolova.
Iskrena hvala vsem skupaj.
Francka Trobec
MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovi!!
Sončno nabrežje 14 66310 IZOl-A tel./fax. 066/63-211
STANOVAN|A - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
25£BL2Sst^^2Ù&--
V soboto, 20.1.1996, je v pevski sobi Zadružnega doma v Kortah potekal občni zbor Kulturnega društva Korte, ki ga je vodila gospa Milica Trebše - Štolfa. Na njem sta sodelovala tudi gosta iz Izole, ga. Jadranka Orlando v imenu ZKO in g. Miran Žlogar, sekretar za družbene dejavnosti, ki nas je pozdravil v imenu župana Maria Gasparinija.
Občni zbor je potekal v prijetnem in spodbudnem vzdušju, saj je ga. Trebše - Štolfa že na začetku ugotovila, da je društvo v enoletnem delovanju organiziralo veliko zanimivih prireditev, pridobilo precej novih članov, predvsem pa popestrilo življenje v izolskem zaledju. G. Žlogar je poudaril, da ima društvo poseben status, ker deluje na podeželju in ne opravlja samo kulturnega poslanstva, ampak se povezuje tudi z drugimi organizacijami in društvi, npr. s krajevno skupnostjo, turističnim društvom...
Na občnem zboru so člani potrdili bogat kulturni program za leto 1996, v katerem so nekatere prireditve posebno zanimive: pustovanje s "ta cunjastim", slikarski ex tempore, ki bo potekal na Maliji in na Šaredu, gostovanje Kulturnega društva iz Repentabra. Po uradnem delu pa so se nam pridružili Istrski mužikanti, trije godci, ki znajo s svojo glasbo ustvariti posebno vzdušje. Vsi, ki smo jih v soboto poslušali, smo začutili silen žar, s katerim so nam zaigrali in zapeli, začutili pa smo tudi, da človek, kljub silnemu napredku tehnike in znanosti, ne more živeti brez zavesti o svojih prednikih, o svojih koreninah. Del naše preteklosti smo lahko začutili v druženju z Istrskimi mužikanti.
OLJE ZA ZDRAVJE
V ponedeljek, 29.1.1996, vas ob 17.30 vabimo v 5GTŠ, kjer bo predavanje dr. Čeparja z naslovom "ZDRAVILNI UČINKI OLJČNEGA OLJA".
Predavanje bo v prostorih restavracije. Vljudno vabljeni
NOVE
IGRE
LOST El>EN *
Zakaj bi se igrali samo vaši otroci ? Kupite jim igrico tudi zase !
BIODINAMIČNO KMETIJSTVO
Društvo Daja iz Portoroža in Kmetijska svetovalna služba Koper že od 10. januarja organizirata vsako sredo v prostorih KZ Agrarija Koper v Olmu tečaj o Biodinamičnem kmetijstvu oziroma o kmetijstvu brez kemije v sožitju z naravo. Tečaji potekajo vsako sredo zvečer, zamudniki pa bodo lahko obiskali še dva (31. 1. in 7. 2.). Na seminarjih predava Enzo Nastasi, predsednik mednarodnega združenja L'albero della vita, sicer pa agrarni tehnik iz Trsta.
Tečaj obsega naslednja predavanja:
Zemlja ■ živ organizem (o zakonin, ki usmerjajo življenje na zemlji), Vegetativne sile in prehrambena vrednost rastlin (izvor kreposti in prehrambene vrednosti rastlin), Postopki oblikovanja snovi ter poznavanje oblik v rastlini (kako prepoznati zahteve rastlin in kako jih lahko izpolnimo z biodinamičnimi sredstvi), Biodinamični pripravki (nov način podpiranja naravnih funkcij rastline), Biodinamični pripravki za kompostni kup (prikaz poteka dinamizacije), Samozadosten agrarni organizem (odnosi med raznimi kraljestmi v naravi), Izdelava humusa ter kompostiranje (ohranjanje fertilnosti), Vpliv planetov in zodiaka na rastline (kakšni so vplivi makrokozmosa na rastline in kako jih izkoristimo), Zasnova in nega vrta (pogledi na praktično delo v kmetijstvu), Zasnova in nega sadovnjaka (praktično delo v kmetijstvu)
IZOLSKA ŽIVALSKA KRONIKA
(Iz arhivov Obalnega Društva proti mučenju živali)
Izola, septembra 1995
Ugotovitve :
2e pri približevanju k barakariji »e Je po okolici širil smrad po gnoju in razpadajočih odpadkih različnega izvora. Pri vstopu na obravnavano mesto (baraka, svinjaki, kurniki) Je bilo opaziti nesnago ter razsute različne odpadke.
Pes majhne rasti - samček, mladič v bližini privezane psičke:
No dohodu k zbit	ini	iz preprelih	desk in drugih	odpadnih
materialov, ki služi živalim za svinjak in kurnlk. Je na desni strani	na meter in	pol	kratki verigi	privezan pes samček majhne
rasti.	Okoli vratu	ima	tako stisnjeno	ovratnico, do ni	bilo moč
vanjo potisniti niti malega prsta. Neposredno na goli zeralji sloni zbitina iz preprelih odpadnih desk, polna rež, ki sl še zdaleč	ne zasluži	imena uto. Reže	med preperelimi	deskami
dovoljujejo pronicanje dežja, poleg vsega pa taka zbitina psa ne varuje pred vremenskimi neprilikomi. Pes Je brez posode za vodo in hrano. Neposredno ob psu so v vrsti pokonci zloženi kovinski sodi, med katere se Je ob prihodu oglednikov skril preplašen pes (kolikor mu Je. poč dovoljevala kratka veriga).
Pes, ki Je star približno eno leto - ni cepi J etn.
Psička s 5 mladiči, starimi pribl. 5 tednov:
Na levi strani zbltlne za živali. Je brez ovratnice (namesto ovratnice Ji služi debela veriga), no verigo dolžine en in pol metra, ki Je primerno kvečjemu za bernardinca ali kravo, privezana majhna psička, težka pribl. 3 kg). Po izjavi lastnika Je stara tri in pol leto. Njeno “domovanje’ lzgleda takole:
Namesto ute Ji služi poveznjena kletka za malo perjad (z režami) položena no golo zemljo pod korono (previs med vlijim terenom in nižjim), gornjo stranico pa predstavlja nekakien "pokrov”, na katerem leži kovinski zaboj poln starega kruha. V eno od “stranic" Je vrezana majhna luknja, skozi katero se “opremljena* s težko verigo okoli vratu vleči pslčka-mamlca k svojim mladičem. Mladiči ležijo na golo zemljo položeni trhli deski - brez kakrinegakol1 nastllja. Psička nima posode za hrano, niti za vodo. V bližini stoji velika plastična posoda, v kateri Je temno rjava, smrdeča "voda*. 2e na pogled Je psička shirana. Izčrpana. Nikoli ni bila cepljena.
Baraka iz odpadnih desk, v kateri so stlačene živali:
V prvem delu so s s pregrado ločeni purani in gosi. V drugem delu pa se v svojih, verjetno še nikoli odstranjenih iztrebkih, redijo trije veliki prašiči. Ločeno od njih pa so nastanjene kokoši. Kot že omenjeno, vsepovsod vlada nepopisna nesnaga in smrad.
UKREPI NA KRAJU SANEH:
1. Zaradi nevzdržnih razmer, v katerih živi pslčka-mamlca z mladiči. so Jo člani Društva z mladiči vred takoj odvzeli ter Jo predali v varstvo članici ODPM2 iz Kopra.
Kot dokazno gradivo pri kasnejšem kazenskem postopku, so člani ODPMŽ prav tako odzvell verigo-ovretnlco, s katero Je bila psička privezana.
NADALJNJI UKREPI:
Z namenom takojšnjega ukrepanja bo^tJo predstavniki Sekcije Izola predlagali vodstvu ODPM2, da o primeru obvesti:
- Veterinarsko inšpekcijo v Kopru,
- komunalno inšpekcijo za občino Izola.
- župana Občine Izola,
- Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, Izpostava Koper.
- naknadno naj presodi možnost ovadbe Državnemu tožilstvu zaradi mučenja živali, ki Je kaznivo po 342. členu Kazenskega zakonika RS.
Zaradi specifičnosti primera, ki Žal ni osamljen (taki primeri so, kljub tovrstni zakonodaji, prisotni že dolga leta) , bo vodstvo v imenu Izvršnega odbora, o njem poročalo tudi Svetovalni derektoricl Svetovne zveze za varstvo živali USPA Ldn. v Ljubljani ter predstavniku PIPA za Slovenijo._________________________________________
PETKA GRE V PORTOROŽ
Vendar ni čisto tako, saj je kupon s srečno številko dobila v trgovini BAN, ANTONIJA STAVAR, učiteljica iz osnovne šole Vojka Šmuc v Izoli.
Kaj je za kupon kupila še ne vemo, bomo pa izvedeli 7. februarja zvečer (ob 18. uri) pred kulturnim domom. Drugi nagrajenci se še niso javili z izjemo Nevia Paliske, ki je v Kovinotehni menda zadel kolo.
Nagrajenci, javite se, sicer bodo šle nagrade v fond za drugo leto.
KRIPTOGRAFIJA ZA VSAK ŽEP
Število naročnikov na Mandrač se je v letošnjem letu še dodatno povečalo, kar nas seveda navdaja z zadovoljstvom.
Kljub temu pa nismo zadovoljni takrat, ko poslušamo Vaše pripombe, da ste sicer plačali naročnino, časopisa pa niste dobili. Včasih je krivda naša, včasih jo moramo verjetno pripisati komu drugemu, včasih pa kar vam samim, saj ste, kljub opozorilom, pisali vaše naslove tako, da bi Vam zavidal sam dr. Dernikovič. Nekateri imena sploh niso napisali.
Za take primere pač ne moremo odgovarjati, smo se pa potrudili in ob tej številki bo napak zagotovo bistveno manj.
SRNJAKI ZDÀJ ŽE TUDI V MORJU
Pred dnevi se ie v Izoli pripetil zanimiv dogodek, ki kaže, kako se je plemenita divjad v svojem iskanju boljših življenjskih razmer doselila v večjem številu že tudi na morsko obalo. Kdo je kdaj mislil, da bo srnjake moč videti celo v morskih valovih, kot se je to zgodilo pretekli teden v Izoli pod Belvederom.
Vneti izolski ribič Rado Jaz-binšek, ki je sicer kurjač v Delamarisu, je s čolnom lovil ribe pod Belvederom, kakih sto metrov od obale, ko je opazil v bližini plavajočega srnjaka; za katerega je najprej misfil, da jo pes.
Ko pa sc mu je približal, je videl, da je lep srr\jaček, ki se je verjetno pred preganjaškim psom zatekel v varne morske valove. Rado se je pognal s čolnom za ubogo živaljo in jo spravil na krov, zapeljal v Izolo in takoj obvestil člane domače lovske družine Baruco in Babiča.
S skupnimi močmi so srnjaka dobro otrli in osušili ter ga tako rešili slanega objema, nato pa zapeljali nazaj v lovišče, kjer seje pridružil drugi srnjadi. V lovišču lovske družine Izola je po oceni zdaj že nad sto primerkov te plemenite divjadi.
Iz arhiva Primorskih novic smo izbrskali tudi ta zanimiv dogodek. Se ga morda še spominjate?
SILVESTROVO V PRAGI
NA fotografiji so veseljaki (izolski seveda), ki so letošnje Silvestrovo preživeli v zlati Pragi. Iz posnetka je jasno videti, da jih niso zanimali Hračani ampak čisto druge zgodovinske znamenitosti. Na zdravje, pa brez panike, kot bi rekel Švejk.
Jaz sem vratar In če nameravate nanaslednjo stran najprej povejte vaše Ime, priimek, naslov in to, kdo Vas je sploh povabil sem.
Drugače pa kar lepo curlk.
TRGOVCE GRABI PANIKA
Namen nakazila___________________________________
' jv.S.	ZA	Ì...ETÙ
Na nekakšnem izrednem zboru so se dobili trgovci starega mesta in se niso mogli načuditi namenom komisije za okolje in prostor, ki je menda že razpravljala o povišanju najemnin za poslovne prostore.
No, trgovci imajo ravno drugačne namene. Od občine in koncesionarja bodo namreč zahtevali bistveno zmanjšanje najemnin, saj preprosto nimajo denarja zanje.
Tistim, ki se na občinski ravni kar tako povprek odločajo za tovrstne obremenitve trgovcev pa predstavljamo primer razmeroma uspešne trgovine v starem delu mesta.
V ponedeljek 22. 1. so trgovke zabeležile inkaso v višini 1.200 tolarjev, v torek 23. 1. pa je ostala blagajna povsem prazna. Pa sploh ne prodajajo atomskih bomb ali podmornic ampak tekstil, ki je zaenkrat še vedno potreben - tudi Izolanom.
'	SLOVENIJE ZA PlAČILNI
■PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE
SPOROČILO O VPLAČILU
Vplačal je yx/df dtceuf
 ■ V nP -/ /7.	/.	A	1>	-fjj
On» In nulcN vptoJnlka)	—n**-*#
Ekskurzija^od!Morqan^v^dolKašt^j^((lj^^)
MladiwfanH^i^ia tekmovanju^2/73)
O bjizviruSa velnal pot i^Pla n ico^M 95^)1
RAZVOJ ŠOLSTVA V IZOLSKI OBČINI
Piše: Nada Morato	Kone<
Ob 50-LETNICI
OBNOVITVE SLOVENSKE ŠOLE
- Učenec je bil pri italijanščini vprašan, kdo je bil Ivan Cankar. Odgovoril je tako: "Giovanni Sinistro (Canka - leva roka) era una scrittore. "
KONEC PODLISTKA
Marija Štrumelj pravi o razgibanem življenju v šolskem letu 1957/58 takole:
Takrat je bila upraviteljica male petrazredne osnovne šole naša Rezka (Terezija Čermelj), kot so ji vsi v Kortah rekli. Čudovita, ustvarjalna in velikodušna učiteljica. Nama z Albinco (Pirjevec) je bila kot mama. Poleg samega poučevanja smo skupno delale na kulturnem področju. Morda bo starejšim kortežanskim gospodinjam še vedno v spominu kuharski tečaj in nato zaključek.
Kako je bilo takrat vse razgibano. Šolarji so zaigrali igrico Kristine Brenkove "Mačeha in pastorka". Morda se bo Nadja spomnila svoje vloge - Medveda. Seveda, mi je pri kostumih pomagala Rezka. Mladi so pripravili skeč - ne spomnim se več naslova. A, ko sta Marija in njen oboževalec le zapela Oči čarnije - je vžgalo kot še nikoli. Ne smem pozabiti na to, da so mladi lepo pripravili prostore dvorane za razstavo jedil.
Tekmovalni duh mladih je bil neizčrpen, seveda po zaslugi učiteljice gospodinjstva, ki je prihajala iz Izole in je ob večerih mladini odkrivala skrivnosti kuharske umetnosti. Vsi so bili navdušeni nad razstavo, celo sam predsednik občine Vičič je bil presenečen. In če ne bi bilo naše Rezke, ki je vodila vso organizacijo, bi tega veselega dogodka ne bilo. Takrat smo bili vsi kot ena družina in dobri sosedje. Pa recite, da ni bilo lepo biti učitelj na podeželju, čeprav smo veliko delali. To sem napisala v hvaležen spomin na pokojno Čermeljevo, ki me je v življenju veliko naučila. Rugerij Grbec: Tudi jaz sem bil med tistimi, ki smo šli ob koncu vojne v srednjo šolo in na učiteljišče. Ob sprejemnem izpitu smo pisali narek. Ker nisem vedel, katere črke imajo strešico sem pokukal k sosedu. Nato sem k vsem s, c in z dodal strešico.
Nekoč smo v vrsti čakali na kosilo pa pride mimo sladoledar. Vprašali smo učitelja: "Ali lahko gremo kepet gelato?"
Vzgojitelj pa odgovori:
"Ne reče se gelato ampak želato".
Na poti v Koper nas je v tistem času dohitel z avtom tovariš Petek (načelnik notranje uprave Koper). Ustavil je avto, nas naložil in odpeljal. Kako hitro smo prišli! In prvič sem se peljal z avtom.
In še dve veseli.
- Nekoč reče učenec učitelju: "Tovariš, da znaste, nanka v Lubjani ne znaju sluvenjsko. šu sen v batego eno sen tel kepet postole eno pateno. Voni pa niso znali, kaj je to".
(celoten podlistek bo, skupaj z ljudsko igro NE VEČ TAKO izšel še to pomlad v knjigi pri založbi GRAFFIT)
VIII. razred po združitvi (62/63) pred novo šolo
S LO VE N-SKfAlPOM ORS K A TRADICIJA (Ì1BJ
©rlandólHrandék
"Ko sem še plul na naših ladjah, sem večkrat slišal opazke s strani dalmatinskih sodelavcev, češ da smo Slovenci brez pomorske tradicije. V tem in naslednjem poglavju skušam dokazati nasprotno. "
Po slovenskem ozemlju že od nekdaj potekajo trgovske poti med obmorskimi kraji in srednjeevropskimi deželami. Velik del trgovanja se odvija po morju preko Trsta in drugih krajev naše obale. Tu priseljeni Slovenci gotovo ne zanemarijo morja in pomorske trgovine. Pisanih virov, ki bi to dokazovali seveda ni, vendar je že v 11. In 12. stol. opazno znatno naseljevanje naših ljudi v Trst in okolico, kjer nekateri postanejo trgovci in obrtniki. Nedvomno se ukvarjajo tudi s pomorstvom. Trgovanje obmorskih mest z zaledjem vzpodbudi del slovenskega meščanstva k iskanju stikov z morjem; uvažajo začimbe, južno sadje, ribe..., v obmorske kraje pa prodajajo les, kovinske izdelke, med, meso... j*
Tak razvoj trgovine terja uveljavitev Slovencev tudi v pomorstvu. Od 14. stol. dalje se Slovepci ukvarjamo s pomorsko trgovino in plovbo. Iz leta 1354 sta znana trgovca«« jakob iz Gorice in Nikolaj iz Devina. Leta 1388 se uveljavita Goričana Maver in Peter. Vsi najemajo ladje v Piranu, iz 15. stol. so kot najemniki omenjeni Matija Vidac iž Ljubljane, Peter iz Dravograda, Ivan Strigi, jurij Hec in Ljubljančan Nikolaj Antifaro. Vsi sklepajo večje trgovske posle, so lastniki . tovora in plujejo na daljših plovbah. Pomembnejši so podatki o pravih lastnikih ladij.	m
Prvi omenjeni je Ljubljančan Tomaž, ki ima svojo ladjo v Piranu že leta 1422. Naslednji je Pavel Dolničar, tudi Ljubljančan, ki je leta 1443 lastnik ladje na Reki. Sledi Frančišek iz Vipave, ki prevaža romarje iz Trsta. Iz 16. In 17. stol. ni podatkov, ker v Istri spremenijo način administracije in v notarske knjige né vpisQ]
Nove podatke o slovenskih ladjarjih dobimo šele leta 1717, po razglasitvi svobodne plovbe po jadranskem morju. V Trstu in na Reki se pojavijo naši ladjarji: Friderik Osterreicher iz Ljubljane (1717), Franc Rakovec Raigersfeld (1719), Franc Tomaž Grošelj iz Krope (1730) in Michelangelo Zois. V drugi polovici 18. stol. so znani Tržačani: Friderik Osterreicher ml., Simon Mašera in Gregor Cotič ter Ljubljančan Žiga Zois. Slovenci so lastniki ladij tipa: nava, keČ in polak; torej srednje in velike tovorne jadrnice.
Ta struktura ljudi privabi v obmorske kraje nove naseljence ter s tem utira pot slovenski pomorski miselnosti in nam počasi, a vztrajno gradi pomorsko tradicijo, kljub celinski mentaliteti zaledja. Naslednje poročilo (1841) govori o gradnji jadrnice tipa bark (Laibach); njena lastnika sta Franc Jelovšek iz Vrem in Škofjeločan Matej Gasser.	J
Kasneje kupita še ladjo tipa nava (Fiume). V istem obdobju so znani slovenski lastniki ladij še: jožefin Nikolaj Valušnik,družina Dolenc, Henrik Angel jazbec, Ivana Muha, Franc Šušteršič, Danijel Polak ter Vincenc Furlan. Do leta 1889 se zvrsti v slovenskem lastništvu skupno 73 trgovskih jadrnic.
Prvi slovenski lastnik parnikov je Gorenjec jožef Mauser, ki leta 1868 kupi potniški parnik male obalne plovbe (Sloga). Kasneje kupi še 9 parnikov iste vrste. Sledi mu več malih ladjarjev, ki imajo v lasti po en parnik (24 karatov) ali po nekaj karatov v družbi s tujimi solastniki. Slovenci imamo med letoma 1868 in 1913 v lasti (delno ali v celoti) 39 parnikov; od tega 15 ladij dolge plovbe.
Del slovenskega meščanstva torej spozna potrebo po aktivnem posegu v pomorsko gospodarstvo, čeprav so deleži relativno majhni. Slovenci v nekaj več kot 60 letih popolnoma ali delno kupijo 121 ladij. Po svetovnih morjih pluje letno povprečno 11 ladij slovenskih ladjarjev. Sčasoma je neposrednih kupcev in uporabnikov ladij manj, vendar se kljub temu slovenski kapital v ladjarstvu bistveno ne zmanjša. Sredi 19. stol. se pojavijo trgovske in industrijske zbornice, ki se ukvarjajo tudi z ladjarstvom. Tu sodelujejo tudi Slovenci, ki imajo svoj kapital naložen v velike austroogrske pomorske družbe. Žal pa je raztresen med Reko, Trstom, Rovinjem in Koprom. Slovenski ^kapitalisti ne najdejo priložnosti za združitev, saj posamezniki , ^vlagajo sredstva v več družb hkrati, zaradi bojazni, da bi katera od njih propadla. Drugi vzrok je odrivanje slovenskega kapitala od morja, kar je posledica stare nemške propagande proti Kranjcu pomorščaku. Slovenski kapitalisti ostanejo razdrobljeni Ih vezani na svoje kopenske koncepte in potrebe.
Naši ladjarji še naprej plujejo bodisi kot posamezniki, bodisi v " f- družbi «s tujci. Tako do nadaljnega ostanemo brez lastne poslovne organizacije. Neenotnost in nezanimanje slovenske kontinentalne buržuazije povzroči nacionalno nepovezanost ladjarjev z naravnim narodnim zaledjem. Čeprav obstajajo Južna in druge železnice, ki bi morale vplivati na povezavo Slovencev z obalo ter odpreti naše ozemlje pomorski trgovini, ostane dežela Kranjska poslovno vse pr^eč ^lrezana 0(1 morja.
pr i hoti n j i òlòiòvenskaìpomo^ W md ' c M a	rjj g ija ej
»
NOGOMET ČAS PRIPRAV
Izolani bodo tudi v spomladanskem delu prvenstva igrali v prvi ligi. Odločitev je padla, poti nazaj ni, ni pa niti nobene možnosti za obstanek v ligi. Moštvo je daleč najmlajše v ligi in seveda, neizkušeno. Odšli so Boškovič, Čotar, Karahoda,
Pirc, v vojsko sta odšla Čendak in Mazzolenis. Iz Pirana je prišel trener Patarič, ki ima na razpolago 15 igralcev.
Začeli so s treningi v Izoli, saj denarja za priprave drugje nimajo.
KAJ PA KORTE?
Tudi v NK Korte so začeli s treningi. V klubu ni prišlo do nikakršnih igralskih sprememb. Igrali bodo vsi igralci jesenskega dela, le z Izolo se dogovarjajo o posoji nekaterih igralcev, ki bodo tako imeli možnost zaigrati v prvi ligi. Prvenstvo v primorski ligi naj bi se začelo v drugi polovici februarja, Kortežani pa bodo poskušali osvojiti prvo mesto, a tudi če jim to ne bo uspelo, se svet ne bo podrl.
ODBOJKA
Črnuče : Simonov zaliv Izola 3:1 (5, 8,-11,14)
Izolani so v Ljubljani doživeli svoj tretji poraz v prvenstvu. Tokrat je izolskim igralcem obrnila hrbet še sreča. Že tako so v Črnuče pripotovali oslabljeni, Voronkova ne pustijo oblasti iz Ukrajine, Komadina pa se je poškodoval, nato pa je Izolane v četrtem nizu zapustila še sreča. Vodili so že 11:6 nato pa so jih gostitelji ujeli in zmagali.
Povedati je tudi treba, da Izolani niso igrali slabo, odsotnost dveh igralcev pa se je kar precej poznala. Izolani so s tekmo manj sedaj drugi na lestvici, v popolni zasedbi pa vrnitev na prestol 1 ,B lige ne bi smela biti vprašljiva.
SO NAJBOLJŠI PADLI ?
ROKOMET
Marina Izola : Polje 28:20
Izolanke so zasluženo in zlahka premegale zadnjeu-vrščeno ekipo Polja, ki ni zmagala še niti enkrat v tej sezoni. Gostje so povedle samo na začetku z 1:0 nato pa so bile vse skozi boljše Izolanke. Marina Izola bi si lahko v tej tekmi dodobra popravila gol razliko, vendar so igralke ob zaključku tekme prehitro zaključevale napade, bilo je tudi nekaj grobih napak, prepoceni pa so tudi dobile tri zadnje gole. V igro se je uspešno vrnila Davidela Tičič, dobro pa je zaigrala tudi Ciganovičeva. Vsekakor pa se z igro, ki so jo prikazale Izolanke lahko nadejamo dobrih rezultatov tudi v nadaljevanju.
NAMIZNI TENIS
Pionirke četrte, pionirji sedmi V soboto in nedeljo, 20. in 21. 1. je na Ptuju potekalo finale ekipnega prvenstva za pionirke. Nastopilo je 8 ekip, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijskih turnirjih. Pionirke Arrigonija so prcvič nastopile na takem prvenstvu in zelo prijetno presenetile. Osvojile so namreč izvrstno 4. mesto.
Za Arrigoni so nastopile Erika jauševac, )ana Ludvik in Teja Kodrič. Z borbeno in požrtvovalno igro so pokazale, da se da s takim načinom igre nadoknaditi tudi trenutne tehnične pomanjkljivosti. Podobno tekmovanje so imeli tudi pionirji Arrigonija, ki so osvojili 7. mesto. To je bil tudi pričakovan dosežek, saj je potrebno povedati, da bo pionirska ekipa nastopala v isti zasedbi tudi drugo leto, saj sta Tarik Trgo in Jure Gams še mlajša pionirja, Iztok Jerman pa je starejši pionir šele prvo leto. Oba rezultata, katerim je potrebno dodati še vrsto drugih posamičnih uspehov kaže-ta, da se v NTS Arrigoni načrtno in strokovno dela.
NASTAJA ZAVOD ZA ŠPORT
V teh dneh dobiva končno podobo osnutek odloka o ustanovitvi Zavoda za šport občine Izola, ki naj bi nadomestil Športno zvezo oziroma dopolnil sedanjo Zvezo telesnokulturnih društev.
Tudi o te so se pogovarjali na seji Skupščine Zveze telesnokulturnih društev, ki je bila v ponedeljek 22. januarja in na kateri so predstavniki društev jasno povedali, da želijo osnutek videti in o njem razpravljati še preden gre v sprejem na Občinski svet.
Predlagatelj je seveda zagotovil, da bo poskrbel za to in tako se bodo morali predstavniki klubov v kratkem spet sestati, da bi se dogovorili o bodoči organiziranosti športa v občini.
Na seji skupščine so razpravljali tudi o financiranju športa v občini in ugotovili, da je država še bolj krušna mati od
občine, saj bi po njenih kriterijih dobili vsega 40% potrebnih sredstev za izolski šport. Zato bo predsedstvo izdelalo svoje kriterije financiranja športa v Izoli.
Seveda pa s tem ni rečeno, da bodo vsi zadovoljni, saj so se v razpravi pojavile nekatere pripombe na račun delitve sredstev in na skupščini so sprejeli sklep, da bodo ponovno preverili financiranje obeh jadralnih klubov in spremenili nekatere kriterije plačevanja stroškov prevozov, poleg tega pa orajo vsi klubi do konca januarja pripraviti program stroškov tekmovanj, štartnin in seveda tudi najemnin za poslovne prostore.
Na seji skupščine so v članstvo Zveze sprejeli pet novih društev in sicer: Morskošportni ribolovni klub Menola, Klub za borilne veščine FIKRO, Ženski odbojkarski klub, Boksarski klub KALTRADE in Smučarski klub Izola.
Posebej so na skupščini razpravljali o financiranju Športmaestral kluba d.o.o. in se dogovorili, da bo naslednja seja skupščine 10. februarja.
j
DODATNA
PRIZNANIE ZA PELO
Poročali smo že o priznanju Elizabeti Pušpan, direktorici izolskega podjetja Saladia, ki je bila nagrajena kot podjetnica-debitantka leta 1995.
Prejšnji teden je TV Slovenija o njej in podjetju Saladia posnela reportažo za oddaji Alpe Jadran in Made in Slovenija, tako da bo izolska specialiteta obkrožila svet.
Na snemanju je bil tudi naš fotoreporter Orlando in to je nekaj utrinkov s snemanja.
NEKAJ PSIHOLOGIJE ŠPORTA ZA VSAKDANJO UPORABO
Pred kratkim je izšla priročna knjižica znanega obalnega psihologa, mag. Roberta Trunkla, ki že vrsto let zavzeto sodeluje z vrhunskimi primorskimi športniki. V četrtek (18.1.) je mag. Trunki svojo knjigo predstavil v telovadnici Veslaškega kluba Argo Galeb, na predstavitvi pa so, poleg veslačev, sodelovali tudi predstavniki drugih izolskih športnih kolektivov.
JADRALCI GREJO V BRAZILIJO
Jadralci v olimpijskem razredu 470 odhajajo jutri na svetovno prvenstvo v daljno Brazilijo. Glede na to, da se jim na tem prvenstvu ponuja možnost uvrstitve med kandidate za Olimpijske igre (če seveda dosežejo izjemen rezultat - 12. mesto) potujejo v Brazilijo kar štiri posadke, med temi tudi kombinirana posadka Brčin - Pegan (Olimpic-Pirat).
Na regati v ZDA pa je jadralec Samo Potokar po dveh regatah v drugi polovici nastopajočih, vendar je pred njim še veliko regat in zagotovo bo lahko rezultat bistveno izboljšal.
KULTURNI DOM IZOLA
KOLEDAR PRIREDITEV januar 96
RAZSTAVE : GALERIJA ALGA V četrtek, 18. januarja smo odprli razstavo slik Ivana - Stojana RUTARJA.
KLUBSKI PROSTOR KULTURNEGA DOMA Izola
Na ogled je razstava OD SKICE DO LUTKE,ki jo bo pripravilo
Lutkovno gledališče iz Maribora.
PRIREDITVE
PROGRAMI ZA ODRASLE
PREMIERA V petek,26. januarja ob 20.uri v Kulturnem domu Izola
Komedija Franza XAVERJA KROETZA: MOŠKA STVAR je igra o ženski, moškem in psu. Ona in on srednjih let. Oba samska, a nočeta biti več. Če si oba želita isto, se zdi, da so stvari zelo preproste pa niso. Spoznavanja in zbliževanja, razhajanja in odtujitvce. Simpatije. Ljubezen. Zadrege. Denar. Samostojnost. Ljubosumnost. Pretvarjanje. Seks.
Predstavo so pripravili: režiser Jaša Jamnik in igralca Maja Vidmar in Borut Veselko.
Ponujamo vam zabavo, zato se odločite in si pravočasno rezervirajte vstopnico .
Telefon je še vedno 61 51 3.
PROGRAMI ZA OTROKE
V soboto, 13. januarja bo od 10.30 do 11.30 v Kulturnem domu Izola odprt CICI KLUB. Tokrat boste slišali pravljico o SEBIČNEM VELIKANU.
Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica.
V soboto, 20. januarja se boste med 10.30 in 11.30 zabavali v Kulturnem domu lzola,v vašem CICI KLUBU. Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica.
V soboto, 27. januarja od 10.30 do 11.30 v Kulturnem domu Izola CICI KLUB.
Vstopnina:300 Sit oziroma članska izkaznica.
V soboto, 27. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu Predstava Vstopnina: 400 Sit.
ŠOLA KREATIVNOSTI - TEČAJI
PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE-20 urni tečaj, vsak ponedeljek ali torek ob 20. uri. Začetni tečaj :ang!eški, dunajski valček, fokstrot, polka, tango. Nadaljevalni tečaj: rumba, samba, cha cha cha, mambo, jive Tečajnina 7.000 Sit oziroma
6.000 pari - na osebo.
TEČAJ ZA MANEKENKE IN FOTOMODELE - 30 urni tečaj. Tečajnina znaša 12.000 Sit.
TEČAJ ROČNEGA TKANJA-25 urni tečaj za odrasle. Tečajnina
14.000 Sit, v ceno je vključen ves potreben material. Tečaj bo potekal predvidoma ob torkih in četrtkih, od 19.30 do 22. ure. Pričetek 16. januarja ob 19.30
TEČAJ ZA KITARO - igranje flamenca in jazz, 15 urni tečaj. SEMINARJI REIKI-kozmična energija Način prenosa kozmične energije in naravnega zdravljenja po dr. USUI - JU. Seminar bo potekal v prostorih Kulturnega doma Izola,20. in 21. januarja
Vpis: na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4, ali po telefonu 61 513.
BODITE V SREDIŠČU DOGAJANJA, PRI DITE V KULTURNI DOM IZOLA!
Maona club
petek, 26.1.1996 EASY + 3 sobota, 27.1.1996 LOLITA
By Night
petek, 26.1.1996
MATEJ KOŠIR in večer Beatlesov
/O Mgaroka banka | RGL
n
POSEBNI GOST:
MORRISSEY
HALA TIVOLI, TOREK. 6. FEBRUAR ob 20h
mor« u lumuiii. a te «c « widjiAm*. »twwa li ^tm. co i « » »
tfldl seMcksol
t*mja m.-ir*
-aittaii- mir -
U*ll* IHItMA
£
Autkovno GLEDALIŠČE glasbene mladine JESENICE
EDI
MAJARON
Z UPORABO
MOTIVA ZDE,NEKA J PIO
SONGI IN GLASBA JANI KOVAČIČ
REZIJA
MATIJA
MILČINSKI
POSNETO V STUDIO ALIEN-
SNEMALEC ALEfi TRTNIK
AMMIRATA • ICRATA/1 BERNARDA CAŠPERČIČ «ADOMUŽAN
KLAVIATURE ANDREJ KORES
OBLIKOVANJE GLED. USTA MARINA BAČAR
POLlN o
' mn
No. 46
25 I 1996
IL MAND
'poyÙo* deità catttutUtà itcdicuux di
La tassa sulla cretineria
I malvagi -ebbe a dire Dumas-sono preferibili ai cretini perché ogni tanto si riposano”. Ed è proprio vero! Ce lo sottolinea pure la causa dell’introduzione a Isola della nuova “tassa sulla cretineria". Di che cosa si tratta? Presto detto! Nélla sessione di dicembre del Consiglio comunale di Isola è stato varato il decreto sull’introduzione di un contributo speciale dei cittadini per far fronte alle spese di ristrutturazione del sistema fognario della nostra cittadina. Cosa che si doveva fare già qualche annetto fa e senza dover battere nelle tasche, non sicuramente tanto gonfie, dei cittadini isolani. Lo doveva fare la “Marinvest”: la società che gestisce il "Marina" di Isola. Però, la travagliata storia che ha avvolto il “Marina", storia scritta da cittadini isolani “benpensanti”, ha dissanguato la “Marinvest” e si è mangiata la canalizzazione cittadina. Siccome non possiamo più permetterci il “lusso" di vivere all’interno di una bomba ecologica, e Isola con la sua rete fognaria risalente ai tempi di Marco Caco non è altro che questo, si deve assolutamente porre rimedio a tale situazione. Sulla cronica penuria di quattrini al Comune di Isola riteniamo superflua qualsivoglia dissertazione. Perciò, in questo momento, al sindaco non rimaneva altro che giocare l’impopolare carta del “contributo fognario" dei cittadini, che altro non è che una “tassa sulla cretineria". Triste è che a pagarla, questa tassa, non saranno solamente quelli tanto ripudiati dal Dumas, bensì saranno tutti i cittadini isolani, senza distinzioni in base al coefficiente di intelligenza.
Gianfranco Siljan
Massimo Spinetti in visita a Isola e alla nostra comunità
È arrivato	l’amb
Positiva e propositiva la visita del nuovo ambasciatore italiano in Slovenia, Massimo Spinetti, a Isola ed il colloauio avuto con il sindaco, dottor Mario Gasparini, e con i rappresentanti della nostra comunità nazionale. L’ospite, accompagnato dal console generale d’Italia a Capodistria, Michele Esposito, ha fatto prima una breve passeggiata attraverso il centro storico della nostra cittadina, soffermandosi a vedere i lavori di restauro della Chiesa S. Maria d’Alieto e l’ormai famoso Palazzo Manzioli, i cui lavori di ristrutturazione dovrebbero aver inizio - dopo dodici anni di tira e molla in base al Protocollo d’accordo tra Slovenia e Italia.
vicini e con l’entrata della Slovenia nel contesto dell’Unione Europea. L’ambasciatore Spinetti, dopo aver ribadito l’impressione molto positiva ricevuta da questi primi incontri nel capodistriano, ha sottolineato la convinzione che, proprio per i buoni rapporti esistenti tra Slovenia e Italia, anche i problemi ancora aperti potranno trovare presto soluzione.
E, in quest’ambito, come ha detto, un ruolo propositivo può essere „	,.	„	^	.	svolto	proprio	dai comuni
LawbD8M fiifdlms	fintiftffPe dalle molteplici attività che
 :------------  :~r---*"	~ià	stanno	portando	avanti	nell’interesse
Ielle popolazii
è stato ampiamente informato sulle caratteristiche di Isola e sulla posizione della nostra comunità nazionale. In particolare, il Sindaco ha voluto ribadire l’impegno dell’amministrazione comunale nella soluzione dei problemi ancora aperti che riguardano la nostra comunità, come pure l’impegno del Comune nel portare avanti un discorso di collaborazione e di reciproca comprensione con tutti i comuni limitrofi dall’una e dall’altra parte del confine. Auspicando, inoltre, che venga trovata quanto prima una soluzione positiva al contenzioso in corso tra Italia e Slovenia. Come è stato sottolineato anche da parte dei rappresentanti della nostra comunità, molti dei problemi, che attualmente investono la minoranza italiana, troverebbero immediata ed efficace soluzione ndl’ambito di ripristinati rapporti di amicizia tra i due Paesi
popolazioni locali. L’ambasciatore ha confermato, inoltre, che per la realizzazione del progetto Manzioli, da parte italiana, non esistono difficoltà. Anzi, è stato pienamente autorizzato a concludere subito tutti i documenti necessari per l’avvio dei lavori, una volta constatata anche la piena disponibilità della Slovenia.
Ha espresso quindi la speranza che il Protocollo, ormai definitivamente armonizzato e concordato dalle due diplomazie, venga quanto prima firmato e reso operativo. Il presidente della Comunità degli Italiani, ha voluto infine dirsi convinto che i lavori di ristrutturazione del Palazzo Manzioli verranno portati a termine ancora durante il mandato dell’ambasciatore Spinetti in Slovenia, in modo da averlo, gradito ospite, alla cerimonia d’inaugurazione.
s.s.
Anno dalle vacche magre
Concluso il dibattito in Slovenia su! Bilancio di previsione per il 1996, già fin d’ora è possibile constatare che per la nostra comunità non sarà un anno dalle vacche grasse. Ma, tra i tanti tagli, sembrano pienamente confermati ne! Bilancio dello Stato, i mezzi destinati per la prima fase di ristrutturazione di Palazzo Manzioli. Una notizia, quindi, molto incoraggiante, se aggiunta alle
assicurazioni dell’ambasciatore Spinetti. Purché il diavolo non ci metta la coda, e sempre che non sia vera la notizia pubblicata la settimana scorsa da! giornale Primorske Novice, il quale, riportando fonti del Ministero degli esteri sloveno, informa che le sorti e la storia di Palazzo Manzioli potrebbero arricchirsi di nuovi capitoli e, di conseguenza, di nuove incomprensibili incognite. Sembra, infatti,
che la diplomazia slovena intenda inserire il progetto, ormai posto già sulla linea di partenza, nel pacchetto delle questioni ancora aperte da trattare con l’Italia. Un fatto, che se corrispondente a verità, significherebbe riportare il tutto alla fase iniziale. E, cosa ancor più grave, significherebbe usare la comunità nazionale italiana ed i suoi legittimi interessi come elemento di ricatto nei confronti della controparte italiana. Se così fosse: una domanda, signor ministro Zoran Thaler: a che gioco giochiamo?
S.S.
Scuola media P. Coppo di Isola
Nuovi spazi - fra due anni...
Anno intenso il 1996per la Scuola media Pietro Coppo. Ce lo comunica il preside Alberto Scheriani da alcuni anni alla guida dell’Istituto. Due gli argomenti affrontati durante il colloquio: l’ampliamento dell’edificio e l’allargamento delle offerte di indirizzi di studio.
Domanda:	Quali	sono
programmi di studio più richiesti e quali sono le possibilità di inaugurarne altri?
Risposta:	I nostri giovani
connazionali si iscrivono molto volentieri al programma di abilitazione per tecnici in economia, che dà la possibilità di continuare gli studi all’università, ma anche di trovare subito un impiego. Visto il crescente interesse per le materie economiche, abbiamo avanzato richiesta presso il competente Ministero per poter avviare l’insegnamento di nuovi programmi che preparerebbero i futuri gestori di piccoli e medie aziende. Il corso, che durerebbe tre anni, con possibilità di completarlo con altri due anni, darebbe la possibilità ai nostri giovani di acquisire una conoscenza pratica della gestione aziendale. Richieste da parte degli alunni ce ne sono già state e l’iter burocratico per l’apertura dei nuovi gruppi di studio sembra a buon punto.
Cercheremo pure nuovi spazi per l’ampliamento delle nostre offerte, che dovrebbero venirci concessi dalla nuova Legge sull’istruzione. Così stiamo studiando la possibilità di aprire dei corsi per apprendisti che potrebbero ampliare la gamma degli sbocchi professionali per i nostri connazionali. Sempre dalla nuova Legge dovrebbe giungerci la possibilità di aprire una scuola di Vi grado (laurea breve). Diventerebbe la prima scuola italiana di questo tipo in Slovenia. Non ci dovrebbero essere difficoltà nel futuro nemmeno per l’organizzazione di un corso professionale di un anno per la preparazione al mondo del lavoro dei licenziandi dei ginnasi che non intendono proseguire gli studi universitari. Come vede, i nostri progetti per il futuro tendono a seguire le tendenze del mercato del lavoro per creare esperti della minoranza nei vari settori dell’economia che potranno contribuire a creare la base economica della
Alberto Scheriani Foto: C. Chicco
comunità nazionale italiana.
Domanda:	A due anni
dall’apertura del nuovo programma di studi per automeccanici, quale bilancio ne potrebbe trarre?
Risposta: Un bilancio positivo, anche se sentiamo la mancanza di un’officina attrezzata che ci costringe a fare le lezioni pratiche addirittura fuori Isola.
Domanda: A proposito di mancanza di spazi, quali sono le novità sul fronte dell’ampliamento dell’attuale edificio?
Risposta:	Entro due mesi
dovrebbero essere pronti i primi progetti per la costruzione della nuova ala dell’edificio, costruzione, che viene rimandata già da tre anni. Gli ultimi accordi prevedono che i lavori dovrebbero iniziare nel 1998, ma le nostre urgenze e la nostra coscienza ci dicono che per quella data l’edificio dovrebbe essere già pronto. Confidiamo infine nella sensibilità del Comune per la soluzione provvisoria del problema che si affaccerà se apriremo le nuove sezioni per l’abilitazione alla gestione aziendale.
Marino Maurel
Attività comunitaria
Venerdì 26 gennaio ore 20.30, ah’"Auditorio di Portorose, concerto dell’Orchestra del Teatrp Comunale "G. Verdi" di Trieste diretta da Walter Themel, con i solisti
F.	Consoli (pianoforte) e D. Mariotti (flauto). In programma musiche di Bach. Il concerto rientra nell’ambito della collaborazione con l’Università Popolare di Trieste. Ingresso: 1.000 SIT biglietto regolare, 500 SIT per studenti e pensionati. I prezzi in prevendita alla Segreteria della Comunità (entro le ore 12 di venerdì) sono 700 e 300 SIT.
La biblioteca della Comunità (al pianoterra) è aperta ogni lunedì c giovedì dalle ore 17.00 alle 19.00, la sala di lettura (al pianoterra) da lunedì a venerdì dalle ore 16.30 alle 20.30.
Corso di ballo moderno per bambini e giovani: La Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi”, visto lo scarso interesse del primo annuncio, rinnova l’invito al corso. Mentore Boris Palakovič. Per informazioni rivolgersi alla Segreteria della Comunità (orario d’ufficio).
Una giornata per lo sport
Sono due isolani, la velista Vesna Dekleva e il canottiere Erik Tul, Sportivi dell’anno 1995 dell’Unione italiana nella massima categoria (seniores). La cerimonia della premiazione, presenti numerose autorità, si è svolta sabato scorso a Dignano in conclusione del convegno organizzato dal Settore sportivo dell’Unione italiana dal titolo “Una giornata per lo sport”. L’interessante iniziativa ha messo a confronto tre differenti realtà: quella slovena in Italia e quelle italiane in Croazia e Slovenia. Ne è emersa l’importanza dello sport organizzato per lo sviluppo dei gruppi nazionali minoritari. Sono state salutate le iniziative di associazione dell’Unione italiana ai vari comitati olimpici nazionali e soprattutto all’UISP (Unione italiana sport per tutti) che è l’Associazione dei diritti, dell’ambiente e della solidarietà, e organizza lo sport per tutti, per i cittadini di ogni età. Si tratta di un movimento che raccoglie 800.000 soci e oltre 12.000 società sportive di tutta Italia. Il convegno di Dignano ha altresì messo a nudo lo scarso interesse delle Comunità degli italiani per le iniziative dell’Unione italiana. Infatti, delle 43 Comunità associate nell’Unione italiana ne erano presenti solamente 12.
Gianfranco Siljan
\ Non c’è più religione l
• Agli inizi di quest’anno, *
• nel corso di una simpatica •
• cerimonia, i coristi con 5 e più’ •
• anni di militanza nei Coro *
• “Haiiaetum” sono stati insigniti •
• dei "Distintivo Gallus”. Ne e' •
• seguita una festicciola che e’ *
• sfociata nei canto. Qualche •
• giorno più’ tardi e' arrivata in •
• segreteria della nostra Comunità’ *
• una singolare protesta da parte •
• dei proprietario dei “cesso" in •
• affitto alla “Besenghi degli Ughi". *
• Lamentava esibizioni canore a •
• ore tarde nei vano di sua •
• proprietà'. Evidentemente non *
• aveva capito l’allegria dell’uomo •
• nei momento di una liberazione • . fisiologica.	*
// Mandracchio, foglio della comunità italiana di Isola
Redattore responsabile: A. Šumcnjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel,
C. Moscarda, C. Raspolič, S. Sau,
G.	Siljan, A. Sumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
66310 Isola, Slovenia tel.-fax: +386 66 /65031, 65853
IL SOL F (Ut-. ha* ' Uim :-j*; .•«* ;' nam ■.*;.«>	t* V	W	T«	J* 4t
! : *ìl.*ir n J4	;p	I«	?# M
> ì^7	1* *I	f#	1« *4
Htàsi*	M.»	*>w	W»
O >**	»44*	.»	li*	1704
LUNIN KOLEDAR
V dneh do konca januarja bodite pozorni na naslednje:
V teh dneh je primeren čas za ukvarjanje s sadjem in zelenjavo s plodovi, proti koncu meseca pa s podzemnimi pridelki. Zdaj je dober čas za sekanje mehkega lesa.
Parijo se prašiči, ovce, zajci, hrčki, govedo, psi in vse vrste ptic.
To je neprimeren čas za zdravljenje arterij, čeljusti, zob, za čiščenje oči in ušes. Neugoden je tudi čas za zdravljenje mandeljev, žleze ščitnice, žrelnice in ožilja.
Sicer pa je ugoden čas za: tekmovanja, šport, inovativnost, novinarstvo, nakup nepremičnin, potovanja, kulturne dejavnosti, dolgoročne načrte...
MANDRAČ je tednik KS občine Izola
Naslov: Veliki trg 1, 66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139
Predsednik časopisnega sveta:
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej
Uredništvo: D. Mislei, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), A. Suinenjak - pripravnik,
Tehnični urednik: Davorin Marc
Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE, doo Izola, 61-139
ŽR: 51430 - 603 - 32431 Tisk: Rirografika BORI, Izola
MENOLA OBVEŠČA - PUMA in OSEKA
MALI OGLAS
NOVO žensko kolo (belo) s košarico, italijanske izdelave, ugodno PRODAM (18.000 Sit). Ogled možen vsak dan. Golob Jože, Istrski odred 6/3, Tel.: 67-576 Termoakumulacijsko peč od 2,5 do 3 Kw kupim.
Tel.: 63-504 od 14.00 do 15.00, Angela.
* Salon za nego telesa
Izola, Smrekarjeva 12
Vam nudi več vrst masaž, ki na neboleč, zdrav in prijeten način pomagajo pri odpravljanju:
- odvečne teže (hujšanje brez lakote)
-nadležnega celulitisa -napetosti In slabega počutja Nudimo pa še:
- aromaterapijo
- masažo obraza z osvežilnimi maskami'
-protibolečinske terapije -depilacijo In pedikuro
Ne zanemarite svojega zdravja in zunanjega videza, poskrbite za svojo lepoto in dobro počutje. Pričakujemo Vas v salonu WtnuSv Izoli, . %	Smrekarjeva	12,	Tel.:64-131	+
fiVenuS
FOTOOPTIKA RIO, Ljubljanska 24. Izola Tel.: 066/61-403, Fax.: 066/67-044
NE V HRIBE, NA RIBE !
Škampi že dolgo niso več nedosegljiva specialiteta. Posebej manjši primerki včasih dosežejo kar sprejemljivo ceno, največkrat pa jih naredimo a la buzara.
Seveda pa so večji primerki še posebej dobri. Običajno jih delamo na žaru, tokrat pa ponujamo malo drugačen recept::
ŠKAMPI S PARMEZANOM
Priprava:
Škampe operemo, jih po dolžini prerežemo, obrišemo s prtičem in potresemo z moko.
V ognjevarni posodi na olju raztopimo polovico masla in damo nanj škampe, tako da je prerezana stran obrnjena navzdol, škampe zatem zlatorumeno popečemo in osolimo.
Škampe obrnemo, da gleda prerezani del navzgor, jih potresemo s parmezanom in posodo odstavimo z ognja. Na vsak škamp damo kroglico masla. Ognjevarno posodo vstavimo v pečico segreto na 180 stopinj Celzija in pečemo dokler se nasiru ne naredi zlata škorjica.
Sestavine:
1 kg škampov 50 g moke 200 g masla
100 g nastrganega parmezana 1 žlica koruznega olja sol
KDO GA JE VIDEL?
Na fotografiji je neznani Izolan, ki je v zadnjih petih stoletjih prevaral. večje število ljudi. Naivnežem je namreč tvezil o velikih razvojnih možnostih tega obmorskega mesteca in jih na ta način napeljeval k nepravilnim in škodljivim poslovnim odločitvam. Marsikdo je namreč naivno verjel, da bo tukaj uspel z obrtno delavnico, trgovino ali čim podobnim. V resnici pa se je kasneje izkazalo, da temu ni tako in namesto izole se je razvijal Koper in celo majhna Lucija.
Ker obstaja resen sum, da je bil neznani prevarant poslan v Izolo z namenom zavajanja javnosti in fizičnih ter pravnih oseb je za njim razpisana tiralica. Kdor ga spozna naj mu da dve klofuti okoli ušes ali pa ga prijavi na telefonsko številko 61-139.
(NekateréÉlYdriÌÌef0eDròstoftrdbaJ^^^m
Vlzolije naša poslovalnica na naslovu: Drevored i, maja 5 Tel.:	|
agencija 1 pa na naslovu Trg Etbina Kristana 1 Tel.: 67103
in sicer:
- na stavbi knj[garne Lipa v središču mesta
HH P
■ pri vhodu v market v Jagodju
Hnreffip/fifea/f/zvera
odgovore In ^dogovorili za sodelovanje. I
Država se je pohvalila z manj kot 10% inflacijo, pa to lopovov in zlikovcev nič ne gane. Razbijajo, kradejo in sploh povzročajo probleme ne glede na inflacijo. Tudi za brezdomce ni pomembna inflacija niti deflacija ne. Želdcu, ki kruli, ni pomembno ali se je kruh v zadnjem letu podražil samo za deset odstotkov. Lakota se namreč ne meri v odstotkih.
100 % lačen
15. v mesecu je občanka naznanila, da je imela v kleti obiskovalca. Brez plačila ji je odnesel 20 kilogramov krompirja in pet litrov jedilnega olja. Za obiskovalcem ni sledu.
Pazite na torbice
"Torbičarstvo" postaja vse bolj pri-bljubljena dejavnost in včasih tudi donosna. Potek: Si v krizi in rabiš "dozo", denarja pa ni. V temi hodi starejša gospa s torbico pod pazduho. Pozabiš na vse, vidiš samo denar v torbici. Dve potezi v temi... nato torbico odvržeš, vzameš samo denar. Značilnosti: Tema in neobljuden kraj napada ter napad od zadaj. Zadnji primer: zgodil se je v Kajuhovi, kjer je občanka ostala brez 3.000 SIT in dokumentov. Neznani storilec je napadel od zadaj.
Mater je udaril
16. 1. je star znanec policije spet kršil javni red in mir. Domov se je vrnil pijan se sprl z materjo ter jo povrh vsega še udaril, ker ga je opozorila na njegovo stanje.
Večni upornik s psi
Občanka se je pritožila, da sta na spodnjem Šaredu dva psa, ki sta vedno brez povodca in nagobčnika. Pripadata pa osebi, ki naj bi bila vedno proti vsem in vsemu kar se dogaja v oklici. Sledil bo ukrep po občinskem odloku.
Še v eni kleti
Še ena občanka je na postajo javila, da je v kleti imela obiskovalca. Tudi ta gost je bil lačen, odnesel pa ji je za trinajst tisoč tolarjev prehrambenih artiklov.
"Bogat" nogometni klub
V NK Korte so imeli obisk neznanega ljubitelja belega usnja. Sposodil si je žoge in drese v zadostnem številu za ustanovitev nove ekipe. Klub je oškodoval za 400.000 SIT. Glede na položaj v NK Izola, bi zlonamerneži pomislili tudi na izolski klub.