COLOUEVE
inFOSliiACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVOD E
Leto XVIII.
SEPTEMBER 1989_______ 267) 7) 6 D_______Št. 9(199)
SEPTEMBER
—	umirjena evforija dopustov, preseljevanja narodov
—	mesec, ko je družinski proračun še nezaceljen, stresi od "brezplačne" šole do ozimnice
—	mesec, ko sorazmerno z obljubami vrhov v obratnem smislu raste YU hidra — inflacija
—	in nenazadnje je september mesec najrazličnejših sejmov, čas, ko se komercialisti "preštevajo" ko se obrtniki sektajo, trgovci ponujajo, razstavljajo, razkazujejo, novosti predstavljajo in stare stvari v nov celofan zavijajo.
Je prev’č, je prev’č! bi po primorski narodni pomislil tisti, ki se s težo in neznansko iznajdljivostjo prebija skozi mesec, pa bognedaj, da bi se mu cedile sline po novih stvareh. Vsekakor sejmi pač niso namenjeni siromakom, pa jih je september vseeno poln.
Že sam pogled na parkirano pločevino pod celjskim Golovcem je nemo dokazoval, da je na phodu zasebna pobuda. OBRTNI sejem bil je živ — vsako leto je ponudba bolj raznolika, in to tista tehnična, kakor tudi gostinska, saj kupčije brez oštarije ni. Lahko bi se vprašali, kje smo mi v tej pisani druščini. Zadnji čas je, da se COLOR odloči Uffši določi udarne smeri tako razvojno
*
predvsem pa komercialno.
Obrt dobival veljavo in pobudo. Nikakor jo ni moč obravnavati kot široko potrošnjo, ni pa tudi prava industrija, čeprav bi jo na nekaterih področjih lahko že mednjo šteli. Zahteva izredno prilagodljiv pristop, posluh za svoje potrebe, zahteva kvaliteto, saj poskuša kar najhitreje vstopiti v Evropo devetdeset let. Bomo tudi mi naravnali korak z njo je vprašanje, ki bo aktualno le še nekaj mesecev.
Sodobni marketing poskuša izkoristiti sejme do obisti. V borbi za kupca so dovoljena pravzaprav vsa sredstva: od zadnjih dogajanj avdio in video komunikacij, do marsikdaj do absurda poten-
ciranega poudarjanja imena, lastnosti, imagea...
Težko bi trdili, da smo večino sejemskim prireditev optimalno izkoristili. S tradicionalnim nastopanjem ali poudarjanjem novosti, ki to že dolgo niso, vse bolj osveščenega kupca ni moč več preslepiti.
V sodobnem svetu, kjer preživijo le najuspešnejši, velja pravilo, da ne smeš biti nikoli zadovoljen z doseženim.
Mi pa včasih kakor da bi radi našo “štacuno" zaprli, se dali na razprodajo in...
In ?
E.F.
Ali smo v Colorju res tako zapravljivi?
Živeti s tako podivjano inflacijo in z njo povezano rastjo cen je za slehernega državljana že pravi napor. Vsak dan skrbimo, da čim ceneje preživimo, torej, da čim ceneje kupujemo eventuel-nemu ostanku denarja pa zagotovimo realno vrednost na vsem znane načine. Torej večina živi skromno in varčno.
In kaj se dogaja v naši DO v teh čudnih časih?
Analiza rezultatov poslovanja v 1. polletju nam kaže zaskrbljujočo sliko zaradi prevelike rasti stroškov na eni strani in premajhne rasti prihodkov na drugi strani. Primerjali smo rast prihodka in stroškov v obdobju januar—junij 1988 z obdobjem januar—junij 1989. Rezultat kaže, da nekateri stroški naraščajo hitreje kot prihodek. Ta seje od lani na letos (za obdobje prvih šestih me-
secev) povečal za 559%, stroški pa za 584%, torej so se stroški kar precej povečali napram prihodku. Dejstvo pa je, da so nekateri stroški nenormalno porasli, kar se lepo vidi iz grafikona, kjer je kot najnižji stolpec celotni prihodek, ki kot paglavec sramežljivo zre v zaje-dalce, ki so se povzpeli do višin “nevv-yorških“ nebotičnikov.
6
e
r v ; :■ ■ j. -v
Rašt CP in nekaterih stroškov
f obdobju jan.-jun, 89/88 - ▼ 1000 $
\7 7\ ostali stroški
Res je, da povsod le nismo tako razsipni, da nekateri stroški naraščajo zaradi nenormalnih podražitev, rast nekaterih v letošnjem letu pa je tudi objektivna (nepredvideni, neplanirani stroški).
Vendar globalna ocena kale, da smo razsipni, da se največkrat nočemo obnašati kot dober gospodar, ki dvakrat preveri upravičenost nabave in izbere ugodnejšega prodajalca,
Za visokimi odstotki porasta stroškov se skrivajo včasih nepomembni zneski, največkrat pa takšni, da zaboli glava, Vsi dobro vemo, kje so zneski res viso-
ki, kje bi bili prihranki lahko veliki, dobro pa vemo, da tudi tisti na oko nepomembni skupaj z vsemi lahko predstavljajo takšen strošek, ki že krepko zajeda naš dohodek. Za primer poglejmo primer porabo “paloma" brisač, Letos, vključno z nabavo v septembru, smo za 6,553 kom, tega higienskega pripomočka potrošili nič manj in nič več kot 53 starih milijard in 465 milijonov (po ceni iz septembra). To je zelo lepa vsota, bila pa bi še krepko višja, če bi ji prišteli stroške nabavljenih 1,190 vileda krp, 6,905 zavitkov WC papirja in 5,505 kosov mila,
Ta primer navajamo predvsem zato, ker zadeva nas vse, vemo pa, da je veliko stroškov, za katere so “krive" znane osebe, vendar namen tega sestavka ni v obračunavanju z razsipneži, ampak v apelu vsem delavcem Colorja, da končno spregledamo, da tako več ne gre. To niso ugotovitve samo pripravljalcev članka, ampak so to ugotovitve kolegija, ki gibanje stroškov redno spremlja in zaradi poglabljanja težav v gospodarjenju že ustrezno ukrepa.
KSS
FRS
PAS
Piknik ’89
Prva sobota v septembru je po tradiciji rezervirana za Colorjev piknik. Tako je bilo tudi letos. Že zjutraj je vreme kazalo slabo. Pri postavljanju miz in klopi smo se bali, da nas bo pregnal dež, pa je vreme le nekako zdržalo do poznih popoldanskih ur. Vse se je lepo začelo z glasbo in plesom. Zataknilo pa se je pri pijači in jedači, vedno nekdo ostane brez. Žrtev vsega pomanjkanja je ali organizator ali naše kuharice. Tudi letos ni šlo brez grdih besed na račun sindikata, kuhinje in še nekaterih. Pri pijači se
je raznosilo toliko embalaže domov, da je znesek le-te bil vreden tretjino celotnega zneska pijače.
Najbolj razgreti morajo vsako leto na koncu piknika pokvariti razpoloženje in se gredo rokoborbo — kdo je boljši.
Posebno poglavje piknika je naslednji dan, ko je treba pospraviti mize in klopi ter jih vrniti. Letos, če ne bi bilo naših šoferjev, da so pomagali pospravljati park in odpeljali klopi in mize, bi ostal v dežju sam za delo. Zato mislim, da so časi za take piknike minili in se bomo v bodoče morali drugače pogovarjati.
K.F.
Utrinki s piknika
Tako sem žejna! Bi lahko dobila dve steklenici piva?
— Pa zaprte, prosim!
URA: 16
Utrinek s piknika
URA: 20
Športne igre
No, ja, smo spet tu!
Kje, se boste vprašali.
Ja, v septembru mesecu, ki je v Co-lorjevem koledarju zaznamovan s samimi važnimi dogodki. Začne se seveda s piknikom, ki je letos morda zaradi vremena, mogoče pa je bilo tako tudi načrtovano, minil skoraj inkognito. Pikniku sledi delovna sobota, ki jo je potrebno izpustiti ali pa čim hitreje pozabiti. Sredina meseca je rezervirana za tradicionalne športne igre. Te so naša inačica ali nadomestek za vsejugoslovanske igre barvarjev, ki so pred desetletjem zaradi prihajajoče krize izgubile svoj čar. Ni jih malo, ki se z otožno nostalgijo spominjajo vseh srečanj, kjer je šport družil in povezoval, sklepal nova poznanstva, ki niso poznala ne meja in ne pregrad. Kako to, da človek tako hitro pozablja in dopušča, da se prah nabira na žlahtnih spominih.
Torej športne igre! Deset panog, nekaj ducatov zanesenjakov, ki z leta v leto v brezupu upajo in čakajo na množice, ki se bodo odzvale na povabilo nekaterih še aktivnih članov športnega društva. Pa ne da bi se zbrali pod koši, na teniškem igrišču, za ping-pong mizo ali sredi kegljaških steza le zaradi obljubljenega piva ali sendviča.
Izgleda, da postajamo vse bolj zaprti individualisti, ki jim pripadnost kolektiva nič več ne pomeni Epur si muove!
Nekaj se vendarle premika! Color se spreminja, ljudje — toliko novih obrazov, ki mu gnetemo to njegovo dušo in ga oblikujemo. Za večino bi lahko trdili, da ostajajo anonimni na svojih delovnih mestih, so pa tudi izjeme. Mednje bi vsekakor sodil AOP sektor, ki je na teh igrah imel zastopnike v prav vseh panogah. Naj vidneje je posegel pri odbojki, omeniti velja tudi košarko, šah itd. Nekateri si tega nikakor ne znajo drugače razložiti, kot da jih je pač veliko in imajo čas.
No, veliko nas je res v Colorju in skupaj bi morali najti toliko časa, da bi se lahko posvetili parkrat na leto tudi športu, ki bi nas povezal v močnejši, bolj zdrav in s tem tudi uspešnejši kolektiv.
Kljub nekakšni navidezni tišini, v kateri so minile letošnje igre, je bilo na športnih terenih prav pestro, zabavno,
nekateri so stvar vzeli vražje resno, drugi pa so se prišli bolj zabavat. No, hudič je bil v hiši takrat, ko so eni in drugi prišli skupaj.
Rezultati vsekakor ne povedo vsega, za tiste, ki se radi preštevajo, so pač nepogrešljivi. Zato pregled od prvih pa do tistih, ki jim priporočamo pojačan trening do naslednjega leta.
Rezultati:
nogomet
1.	Skladišče
2.	Mešalnica
3.	Sinteza
košarka
1.	Komerciala
2.	Skladišče
3.	Veterani
odbojka
1.	AOP
2.	Razvoj
3.	Skladišče
namizni tenis
1.	Miloš Milašinovič
2.	Domin Košir
3.	Ivan Erjavec
šah
1.	Fadil Lhusthaku
2.	Boris Grgurič
3.	Željko Djurič
streljanje
dekleta
1.	Mimi Jamnik
2.	Darinka Barbič
3.	Marinka Burgar
fantje
1.	Stane Krelj
2.	Franc Krelj
3.	Franci Barbič
kegljanje
dekleta
1.	Marinka Burja
2.	Vida Žerovnik
3.	Aljeta Kršinar
fantje
1.	Miro Zidar
2.	Andrej Kunstelj
3.	Marko Kristan
balinanje
1.	Mešalnica
2.	Vzdrževanje
3.	Stara tovarna
tek
dekleta
1.	Dragi Čuk
2.	Helena Pintar
fantje
1.	Uroš Ponikvar
2.	Franc Burja
3.	Franc Erman
Ljubiteljem športnega kegljanja
Kegljaška sekcija, ki že 20 let uspešno deluje na področju rekreacije in tekmovanj, obvešča vse člane kolektiva, da prične
s ŠOLO KEGLJANJA 14. oktobra ob 19. uri na kegljišču HIDRO MEDVODE.
Zaželjen je tako ženski kot moški spol. Oprema, ki je potrebna so športni copati, kratke hlače ali trenirka.
Po uspešno opravljeni šoli, se bo lahko vsakdo redno rekreiral vsako sredo od 19. do 21. ure na kegljišču HIDRA.
Pri tekmovanju v okviru športnih iger Color-ja smo opazili veliko kegljačev, ki so poznavalci kegljanja, vendar se vidimo samo enkrat letno, zato pozivamo vse ljubitelje tega lepega športa, da so vedno dobrodošli na kegljišču.
Vsi interesenti za šolo kegljanja dobijo podrobne informacije na tel. 486 pri Kristan Marku.
Kegljaška sekcija COLOR
Kegljaška ekipa po športnih igrah barvarjev Jugoslavije v Medvodah leta 1974
Kegljaška ekipa na športnih igrah barvarjev Jugoslavije v Beogradu leta 1969
Pred desetimi leti uspešna vrsta ženskega kegljanja
Mesto padlih angelov
nadaljevanje iz prejšnje številke
Bolj kot po svojih čudovitih templjih pa Bangkok slovi kot prestolnica greha, prostitucije, ki je le rahlo prekrita in v katere svet stopih prav zlahka. Razrasla se je kot rakasta tvorba v vse pore družbe in na vsakem koraku čutiš njen utrip. Nemalokrat te prikupno dekle ogovori kar na ulici in ti ponudi svoje usluge. Tajska dekleta s svojo lepoto, nežnostjo, mehko žametno poltjo, temnimi lasmi in kot oglje žarečimi očmi veljajo za najlepša na svetu. Množica turistov z bogatega, vsega sitega zahoda prihaja, da v njihovih obmejih najde sprostitev, spremembo, tolažbo, pozabo, lažno srečo ali vsaj kanček eksotike. Ves posel, povezan s prostitucijo, prinaša ogromno denarja in izbruh kuge 20. stoletja je prinesel veliko skrbi in problemov. Uradnih podatkov o številu obolelih ni, vsaj resničnih ne, številke pa morajo biti visoke, zastrašujoče in svarilne.
Sedim na Khao Sun Rd, ulici kjer so številni poceni hostli, ki ponujajo začasen dom klažem, ki nimajo denarja na pretek. Listam po reviji, namenjeni turistom, ki so mi jo potisnili v roke še na letališču. V njej mrgoli raznovrstnih oglasov. Klubi, bari ponujajo svoje storitve in ponudba je pestra, prilagojena vsem okusom, spolom in denarnicam. King Castle, Pink Panter, Happy hours in številni drugi lokali ponujajo bogat program.
Proti večeru se odpravim na Pat pong, v dveh malih ulicah je center prostitucije. Tu si lahko ogledaš najbolj nore programe, ki jih ponuja Bangkok. Bari so posejani dobesedno na vsakem koraku, konkurenca je velika. Komaj napravim nekaj korakov, že pristopi mladenič in me začne vabiti v bližnji bar. Kaže mi program, slike deklet in obljublja noro zabavo. Very beautiful lady, zelo lepe dame, mi šepeta na uho. Vsak bar ima nekaj podobnih pouličnih nabiralcev strank.
Stopim v notranjost, objame me diskretna svetloba in priznati moram, daje notranjost prav lepo urejena. Vse skupaj z glasbo vred, še najbolj spominja na naše diskuteke. V sredini je dvignjen oder, na njem se v disko ritmu vrtijo dekleta in z gibi teles vabijo. Na sebi imajo le tanek bikini, ki več odkriva kot skriva, predvsem pa buri domišljijo. Kmalu opazim, da je prostor napol prazen. Strah pred aidsom je opravil svoje, posel očitno ne cvete. Večina gostov se zadovolji le z opazovanjem programa, morda še s klepetom z ljubko hosteso, v
zgornje nadstropje, kjer so sobe pa jih odide le malo.
Komaj se oči privadijo na pičlo svetlobo, že mi prikupno dekle prav nič sramežljivo položi roko na koleno. Where are you come from, How old are you, odkod prihajaš, koliko si star, pač tista klasična vprašanja, s katerimi se razbija zadrega in naveže stik. Prav čedna je, ljubko se smehlja v najboljši maniri izurjene kurbice in na levi strani prsi ima pripeto številko 7. Dekleta so oštevilčena kot blago na dražbi, kajti tajska imena so nam tuja, zakaj bi komplicira-li. Izvem, da ji je ime Aoy in da ima 20 let čeprav jih ima gotovo precej manj.
Njena roka ni prav nič sramežljiva in kar hitro napreduje opogumljena zaradi prijaznega sprejema. One night in Bangkok odmeva iz zvočnikov in vem, da ena gotovo ni dovolj. Usede se mi kar v naročje, čutim toploto njenega telesa in dihanje na vratu. “One drink for a lady“, mi pravi in zadovoljno se smeji, ko ji plačam pijačo. Dekleta dobijo namreč od vsake prodane pijače, ki je bila naročena za njih določen odstotek. Ob pijači mi pripoveduje svojo zgodbo. Je iz Laosa in izvem še, kako je pribežala na Tajsko brez vsega, se zaposlila in kasneje delo izgubila. Ni ji preostalo drugega, cela družina živi od prodaje njenega telesa. Ne vem, mogoče je olepšala svojo zgodbo in lagala, a dejstvo je, da prihaja iz sosednjega Laosa in Kampučije veliko deklet. Tu dobi od 1000 do 2000 batov mesečno, kar je za tukajšnje razmere velik denar, čeprav obogatela ne bo nikoli. Veliko deklet živi v upanju, da se bo vanje zaljubil bogati turist in jih odpeljal s seboj, a le malokateri se ta sen uresniči. Okoli vratu ima kipec Bude in ta mali Buda je zadnja stvar, ki jo obdrži na sebi, ko zapre vrata svoje sobe. Vsa dekleta so namreč verna in upajo v boljše življenje, ko se bodo znova rodile. Make love, you make love, me vsake toliko časa vpraša in ko odkimam, užaljeno odgovori: “You don’t Ike me, ti nisem všeč?“ Kaj naj bi ji odgovoril, najbrž ne bi razumela. Tako pa mi kaže zdravniško potrdilo, da je zdrava. Vsaka kurbi-ca ga ima in če je treba ga pokaže kakor vozniški izpit. Zapusti me, na vrsti je za ples, vrti se v norem ritmu, vsake toliko časa mi pomežikne. Zdraven mene pa se roke postaranih ljubimcev plazijo po mladih telesih in iščejo izgubljeno mladost ...
Gledam mlado, gibčno dekle, ki se
zvija pred menoj in se ponuja z iskro v očeh, za katero vem, daje lažna, zaigrana, narejena, a še ta počasi ugaša, zamira, ko ni pravega odziva. Leto, dve, mogoče tri in prišla bo mlajša, lepša in prevzela njeno mesto. Sama pa bo pristala stopnico nižje, dokler ne bo ponujala svoje telo po ulicah.
Dekleta so večinoma iz dežele, majhnih vasi, kjer zemlja ne more prehraniti številnih lačnih ust. Nekateri starši v skrajni bedi in stiski, prodajo svoje hčere v bordel in tako zapečatijo njihovo usodo. Lokalni časopis je poln vesti o dekletih, ki so bile prisiljene v prostitucijo. Težko je prve tedne, kasneje postane vse skupaj navada, čustva počasi otopijo. Mnogo prezgodaj izgine nasmeh z obraza deklet, spremeni se v zlagani nasmeh profesionalke, ki ga takoj prepoznaš. Postarajo se v nekaj letih in potem končajo na tržnici blaga, na koncu ulice. Alkohol in droga sta stalna spremljevalca deklet, le tako omamljene in otopele lahko opravljajo svoj posel. Resnično, Bangkok je mesto angelov, a tudi mesto padlih angelov.
Približa se mi dekle št. 47, visoka in skoraj gola. Razlaga, da ima zaročenca v Švici in da se kmalu poroči. Bodoči mož ji pošilja denar, misleč, da je pustila stari posel. Njej se je želja izpolnila, poročila se bo na bogati zahod, a veliko teh mešanih zakonov propade. Tajke so zelo navezane na svojo deželo in le težko žive drugje. Poleg tega pa s svojo lepoto in drugačnostjo vsepovsod zbujajo pozornost. Neredki so primeri, ko se je mož naveličal eksotike in ženo postavil pred hišo. Nemec napol pijan, mi vpije med dolgimi požirki piva: “Toliko lepih deklet, pripravljenih, da ti izpolnijo vsako željo."
Pozno v večer se klub napolni, približuje se program in napol pijana publika nestrpno pričakuje show. Čudne igre za naše oči, med ženskimi nogami izginja vse mogoče, od cigaret, žiletk, pisal, ping pong žogic. Prav mučno je gledati, nekatere točke so namreč skrajno neokusne in precej nevarne za izvajalke. Publika z glasnimi žvižgi in aplavzom pospremi vsako uspešno potezo.
Odidem, preveč je bilo vsega, sprejme me topla tropska noč. Zavijem se v njeno zavetje in tudi zvezde nocoj ne žarijo tako moično. Prometa je kljub pozni uri precej, počutim pa se prazen, iztrošen. Postarana kurbica me ogovori sredi ceste in s težavo ji dopovem, da ne bo posla.
Kogarkoli pot zanese v te kraje mu ni žal in vedno znova se vrača. Pred menoj so bile že nove poti, ki ne vodijo nikamor, vedno na začetek nove poti.
G.P.
Izvršljivi sklepi disciplinske komisije
Petar ZAJOVIČ, na delih in nalogah — skladiščni delavec težak I. in bil že večkrat v postopku, je odgovoren, da dne 21. 6. 1989 ni izpolnjeval delovnih zadolžitev, se žaljivo obnašal do strank in nadrejenega, ter bil vinjen na delu. S tem je storil več hujših kršitev, navedenih v L, 10. in 16. točki 9. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA.
Bogdan BABNIK, na delih in nalogah — vodja izmene v sintezi, je odgovoren, da je dne 11. 1. 1989 v popoldanski izmeni malomarno opravljal vodstvene zadolžitve z opustitvijo organiziranja nadzora pri izdelovanju Col-poly 752 TCP št. 1/1. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti po 1. točki 42. člena pravilnika in mu je izrečen ukrep JAVNI OPOMIN.
Dopisujte v svoje glasilo!
V spomin
VINKO DRNOVŠEK
V sredo, 30. 8. 1989 ob 8. uri zjutraj je v 57. letu starosti umrl naš delavec VINKO DRNOVŠEK, mojster avtomehanične delavnice v vzdrtevanju.
Umri je tako, kot je Uvel — mirno, skromno in tiho. Vsi, ki smo preiiveli 21 let iivljenja ob delu z njim, občutimo praznino v naših srcih.
Rodil seje 25. julija 1933 v Retečah. Pri mojstru Pavlusu v Škofji Loki se je izučil za avtomehanika in pri njem delal še dve leti. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri Transi uristu v Škofji Loki, kjer je delal sedem let. V tem času si je izpopolnil strokovno znanje in leta 1962 opravi! mojstrski izpit v Ljubljani. Zatem se je zaposlil v A vto-prevozu v Medvodah.
Od 19. 8. 1968 pa je ves čas delal v naši delovni organizaciji v obratu vzdrževanje kot mojster avtomehanične delavnice.
Dela je opravljal vestno in odgovorno, še posebej bomo pogrešali njegovo natančnost, objektivnost in njegove velike strokovne izkušnje.
Še mesec dni nazaj je bil poln upanja in vere v življenje, živo se je zanimal za vsa dogajanja v tovarni, še posebej pa za nove delovne prostore avtomehanične delavnice, saj smo jih mu obljubljali že nekaj let. ZavedaI se je, da pogoji, v katerih je delaI sedaj, niso primerni za njegovo nadaljnje delo.
Ves čas svoje bolezni ni potožil, svoje bolečine je skrival v sebi. Čeprav je imet močno voljo, da bo ozdravel, ga je bolezen premagala.
Z ženo Jožico sta si ustvarila družino, preuredila dom, in namesto, da bi kaj kmalu užival sadove svojega deta, ter še kaj postoril okrog svoje hiše, se je njegova življenjska nit pretrgala — lahko rečemo — mnogo prezgodaj.
Vinkota ni več, pogrešali ga bomo vsi, svojci, prijatelji, še posebej sodelavci vzdrževanja — ohranili ga bomo še dolgo v lepem spominu.
Zahvala
Ob boleči izgubi mojega dragega moža FRANCA OMANA se zahvaljujem tovarni Color za podarjeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izraze sožalja.
Žena Sabina in vsi njegovi
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste nam v času težke bolezni našega očeta in moža VINKA DRNOVŠKA nudili vsestransko pomoč. Zahvala vsem, ki ste ob boleči izgubi sočustvovali z nami, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga skupaj z nami pospremili v prerani grob.
Posebna zahvala tudi vzdrževalcem za tople besede slovesa.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Reteče, 1. septembra 1989
Marjanca in ostali Drnovškovi
Kratke novice
ZOBOZDRAVSTVO
Že v prejšnji številki Colorjevih informacij smo vas seznanili s spremembami, ki so nastale v zobni ambulanti.
Med drugim smo tudi napisali, da bo dr. Osovnikarjeva začela opravljati zdravstvene storitve za potrebe Colorja že od 4. septembra dalje.
Ker pa je morala v tem mesecu pri. svojih pacientih opraviti še določena popravila, smo se na zadnjem sestanku dogovorili, da bo pričela delati 2. oktobra.
Vse, ki se želite naročiti, vljudno naprošamo, da se osebno zglasite v zobni ambulanti, ker bo dr. Osovnikarjeva po takojšnjem pregledu zob določila datum. Zato ne kličite po telefonu, ker vas na tak način ne bo naročila.
Dr. Osovnikar Nada dela za potrebe Colorja v ponedeljkih, sredah in petkih in sicer izmenično en teden dopoldan, en teden popoldan.
STANOVANJSKE
ZADEVE
V	začetku meseca septembra je bil objavljen razpis sredstev za stanovanjska posojila delavcem.
V	razpisnem roku so oddali svoje zahtevke le trije delavci, ki bodo lahko koristili po potrditvi prednostne liste z predlaganimi višinami stanovanjskega posojila, na delavskem svetu, ki bo v mesecu oktobru.
Posojilni pogoji so še vedno takšni kot so bili: različna doba odplačevanja, 5 % lastna mera in revalorizacija posojila — glavnice.
NADOMESTILA...
V naših splošnih aktih so nekateri popravki oz. povračila določeni v odstotkih povprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS za določeno obdobje. Po družbenem dogovoru o dohodku to obdobje ne sme biti daljše od predhodnih treh mesecev, zato smo tudi mi naše akte temu prilagodili.
Povprečje mesečno objavlja glasilo Zveze sindikatov v Delavski enotnosti. Na tej osnovi se obračunavajo dnevnice, prehrana,...
IZ POTNEGA POROČILA NAŠEGA SERVISERJA
Purcol je kmalu pokazal svoje odlike, po 3 urah smo ga že brusili, tako da so ga še med potekom demonstracije naročili 300 kg.
E.F.
COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman. France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
BgsgigaigaBaggBaiggsgisgiia^BiasaiggBiiaMaiigiiBsaBaB
Poslovni
bonton
(nadaljevanje)
BARIKADE
Barikade z rokami ali nogami nas obveščajo o možnostih odklonilnega ali obrambnega razpoloženja.
Prekrižane roke na prsih so prvotno igrale vlogo obrambe srca in zgornjega dela telesa, prekrižane noge pa skušajo varovati genitalni del telesa. Prekrižane roke izražajo močnejše odklonilno razpoloženje kot prekrižane noge, saj so kretnje rok tudi bolj vidne.
Z ROKAMI
Poznamo veliko načinov drže s prekrižanimi rokami: npr., ko roke prekrižamo na prsih, kot to vsi dobro znamo, je to splošno kretnja, ki izraža vedno in povsod isto obrambno ali odklonilno stališče. Pogosto jo je mogoče opaziti pri osebah, ki se znajdejo med tujci na sestankih, v vrstah, kavarnah, dvigalih ali povsod tam, kjer so ljudje v negotovem ali nezanesljivem položaju. Tako držo zavzamejo ljudje tudi kadar se ne strinjajo s sporočilom, ki so ga pravkar slišali. Zaradi te odklonilne drže mnogim javnim govorcem ni uspelo posredovati svojega sporočila preprosto zato, ker je bilo med poslušalci preveč prekrižanih rok. Ob tej kretnji poslušalcev je potrebno najprej prebiti led in poslušalstvo spraviti v dovzetnejšo držo oz. pridobiti si zaupanje.
Če pri sogovorniku naletite na prekrižane roke, premislite ali niste morda s kakšno svojo izjavo pri sogovorniku vzbudili nasprotovanje. Oseba ostane odklonilno razpoložena tako dolgo, dokler vztraja v drži s prekrižanimi rokami. Sogovornika je potrebno vzpodbuditi k bolj dostojni drži. Preprosto to naredite tako, da osebi ponudite kak predmet (svinčnik, knjigo, kozarec...) ter jo tako prisilite, da razpre roke in postane drža dostopnejša.
Če poleg popolnoma prekrižanih rok oseba pod pazduho še stisne pesti, je to znak njenega sovražnega in obrambnega razpoloženja in je bolj popadljivo kot razpoloženje osebe, ki le prekriža roke.
V čakalnici pri zdravniku ali pri potnikih, ki se prvič peljejo z letalom lahko opazimo držo prekrižanih rok s prijemom nadlahti. Na kretnjo prekrižanih rok lahko vpliva tudi družbeni položaj.
Sposobnost razumevanja govorice telesa omogoča, da zaznate negativno odločitev (n.pr. eventuelnega kupca), še preden je izražena na glas, ter pridobite čas, ko skušate potek dogodkov spraviti na drug tir.
Kretnje prekrižanih rok osebe, ki so v družbi stalno izpostavljene, pogosto prikrivajo. Kot pri vseh oblikah kretenj prekrižanih rok tudi pri tej ena roka seže počez pred prsmi, kot bi hotele zgrabiti drugo roko, a se namesto tega le dotakne torbice, zapestnice, ure ali česarkoli na drugi roki ali v njeni bližini. Tudi tako oseba postavi barikado in doseže občutek varnosti. Kretnje pa pravzaprav izražajo le vznemirjenost. Te kretnje uporabljamo pravzaprav vsi. Med najbolj običajnimi oblikami te kretnje je držanje kozarca z dvema rokama. Ste kdaj pomislili, da lahko kozarec vina držite le z eno roko?
N.K.