—   230    —
0 zadevah deržavnega zajema.
Časopis „Oest. Corr." razlaga koristi in zlajsave, ktere zadevajo občine ali soseske, med dragim takole: „Ce cele občine ali soseske, kterim je dovoljeno svoje premoženje za zajem oberniti, se vdoležijo zajema, jim ni treba predpisane zagotovšine ali kavcije odrajtati, ako pravočasno odplačanje pervih dveh delov, ki potem za zagotovšino podpisanega zneska ve-
ljat*), dostojno zagotovijo. Soseskam je pripušeno, svoje sosesčane, ki so sicer zmožni v brištih svoj delež plačevati, za kavcijo pa vendar potrebnega dnarja nimajo, vzeti v versto tistih zneskov, ki se na ime soseske podpišejo in kot taki niso podveržeui kavctu Potem pa imajo soseske (to je, župani in odborniki, ki ravnajo v imena sosesk ali občin) zato skerbeti, da od svojih so-sesčanov podpisane zneske dobivajo, in jim, kadar so vse brište poplačali, dolžno pismo aH obligacijo izroče, ki jim gre".
„Na to vižo je manjšim posestnikom vdeležba pri zajema veliko veliko polajšana , ker soseska zamore vsacega sosesčana v svojo dražbo vzeti in ma tako nakloniti pri-pomoč, da brez potov in zamud se lahko pridruži zajema, in da ma ni treba iskati dnarja, ki se ima scer kot zajrotovšina položiti''.
„Ce se pa veliko sosesčanov pridruži soseski, je pa potem tudi ona v stana , se z večjim zneskom vde-ležiti zajema, in ker je v celem cesarstva Mizo 65.000 občin ali sosesk, vsak previdi, da taka ,,združena moč'' veliko premore.
Ker je znano, da so sosesčani v vsem radi pri svojih, ni dvomiti, da bojo tudi pri tem posojilu vkup stopili, tolikanj več, ker jih v ti združbi omenjena zlajšava zadene''.