Novice
Izimjajo 1. in 15. TSHcega meseca. Cena jim je za Kdor žrii kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načel« I gld., za pol leia 50 kr. — Naročoino spejema tisniti dati, plaća za dvoBtopno petit-vrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nredništvo.	za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Avstrijska cesarica Elizabeta nmorjeua.
^^roziio porořilo je razširjal br/.ojaT ' ^v hoboto Vfčer po svetu, Iii řgro-l zil se je ves svet, ko ,ie slikal to pDroiilo. ZgToiili so se vzlasti Avstrijci, saj je to poroèilo dejalo; Avstrijska cesarica Elizabeta umorjena riaiies popoUne y Genevi na Švicarskem, Umoril jo je neki italijanski aaarhist, — Sprva, umevno, nihie ni liolei in mog-el verojeti strašnemu pçroèilu. Ali potrdilo se je uradno. Moral j»!! vsakdo verojeti. Kdo bi popisal velikansko žalost in grozo, ki je obila Avíttrijo, obšla ves omikani evet! Po vai zpmlji so odmevali jednaki glasovi britkosti vsled izgube blage avstrijske vladarice, iii glasovi mržnje in studa proti prokletemu morilcu. Pa kako se je iivrsi! la nesramni, naravnost satan-sko-zlobiii zloèin? —
Umor. — Cesarica je zadnj«, leta rada potovala. Morala je celo potovati, ker so j^j to svetovali zdravniki, da si popravi ziravje. Nekaj dul sèm se je mudila v Švici Pretepeni petťk je prišla ia Teriteia v mesto Greiievo, Prenočila je 8 svojim spremstvom v hotelu Bori-važ. Drugo spremstvo se je v soboto zjutraj z vlakom odpeljalo nazaj v Teritet. C-'sarica se je pa hotela po jezeru odpeljati nazaj in je obdritala pri srbi samo jedno dvorno gospo in jediiega strežnik«. Na potu proti pristanišču ladije se je izvršil zločin.
- Zločinec, katerega je spremljal siar, sivobradat mo?;, j« prišel od ttasprouif strani, planil na cesarico in jo močno sunil z nekim orožjem Cesarica se je s pomočjo svoje dame in nekaterih potnikov vzdignila in dospela do pristanišča. Stopila je na ladijo. Mej tem so zgrabili zločinca. Komaj je prišla cesarica na krov, postala je nezavestna. Kapitan se je branil, da bi odrinil z ladijo. Čez nekaj časa so s strahom opažih, da se cesarica veČ ne zaveda. Navzoče dame, ki so skrbno stregle cesarici, so opazil« majhen krvni madež na obleki. Parnik se je vrnil in se zopet usidral v pristanišču, Cesarico so prenesli na nosil-□ici v hotel BorivaiÉ. Zdravnika Oolax i» Mayer in jeden duhovnik so bili takoj na mestu. Potem so brzojavili cef^arju. Vse moči so napeli, da bi rešili cesarico, toda ves trud je bil zaman, Okoli treh popoludne je Nj. Veličanstvo cesarica izdihnila.—Ko je morilec izvršil napad, je zbežal po cesti „Rue des Alpes" ter hotel priti na veliki trg „des Alpes", kjer bi se mogel skriti. Toda vjela sta ga dva kočijaža, Viktor Vuillemin in Louis Cbamartin, ki sta stala na jezerskem obrežju in sta bila priči napada ; izročila sta hudodelci mornarju Albertu Fiauz in orožniku Kai-serju, katera sta ga odvela v prvo policijsko stražnico. Morilec se ni branil, spotoma je celo p r e p e v a 1 ter mej dru-
gim dejal: „Gotovo sem dobro zadel, upam, da sem jo umoril", V stražiici je hudodelec povedal, da je anarhiit, dsi ni sovražen Helavcem, tfmvei bogatašem. Potem so peljali anarhist* v justično palaèo, kjer so ga v prisotnosti treh ćlanor kantonalne vlade, (fenefilnega prokuratorja, tsjnika policijskega oddelka in policijskega komisarja pred preiskovalnim sodnikom Lpchetom zanliàali. Reiel je, da lie razume francoskega jezika, ter ni hotel na vpraSanja odgovarjati. Naili so pri njem vojaško izkaznico, ir katere io izvedeli, da je morilec rojen v Parizu dne 21. apr. 1873, pristojen v Parmo in da mu je ime Luigi Luccheni
Takoj 80 poslali posebno komisijo na mesto strašnega zloiina. Pred hotelom Borivaž se je ibrala nešteta množica ijudij OroiĚniki so rastopili Tse uhode na trgu, kjer ae je izvršil napad, da bi na§li orolje, katert-ga je rabil morilec. Policija je tudi skrbno preiskovala, f-t ni imel Luccheni kakega sokrivca. Neki mornar jfi izpovedal, da 80 tri osebe ie v petek hodile za cesarico, ko je v raznih prodaj »I niča h kupovala stvari. — Morilec je izpovedal, da je prišel v Gfnevo z natuenom, da umori kako visoko osebo Zlasti je mislil na vojvodo Orleanskega, najbrže na princa Henrika, pnvpda! pa ni, zakaj se mu ta načrt ni posrečil Le a 1 ui aj no je zvedel, da je Nj. Veličanstvo ce^^ar ca avstrijska v Genevi ter sklenil njo umoriti, kar je tudi storil.
Franc Jožefova bolnica „TJsaiilj. bratov".
I.
V zadnjih letih začelo se je Novo mesto vendar nekoliko gibati! Stari» srečni patrijalbalični časi 80 minuli, ne leié nam več pečeni golobje v usta, pobriniti ^^e moramo za koiček suhega kruha! Naši vinogradi so opusto^etii slaba letina vrsti se za slabo, skoro smo Ž»^ po lolnoma obnemogli. Zdaj se je vendar enkrat mehčan vzdramil ii prijetnega spanja, ter zaČ^I dreiati na vse strani, proseč nujne pomoči. In res! Država začela se je brigati zaopustoSene vinograd», (inicijativo dal je meSčatil), pred par leti otvorili smo želeinico. ratne prometne ovire, kakor nebroj visokih klancev po naâib cestah so se odpravile, v kratkem sprehajali se bomo tudi po mostu čez Krko, napravljenem po najnovejšem sistemu.
Mei^čan je pa tudi spoznal, da je treba vre-diti zdravstvene razmere: Bolnišnica, vodovod, kanalizacija I Gledé prve zelo važne zahteve krenilo je Novo mesto pravo pot. Naprosilo je po deželnem odboru „Usmiljene brate" v Gradcu, naj se v našem lepem kraja nasfié Ta prošnja je bila uslišana in že 1. 1894. ot?orila se je boluiš-
Umrla je pa cesarica lahko. Ko jo je morilec napadel, ni dala glasu od sebe. Žruáila se je na zemljo. Ko se je vzdignila, jej je rekla dvorna gospa: ,Veličanstvo, vrnimo se v hotel!" Cesarica je odgovorila: „O ne, sunil me je samo v prsi, izvestno mi je hotel vzeti uro". Cesarica ni vedela, da je ranjena, zabodena. Ubojno orožje jej ni prebodlo srca, dospelo je samo v bližino srca Zato je mogla Še vstati in iti na ladijo, kjer je kmalu postala nezavestna in potem v hotelu umrla V nedeljo popoldne so îdravniki ogledali njeno truplo. Našli so, da je cesarica umrla valed trikotne rane, ki je provzročala notranje krvavenje. Rana ie bila zelo majhna, komaj vidna. Razlila se je kri samo na znotraj. Zdravniki so poirdili, da cesarica ni dosti trpela. Njeno obličje je ostalo po smrti nespremenjeno. — Umrla je, pa morda Se vedela ni, da je umrla kot žrtev zločinskega napada.
Orožniki so dolgo iskali morilno orodje. Preiskali so vstt grmovje, vrtove in ceste, s čolni so )rpgledali jezersko obrežje. Slednjič so je našli na lodniku neke hiše Bila je kratka, trirobata pita.
Morilec. — Morilec Luccheni je srednje postave; krepkega in gibkega trupla, larujavelega lica. Ima majhne, rujave brke Pogled njegov je zloben in temen; izgleda kakor rojen hudodelec. Oblečen je kakor laški delavci: ima modro srajco, temno obleko in majhen, črn klobuk, — Zadnja
niča z dveindvajřietimi posteljami. Ta je bila le proviioriČna, kajti pričakovati je bilo, da ne bode zadostoval ta mali prostor velikemu številu bolnikov, iskajočih tu zdravja Že leta l8i)6. položil se je temelj novemu poslopju, klero je bilo svojemu namenu oddano meseca avgusta leta 1898. Predno opišemo to krasno zgradbo, podati hočemo svojim čitatvijcm skupno poročilo o dosedanjem delovanji bolnišnice, o vapehih zdravljenja, osobito o številu operacij in njihovih nasledkih Številke govoré same, pojasnila ni treba nikacpga.
o <1 t e ]i Je l> i 1 o
Leto	^ t ■	: i"	J			O	1	in •• 1C e r			
	S	P g	,3 -r-'Č -s	1 J 1	|1		o		IJ	1	1 1
1894	i 486		88		8	16	163	13G	15		2»)
1896	G23 1	480	113		9	20	179	166	11		
1896	645	4GG	133		13	32	177	164	12		
189 ť	737	618	167 1		18	30	262	245	14		s«)
Skopaj	24901)	1807	500		48	98	771	710	62		9
> V OBkrtovanji jih je ostalo sia leto 1898 5e 37, 2) Jedeii vsled alahoati, jeden na difteriji, ») Dřa radi gtyilili írev, jeden radi gnjilega melmrja, í) Radi gnjilih Srev. is) Jeden n» vnetju možganov, jeden radi gîyilili Érev, jeden na aastrapljenju krvi.
poroĚiii trdijo, da ni bil rojen t Parizu, temveè umoril ljubljeno boi>rog^o. Trde so bile poskuánje. na Laškem t Borgo San Donniuo t provinciji Pa kakor je prvi dve prestal, vdan v voljo Božjo,
Parni», in sicer leta 1873	ta^to iioíe ludi poslednjo, najbujeo. „Zaupanja v
06e mu je neznan, mati je neka dekla Lui-	Boga ěe nisem zgubil", tako je dejal ? oedeljo.
gia Luccheni íe Borgo San Donnino. Leta 1893	Lepe so te besede iz u3t toIik?iiij poakufíanega moža.
bi moral iti v vojake, a je pobegnil. Pomeje se	Ko je zvedel žalostno poroiilo, se Je zaprl v svoje
je sam prijavil, je bil obgojen, a takoj zopet po-	sobe in tam èrez nedeljo ostal sam. latopljen v
miloaèen in uvrščen v konjeniški polk Moiiferrato	ialost in — v moliiev. Nekateri liati so prinesli
T Parmi. Leta 1896 je šel v Švico, kjer je postal	v nedeljo vest, da jř zbolel. V pondeljek se je s
anarhist. Prepotoval je Nemžijo in Avstrijo, bil je	svojo bierjo Marijo Valerijo že vdeležil av. maše.
tudi v Budimpešti in v Trstu. V Budimpešti je	Nepretrgoma rešuje vse državne poule. Bog nam
yidel prvikrat cesarico Elizabeto ter si jo dobro	ohrani àe mnogo let viteikfga, občudovanja vred-
vtisnil v spomin,	"f'gi' vladarja, ki mora ob petdeselletnici vladanja
Julija meseca letoAiijega leta se je bfijc udf	svojega med kupo radosti piti toliko bridkosti t
ležil anarhistiĚkťga «hoda v Curihu, kjer se je	Pogreb. — V poadt-ljek zvečer je odšel z
osnovala nevarna zarota proti več vladarjem,	Dunaja poseben dvorni vlak v Genevo po iruplo
zlasti francoskemupredsednikuPauru.	presvitle cesarice Truplo je bilo v Gnievi balza-
Neki francoski agent, kateremu je bil tajni shod	movano in položeno v rskev. Na Dui^aj pride v
jako dobro ïnan, je o tem obvestil francosko vlado,	četrtek 15. t. m. V petek in soboto bodo ljudje
katera je dala tudi več drugim dvorom, zlasti ru-	lahko hodili kropit. V soboto popoldne ob 4. uri
skema, potrebna obvestila.	bo slovesen pokop.
Luccheni se je dalj časa potikal po Genevi ;	Zalost je po vsem svetu velikanak», vzlasti
koder je hodil, nikjer mu ni manjkalo denarja, iz	aeve, velika na Dunaju in v drutrih pokrajinah
Česar se more sklepati, da mu je dala anarhiatiška	avstrijske države. Prenehala so javna gled sča,
družba dovolj denarnih sredstev, da izvede svoj	prenehale veselice po celi naši državi. Črne zastave
namen.	vihrajo raz hiš, naznanjajoč, da nima Avsirija veft
Cesar. — Ves svet 86 seveda ozira sedaj	svoje dobre, predobre cesarice, milo.'irčne matere.
Da cesarja, kako bo prebil to trdo preskušnjo.	Tuji vladarji pa od vseh stran j pošiljajo iz-
Dosti udarcev je ïe prejel od usode, več ko vsak	raze aoialja cesarju in državi avstrjski. Sv oče
drugi vladar. V daljni Meksiki ao mu ustrelili	so poslali lastnoročno pismo našeiuu cesarju, polno
brata Maksimilijana; ubili so mu jedinega sina	tolažbe in sočutja.
Rudolfa. In sedaj mu je zločinec na tujih tleh	-^—
jj	jemna soba. Tu se oglasé bolniki, proseči v-^pre-
jema. Na desni steni tega prostora za Čakalce
Na prostornem vrtu za dosedajno bolnišnico	blizo druzih vrat je velika mramornata ploňča, na
sezidano je po načrtih prof. They er-ja il Gradca	kteri je zapisano, tudi v latinščini in sè zlatimi
novo poslopje. Po zelo Širokem hodniku zvezano	črkami, da je red „Usmiljenih braiov" to poslopje
je sè starim. Glavni vhod je od topliške ceste.	L 1898. sezidal b pomočjo deželnega ïbora kranj-
Zgradba oddaljena je kakih 30 metrov od desnega	skega, kranjske hranilnice ter s podporo občinstva,
obrežja Krke ter 15 metrov nad njeno površino.	Vratar nam sedaj odpre veliki* steklene duri,
Stavbisče obsega 500 kvadratnih metrov. Pred	in prijazen Usmiljen brat, včasih celo sam Ijubes-
glavnim vhodom je precej širok prostor, ograjen	njivi gospod prijor razkaže nam radovoljno vse
I leseno ograjo, ktera se pa bode pozneje umak-	prostore. Po širokem in dolgem hodniku obrnemo
nila železni. Na tem prostoru naredili se bodo	se najprvo na desno. Tu se nam pokaže koj
cveiličui nasadi. Konec bolnice pa ae nahaja ob-	zraven vže prej omenjene vsprejemne sobe, imajoče
Siren vrt za rekonvalescente z lepim razgledom	vhod tudi iz tega hodnika, lekarna. Tu red
M Krko ter proti železniČni postaji. Predno vstopimo	ni Itedii denarja, da je le tolivažen bolniški pripo
v bolnico, opazimo nad vhodom na Črnem mramorju	moČek nad vse moderno vredil Miiarsk« dela jt
zapisano sè zlatimi črkami v latinskem jeziku:	prav mojstersko izvršil naš Čislani someščan g.
„Ňosocomíum imperatai-ù Francisa Jos^U	Ume k. Ogledalo si je lekarno vže mnogo zna-
to je: .Bolnica cesarja Frančiška Jožefa I." Ko	menitih zdravnikov, in vsi so bili soglasni v mnenju,
vstopimo, opazimo na levi strani vrataijevo sobo,	da si ne morejo misliti lepSe in svojemu namenu
kjer se mora oglasiti vsak človek, kteri hoče v	bolj vstrežujoče lekarne nego je ta. Na desno
bolnico. Na levi strani glavnih vrat je gumba,	sledé sedaj tri sobice, namenjene onim bolnikom,
na kt.TO .Jv; trfba firitisiiHf. če (iiuČAjno ni poriirja	kteri bi želeli proti priiuertu odškodnini svojo sobo
(vratarjft) v sol>i. Na d-diii straii je pa v^pre-	in postrežiio.
Gospodarske stvari.
Kranjski sadjarji in vlnarjll
V proslavo petdesetletnega Tladarija Nj. Tel. presTrtlega cesarja Frana Josipa L priredi C. kr. kmetijska druŽb« kranjska đei^^elno sadno razHtaro vzrezi sposkuânjo kranjskih Tin, ki bode meseca oktobra t. 1. v Ljubljani.*) Po želji presvetlei^a na^eg'» vladsrja aameja, da bi iiaroii slavili petdesetletnico njřg-ofega vladanja H podjetji, ki pospeĚujcjo poipodarfiki raz voj Jivstrijske dr^a?«, ukrenil ji občni ibor o. kr, kmetijske družbe kranjske, proslaviti ta prnsnik z razstavo, ktera aaj bi pospešila za Kranjsko toliko Taino sadjarstvo iii viiistvo.
SadjArji in vinarji! Nibie, kdor le količkaj Tzmore, naj ne zamudi te slovesne prilike ter naj pomaga podpisani druibi, da dosfže prekrasni, a težavni namen, s kterim je zasnovala raistavo.
D>klni sadni razstavi bode aaloga pokazati, doklej dtno dosedaj dospeli v sadjari^Lvu, in ktere sidne vrííB se niijbolje poiiaSajo ob raznih rairaerah na Kranjskem, da dobodemo takó podlogo, na kteri bočemo v prihodnje pospeševati sadjarstvo. Podpisana dražba pa se ob enem potrudi, da pokaže obiskovalcem razstave dejanjski, kako so napredovali po drugod v pretvarjanju sadja, da ga lože razprodtjajo in umno porabljajo. Razstavljeno orodje in stroji obiskovalce pout's o tem pre-važnem oddelku sadjarstva.
*) ću in proitor prijavimo t piihodoji Številki.
Vinska poskusnja bode obiskovalcem dala priliko, da spoina nat^a pristna vina dclenj-ska, vlpavtíka in vremska. T^ko se oživi v :iska kupčija ter izpodrine škodljivo tujo konkurencijo.
C. kr. kmetijska družba Kranjska.
Kaj je noTega po aT8trljnkem cesarstvu?
"Nesreča, ki je 7adeta eeftarj» in državo, bo menda ublažila politično notranjo napetost v Avstriji. Res se čujejo že nekateri glasovi od nemsko-Iiberalne strani, naj bi se ob'itrukcija opustila. češki iisLi brfZ izjeme pravijo, naj utihne sedaj vsak političen boj, naj se ublaži strankarsko sovražtvo, naj se vseh oči obračajo na vladarja in naj ga podpirajo vsi pri težavnem vladanju njegovem. -
Kaj je novoga po âlrokem svetu?
- Na Kreti so Še vedno nemiri. Turki so poklali zadnji čas blizo 1000 kristijanov. Angleï.i 80 streljali [ia mesto Kandijo in pobili v njej 250 mahomedanov. Ruski admiral je sedaj prišel pred otok ter razglasil, da bo bombardoval mesta, ako Turki ne ustavijo nemirnega počenjanja. -
Piâe se uam: Iz Dobrove. — (Dalje.) 6. Odmor.
Po dokončanem cerkvenem opravilu podali so se prevzviieni in prečastiti gospodje slavljene! v slo-
Na koncu hodnika je soba za sestero bolnikov, naprej pa je hodnik, vežoč novo poslopje flè starim. Proti dvorišču je Še jedna soba za âtiri bolnike in na levi strani glavnega hodnika ste àe dve mali, a prijazni sobici za tako imenovane plačujoče extra bolnike. — Koj nasproti prej imenovanim steklenim durim, tedaj pri glavnem uhodu, je soba za ambulante, t j. take bolnike, kteri se po zdravnikovem naročilu hodijo prevezovati in jim radi malih ran ni treba v bolnici osta'i V tej sobi se tudi zobje jemljejo (derejo). Na levi strani steklenih duri ste dve veliki sobi za kakih 16 bolnikov. Na desni strani hodnika ao "traniiČa, najmoderneji^e vrejetia. Voda takoj VSS izpere, da ni nikakega smradu Prav na konci je pa kopalièâe.
Zdaj se vrnemo ter gremo po zložnih in širokih stopnicah navzgor v prvo nadstropje. Tu občudujemo krasno, svetlo stopnišče, na čegar sredi je áirok prostor, namenjen za „lift" (naprava, 0 kojo se bolniki iz pritličja dvigujejo v prvon ad-stropje). V prvem nadstropju je sedmero velikih sob za kakih 40 bolnikov. Na zgornjem koncu hodnika je pa operacijska dvorana. Ta je do sedaj
áe vsacega zdravnika očarala! Najprvo je širok hodiiik, iz katerega se na levo vstopi v malo sobico, v katerej so spravljene obveze, inštrumenti za preiskovanje očij, uies itd. ter takozvani steri-lizator (aparat za oparjenje obvezil). Naravnost se pa vstopi v operacijsko dvorano. Ta ima na straneh dvoje oken, a proti Krki jedno uprav velikansko, pa tudi od zgoraj prihaja svitloba skozi naUřSČ za to napravljeno okno. V tej sobi je llak iz „terrazzo", stene so z oljnato barvo prevlečene, tako, da se lahko cel prostor z vodo opere. Na levi steni so posode za umivanje, kjer je vodovod z gorko in mrzlo vodo. Operacijska miza je po iiaj-novejiem sistemu vsa iz ÍĚeleza. Ako je potreba po noči operirati, priiigejo se dve svetilki, vsaKa imajoč moči za 40 aveČ, Na desni steni dvorane je omara za instrumente. Ti so popolnoma novi, izdelani po svetovno znanem mojstru g Brož-u v Gradcu. Splošna sodba strokovnjakov glede te operacijske dvorane je najugodnejša. Nekaterniki celo trdé, da niso videli na svojih potovanjih po Avstriji in južriej Nsinčiji tako primerne. 1Í koncu omenimo še, da so vsa posteljna stojala žei^zna, napravil jih je naš someščan gosp. Koši ček'v
Tesnem sprevodu v župniiíe na. zajnterk, Tokaj TÍdeli «no šele vse slavljence skupaj iz obličja v obliije. Zapnišć« bilo je prav aratovsko opm^ljenn, zunaj okrainuo n zaaUvarai; po veži, stopnicah in veliki obednici pa z venci, oleandri in cvetlic-imi. V konečnih oknih obednice bila ata lepa transparenta z letnicami: 1873, —1898 , ter novomaSniska in jkofoTska insignija.
V spomin na to veličastno slamost dali so se prevzvileni in prećastiti gospodi« jubilantje po gosp, Rováekn skupno fotografe vati. Potem so se pa podali 9 prevzviàenim »kupaj v spremstvu domažega blagega goap. župnika gori t goïdtd, kjer si je napravil Trli g.)8pod kaplan Meriolj mali parkić, imenovan flPuaćavica", kjer so se v neprodoini senci med ljubkimi iû zanimivimi pogovori prijetno ohladili. Nad to „pu-ííavico", katerej bila je Sast sprejeti tako imeiiitne obiskoťatcř', vibrala je lepa trobnjniea.
OJ tod šli 80 Ěe pred knsilom vsi p. n. gospodje ^livljeiici počastiti v fiirno ceikev presveto Relnje Telo. Od tod pa na telesno okrepčilo v župnilíe.
7. Obed ali kosilo.
Obed so si prevzviSeni in prefiastiti gospodje slavljenci dali napraiiti v župnišiu. Ta čas telesnega okrupfiU je med zaupno-bratslfimi pogovori, ob veselih in britkih spominih na preteklo ietrtatolatje ter med slavnosti priinernitui napitniCMrat le prehitro gioeval, P. n. gospodom jubilantom d(jSlo je več pismenih in tflfgrafi■■ nil čestitk, Itatí-re bil« ao med obedom pre-£itane. Po besedi navedem tukajle sledeče, da se ohranijo za prihtidnjost nep^zabljene;
„Eto lepe, Ěitite veselice
V	hramu dobroveke bo goro dníce I Čeu vrlib muž b« y niem je ibrala. Vrlih mui, junaških vrnta. emU; Zbritne zreS tu vertiilcoir vodmke
V	kr.)gu VDilja «vnjega — vlarlike. Petindvajset iet že v.idi ieta Venie ivoje, za. njih sreio vneta, In med njimi liri cnrgtro, Božje oanttřo, božje p u glavarstvo. —
spla'iiio íadovoljiiofl'. V ujili je mreia iz žice, na tej pa j^jimaica, sled lic napravil je domajSi mojster gosp Plapper,
Voda sta umivanje, snairenje prostorov itd. pumpa se k Krite z moiorjf-m % konjske moii, t"')d řitreho je reservo.r ia vodo, (iržeĆ 31 hektol. Pitna voda pa se jcmlie '\i cisterne (vodnjaka), kjer se oči fiče na ka|'nt;>) iialvra	/a vodo je
po celej 7^radbi za 300 f e rov. V podpritličju so prostori za rušenje perila, p^karija, klet za zelenjavo sliraniba za ïdr^vî'a ter iai)oratorti.
Ker bode v kratk^^m dovrien pav'Ijoii za infekcijske bolpzni (od nove bolnica kakih '200 kora kov iiav^-g'or). trditi S'oenoo, d.» so se pri zgradbi te bolijîce vporahile najnovejše izku^Snje hig-ijene in bolníňkii tehnike. Ka ta iiaôm iiost»! je ta zavod Tzor drutï m, naáej okolici p T krasoto in blagfor!
Sklepajoč to hitro «estsvljcno poročilo, po-navliami opravičeno želji, da bi akoro ';udi dobili prepotrebno ž«nsko bol itco. Veliko zpsliiço za Do ienjsko bodo inoeli oni, ki za to rřsiio potrudijo. Franc Jožefovi bolnici pa podeli ljuhi Bo^ svoj blag-oslûv I
Petindvajset let je dnei minilo, Ear prejeiii «veto lo mašilo. Kar postali hožji so vojniki Svečeniki, vernikov voibiikt. Lepa doba — četrtina veka. Pa težavna tudi za človeka; Mnogo treba bilo se potiti. Mnogo treba bilo se boriti i
V	borbi tej lo iz njihove vrste Zginile moii nekoje ívrste; Smrtna kosa jih Je pokosila
V	vrite neljesřanov uvrstila.
Sli so ti —, pa xa njihovo i^bo Bog je vrsti ixkaial vslnga ljubo: It njih vrste viel si je vladiko, — Vseh vrstnikov diSoih lepo diko — Pa xa vodjo vsem ga je postavil, Z i^im junaško vrsto vso proslavil. —
V	bramu dobrovske bogorodnice Jasno kaže danes vsakdo lice. Dan slavnosten vrsta dnes obhaja. Ki naslaja vse in vse pomlaja: Lepo tu obletnico slavijo
In v Gospoda vsi se veaelijo. Da so spet po veka četrtini Skupaj zbrani, v mislih vsi jedini. Majki božji vse se zahvaljuje Tu se za bodot^nost navdtâuje.
Le veseli se, ti vrla Éeta, Za vse dobro, za vse blago vnetal RĚ sončencem — vodjo adaj na 5eli Se nadalje trndi se v deželi, Da k rojakom pride božje carstvo. Vsak v njej božje pripozn» glavarstvo Po priprožnji Matere Marije — To y imenu svoje dekanije voSĚi
Dr. Elbert 1. r., poohlaUmec svetne in redovne dtikovUUne, proH novomeihi.
Xronograť gospoda župnika in deželnega poslanca Jan. A ž m a n a iz G^orij se glasi : „eXpLeth Vlglrdl aC qVInqVe saCerĐotll annle eX GorDe gaVDde!"
Brzojavom pozdravili so previviâenega in preća-stite jubilante gg. duhovniki, zbrani pri pastoralni konferenciji v St. Jerneja na Dolenjskem in pa vrli učitelji, združeni na okrajni uradni konferenciji v Kranju,
Med drugimi sta kaj preiskrene čestitke izrekla pismeno gospoda; Anton Dolinar, žnpnik v Lučinah in Ivan S kri, svètnik c. kr. deželne sodnije v Novem mestu.
PrevzviSeni in preČBstiti gospodje jnbilantje t^o sklenili, ako jih dobri Bog pri življenji ohrani, da bodo črez 15 M ob svoji â tiri desetletnici mašnistva darovali dobrovskt Mamki Božji !tp novi kelih v spomin hvaležnosti avoje do nje.
(Ennec sledi.)
Iz Šmiheta pri Žujlemberku. — [Cesarjev rojstni dan iu Njega petdesetlei ni ca. ) Oe tudi st))o na kmetih in še precej v kot poti^neni, vendarle se tudi zavedamo ljube/ni in hvaležnosti do preavitlega cesarja Franc Jožefa I.
Ddé 18. avgnsta bil n»m je dan velicega pomena, rtpomnili smo se, da ta dan naj plemenitu ejši knez, kar jih poena vesoljni avet, nav rresvitli cesar obhaja svoj prtdeseti rojstni dan, odkar se je zalesketalo čisto zlato staroslavné Habiburške krone na Njegovi mazilj^ni glavi. V ta namen daroval je tukajânji gospod župnik slovesno ay. niaSo. Vd^ležil se je sv. maše ves krojni šolski svèt s precejanini številom šolske mladine, Zbralo je pa v cerkvi tudi veliko občinstva, rnz katerega lic se je bralo, da poiilja goreče svoje želje proti Bogu, da bi živil in ohraail presvitlega
vladarja âe mnogo, mnogo let. VeliČastneje pa, kakor 18. aTgasta, proslarljal se bode po sklepa tukajšnjega krajnega iolskega «Teta 8 eporaznmljenjem obČíQskih mož patrijotiški praznik cesarjevega zlatega jubileja dné 6. oktobra. Ta dan nam bo dal najlepšo priliko naslikati otrokom vrline in čednosti našega cesarja, đa ga posnemajo in postanejo t čednostih taki. kakor je cesar sam. V trajni spomin pomenljivemu letošnemu letn ia tukajšni lolski občini v ponos, knptla se bode iolska zastava, ktera se je že pri gospej Âni Hof-bauer T Ljubljani naročila, ter se bo dné 6. oktobra slovesno blagoslovila.
V ta namen bode ps že predvečer naznanjal veliki pomen prihodnjega dné,
Obàirneji vspored te slavnosti objaviti hočpm pa pozneje z namenom, da bi obiiostvo in dostojanstvo T okolici blagovolilo naa ta dan s svojo navzočnostjo počastiti.	jbc.
Doraajie restl.
(Novo m e s t o) je povodom smrti nje Veliiaustva presvitle cesarice razobesilo črne zastave, in sicer le samo po javnih, ampak tudi po zasebnih hišah, in to prav iz lastnega nagiba. Uradnije, županstva, zavodi in društva bj svoje aožalj« pri si. okr. glavarstvu izrekali, da se ista potem presvitlemu cesarju sporočé. Razume se ob sebi, da vse govorice se sučejo le ob tej nesreći, in vsakdo miluje Ijnbeznjivega nesrečnega našega vladarja.
(f Gospa 1Í arija Eobrmann roj. Kralj,) mati tukajlnje velestovane rcdbine, umrla je po daljli bolezni 12. septembra ob 4. uri popoludne v 68. letu svije dobe. Veličasten pogreb bil je najboljši dokaz o njeni priljubljenosti. Blag ji spomin,
(t Umrl) je 7. septembra v Metliki gospod Edvard Heyne, c. kr. davkar v pok., star 67 let. Naj v miru počival
(t Gospa Marija Mnrn), soprogA gosp. Danijela M urn-a, posestnika in trgovca v Gradacu pri Metliki iskala je zdravja po različnih mestib ter slednjič obležala v Metliki pri svoji materi, kjer jo je dne 11, septembra prezgodnja smrt dohitela. Pogreb v Metliki bil je dokaz spoštovanja, ki ga je blaga žtina vžtvala.
- (Slovenski akademiki v Novem mesta) sklenili so preložiti svojo btsedo povodom tragičnega dogodka, ki je zadel naáo ljubljeno cesarsko hišo, na prihťtdrijo dobo. Dfie pač sedaj še ni mogoče naznaniti, vršiJa pa se bo gotovo, kakor liitro možno, ker z ozirom na blagi uamen to podjetje nikakor ne sme zaspali Vabila se pravočasno razpošljejo.
(Glasbena Matica v Novem mestu.) Vpi^u jinjH v glasbeno šolo traje do 18, t. m. kakor smo naznanili v zadnji številki in kakor je razvidno na lepakih po mestu. Opozarjamo na to šolo, ki se bode letos se zdatno razširila — Kedor bi se v naznačenih urah ne mogel vpisati v čitalniškem poslopju, zglasi se radi vpisa lahko v trgovini g, J. Medveda na glavnem trgu, samo ob nedeljah i ponedeljkih to ni možno. — Istotam lahko dobe spričala za preteklo poluletje isti gojenci, ki jih še niso dobili.
' (Sadjarska razstava v Ljubljani,) V proslavo cesarjeve petdesetletnice priredi c. kr. kmetijska družba mesca oktobra sadjarsko razstavo v Ljubljani, katere se bodo gotovo tudi Dolenjci udeležili v lepem številn. Pokazati je treba, kako dobro ■adje le na Dolenjskem dobi in kako pripravno je že
zdaj za kupčijo. Kmetijika (cdružnica novomeška bo skrbela za skupno razstavo sadja iz cf'lega novomeškrga okrožja. Takisto naj bi stnrile druge podružnice. — ■
Razstava, Da ktero smejo svoje pridelke in iz-deike poslati samo Kranjci, bode aeslia'vljena iz naslednjih oddelkov,
A.
I. Razstava svežega 8nd;ft.
II.	Razstava sadnih zdelkov (suho in vknhano sadje, sadno žganje itd.)
III.	Razstava drevesuičnih pridelkov (divjaki in razne druge podloge za cepljenje, cepljeno drevje itd.)
IV.	Razstava sadjarskega orodja in strojev. Na to razstavo smejo poslati svoje zđelke tudi tvorničarji zunaj Kranjskega.
B.
Vinska piskusnja.
Ta pokušnjh bnde tako urejena, da bodo imeli posarueïDiki, cele obćine, okraji ali kmetijske podružnice posebne ograjene prostcre (pokušalnice), kjer bodo točili svoje pridelke.
V vseh oddelkih je c. kr. kmetijska družba poskrbela za obilo odlikovanj
Natančen program o razstavi bode priobčen o pravem časn.
"(Dovoljeno vprašanje.) Kedaj se vrši volitev novega cestnega odbora novomeškega? Tri leta se že priprave vrše.-
(Italijanske zidarje) so jeli preganjati Ljubljančanje v svoji opravičeni nevolji, ko so zvedeli, da je bil cesaričiii morilec lah. Blizo 400 zidarjev je odpotovalo. Mestno županstvo se je potrudilo, da se razburjeno ljudstvo zopet pomiri.
— (Sad in cvet.) Na vrtu milostnega gospoda prosta novomeškega nahaja se odrasla hruška, polna lepega cvetja; ob jednem pa visi polno lepega sadja, Rťdka prikazen.
(Smešno a resnično.) Pred kratkim je prišla k tukajšnjemu zdravniku kmetica iz novomeške okolice ter prosila za svojega bolntga moža zdravila. Zdravnik zapisal jej je recept ter naroČil, naj bolno moževo nogo jedenkrát na dan së zapisanim mazilotn namaže. Cez teden dni se oglasi kmetica na novo. Zdravnik: „No, kako je, ali je mož že zdrav?" Kmetica (v roki dižeč ves zmečkan in utLazitn recept): „Jojmene, gospod doktor, zdaj jo pa niste zadeli, vsak dan sem nmjala a tem papirjem, ali rana je čedalje boli rudečh. Zdaj pa prosim, ne dajte mi več tacega papirja, rajši čisto zajčjo mast". Uboga ženska ni V(-delfl, da ?e mf>rft iti z receptbm v lekarno, kjer bi bila dobila po zdravniku zapisano mazilo, temveč je drgnila moičevo rano — z receptom.
Loterijske itevilke.
Gradec 9. septembra 27 8 80 81 34
Trst 10. „ 76 79 22 18 64
veder pristnega domačega vina
proda za ceno po dogovoru ter v množinah od pet veder naprej Franc Klanšek, vinorejec in posestnik na Brunku pri Radečah.	(176-4)
Prav dober glasovir
je na piodaj, — Več se lahko poizvé v Toplicah iteV. 39.	(206-1)
Globoko užaljeni valed britke Bnirti naše prerano umrle neporatme soproge, oiiroma matere, hĚere in sestre, gospe
Marie lurn roj,Kambii,
J
doToIjujetn li tem petom iïjaviti, ïîi tako obilo izkazano sořutje mej boleznijo in ob smrti, ea ne [iri iako Tan o veliko udeležbo pii pogrebn nepoEabne ranjke, naj-srinejSo zahvalo.
V GRADACU, dné 13. septembra 1898.
Daniel Murn.
(214)
Za milo sočutje mej boleznijo in eb smrti naše iskreno Ijnbljane matere oiiroma Btare matere, sestre, tasůe, svakinje in tete, gospe
rmann roj.
iirekamo vsem ilragim prijatcliem ia anancem naSo ntýsrénejáo zabvalo.
Posebno toplo zahvaljujemo se pa „Dolenjskem« pevskemu druStvu" za ganljivo petje, ljubeznjivim darovalcem prekrasnih vencev, visokofaititi dubovSčini, slavnemu mesSanetvu in uradoištvn ter sploh vsem, ki so bla([i pokojnici v tako velikem Številu zadnjo čast izkazali.
(ai5)
NOVO MKSTU, dBé U. septembra 1898.
Žalujoči ostali.
Razglas !
Od syndikatft nemško-vitežkega reda v Beèu, kot zapuščinske ablasti, se vsi oni upniki, koji imajo do zftpuážine po dné 12. avgusta 1898 v Črnomlju na Kranjskem brez oporoke zamrlem gospodu Viljemu Vesel, duhovniku n. v. r. balaje v Avstriji in vpo-kojenem župniku ondi kake terjatve staviti, poživljajo, da taiste pri syndikátu Wien L, Singeratraase 7, ali pa pri od tega pooblaSčenetu oskrbniiStvu n. y. r. komendi v Metliki na Kranjskem naznanijo in podprejo nstmeno do 30. septembra 1898 ob 10. url dopoldne, ali pa do tega iasa pismeno prijavijo.
Na kasneje prijavljene terjatve do zapuščine, áe po plsiilu uaznaiijenili terjatev Joide, se ne bode oziralo, kakcr če bo zadobili upniki zastavno pravico.
Syndikát n. v. r. na Dunaju,
^ „	dné 26. avgnsta 1898.
h. 8.
Moric pl. Weittenhfller s. r,,
(201 - 2)
dvomi sTŘtnik.
obro ofiran en kavip

je na prodaj. Lastnik , ga je prisiljen prodati zaradi vojaščine; zfito ma je tudi cena tako nizka, kajti Btana le bornih 12 gld. — Kje pové vredaiStvo „Dol. Novic," •	(208)
VABILO.
Dné 25. septembra t. t. bode II. občni sbor zadruge Tseb obrtnikov črnomaljskega sodnega okraj«. Zborovanje se bode vráilo v prostorih gostilne gospoda Franc Šusteršič-a („Drvarnica") v Crnomyi ob I, url popoludne.
Dnevni red;
Pozdrav predsednika;
Poročilo o društvenem delovanji;
Poročilo o denarnem stanji ;
Sistemizovati plačano pomožno osobje;
Sklepati o casa, dokler naj traja učenje in o načinu,
kakb naj se pre.skuiavàjo nčenci; Volitey razsodiškega tidbora; Nasvèti in predlogi.
Ker pri prvem občnem zboru dné 17. julija t. L ni bilo navzočih zi^dostno število druitvenikov, sk epčen bode drugi občni zbor brez ozira na átevilo došlih udov.
Zadruga vseh obrtnikov črnomaljske(|a sodnega okraja v Črnomljt,
dtié 12. septembra 1898.
Franćlč s. r.,
(213)	MĚelnik.
I
V oddajo zgradbe novega šolskega poslopja t Radencih vršila se bode zmanjlevalna licitacija
dné 10. oktobra 1898
ob 10. uri predpoldne v Radencih, Vsa zgradba cenjena na 5299 gld. 9J kr, in je vložiti 300 gld. vadi _
pred licitacijo. Licitacijski pogoji, proračuni in stavbem načrti leže pri podpisanem c. kr. okr. âol. svètu na ogled.
C. kr. okr. šol svèt v Čmomlji,
dné 6. septembra 1898.
Naročila na
TomasoYO žlindro in kajnit
sprejem« 7.a novomeški okraj tudi
kmetijska podružnica v Novem mestu
in sicer
pri g. ;•>. Perko-tu. (sos-i)
rrAttfîlTi'i P" .Stari poMi " v Mokronogu z v^UfTtuiiiKii edenico in vsem gospodarskim poslopjem se odda s I. oktobrom v najem. Zraven je tudi mplo gospodarstvo Vt «r« oddaljfuo, obstoječe ix hise, hlevov in njiv, kntem se zamore vkupno z gostilno bH pa vsako za-sè prevzeti ~ Natanfnejft m izvé pri Ignacu Majcen, gostilničarju v Mokronoga.
Bukvovezna dela
napravi
lepo in točno po primerno nizki ceni
Krajčeva tDtvoyezDica v Novem miii

(93-10)
Podpisani priporoSam irečastiti đtilov-áéini in slaTiiemn občinstvu svojo zalogo
izdelkov peči in glinene robe ^
kakor: raznovrstnih pruti ognju trpežnih loa-Ćenih peći nove sisteme, stedilnîli ognjiáč ter vseh v stroko apadajoiih rečij.
Na zahtevo izdelujem tudi razuovratne ^ barve, vei vrst rujav« (breiin), aelene. aive, miáje sivo, srebrno nivo, srneno sivo (Rehgrau) in kameno sivo, rnmene, víáiijeve, bele in pisane (majolika).
Naročnina se vestno, točno in po nizki ceni izvriuje.
Za dobro blago le jamSi.
Franc PiletiČ,
iidelQVBtel] peti in glliiene robe v Qradacu pri iNetllki.
Karol Flaninšek	|
Ljubljana, Stari trg	l|
priporoS« ob č«s« vinske tigatre groidni stad- [j| kor (TraubBiizucker), nadšijí' veliko zalogo ^ špecerijskega in kolonijalnega btaga, kakor ^
tudi ipirila, finega pristnega slivovca, drožnika ^
^ ________ (212-11 1
ID ruma na debelo in drotino.


Zenitna ponudba.
8000 gld. gotovine, želi se poročiti z deklfitcm ali vdovo v primerni starosti, katera ima približuo toliko premoženja kot on. Isti hoče v lepeoi iu prijaznem trg:u na Kranjskem otvoriti svojo trgovino in gostilna. Ponudbe sprejema A. Kalií, posredovalni zavod v Ljubljani.	(194-2)
TTifiil ^ If*^®''* i** gostilna in restavracija, je na-JXlB«]j prodaj ali pa v najem. Hiía je áe íisto v dobrem stata ter nova, zraven je tudi kegljišče in veranda. Hiia je čisto blizo kolodvora na Gorenji Stiaži. — Več se izté pri lastniku Jože Medic-u na Gorenji Straži posta Toplice.	192-2)
Podpisani proda po nizki ceni en par konj bolj težke vrste, za pezo, jako pridce in brez napake; nadalje tri vozove, jedno kočijo, jeden kolesel, tri pare komatov, jedno mlatilnico, dve slamoreznici in več đruzega gospodarskega orodja.
FllANC BOŽlC,
086—3)	trgovec t Novem meetu, Glavni trg,
Hlala	® petimi spremeni, v dobrem
iU.d>lt? UlglJtJ stann^ ^^^^^ tudi en klavir (kratki) dobro ohranjea, je na prodaj po nizki ceni v hiài ňt 82 v Novem mestu.	(146-7)
kupnje	(181-3)
v vsaki množini po 6 kr. kilo M. BJiha v Šmihelu.
„Slovarček", ^204-1)
j&ko pripravna knjiga, se nemščine, iu
J -glež«,
ae »ngleâéine za potrebo naglo in brez učitelja priučiti. Dobi se po 55 kr. pri izdajatelju Jos. Paulln-u v Ljubljani, Marijin trg št L, kakor tudi v mnogih drugih knjigarnah, poStnint. povsod prosto. Plačilo naročilu v pismenih markah pridjati, je najpripravneje.
^osestvo v RadeCah pri Zid. mostu
št. 109, obstoječe iz hiSe (vile), treh večjih sob, kuhinje, hleva za živino in svinje, kleti in vezant-ga kozolca. K temu pripada vrt tè sadDini drevjem, njiva, pašnik, travnik in del mladega lepegi bukovega pojzda; ise skupsj nad pet oralov, kot gospodarska celoia zraven potoka in bistrega istudenca, na jako zdravem di lenj* skem kraju. — To posestvo je pripravno zn kakfga umirovljenegti gospoda duhovnika ai pa celo diuiino. Cena 3600 gld. — Več se iivn pri Juriju Kneževič-u.
TřAVílílíÍ mpll	velikosti, oápičene
Jlltvll^ vrste, čisto nov in v prav
dobrem stanu je po usodni ceni ns predaj pri Aug,
Žabkar-ju v Ljubljani, Marije Terezije cesta. (£05—1;
Hiša v najem.
čisto novo predelana Barborič-eva hlsa v Novem mestu st. 227., v lližmi poâte in da>kaiije, se «dda takoj v najem. HiSa obstoji iz âtirih sob in kuhinje, k hiši pripada tudi vrt. — Teč se izvé ravno tam.
ša Z vsem gospodarskim pos op em
o	J
in tremi njivami se v najem odda ali pr<:da prav po ugodni ceni. V h;ái je dosedaj trgovina z mešanim blagom, eniitilna in tobačna trhfika. — Več se izvé pri Janez Bukoyc-u na Vel. Loki.	(£02>
ŤTlWíl	ctrkve in kolodvora, v kateri
J.lJncl) j^j ^gć let gtstilna, odda se v n».j^m s 1. januarjem 1899, — Več se izvé pn Franc Zurc-u v Trebnjem.	(i!03-i)
Tlntiiaî^îÎH	^	proda; ista
^UlJIdtrlJCl obstoji iz hiše in vseh gospodari-ki h
poslopij, njive za 12 mernikov posetve ter iz vino>
grada. ~ Več se izvé pri Antonu Kiinc, posestnik v
St. Jurju, p. Mirnapeč.	;2io-i>
-Posestvo na prodaj.
Isto obstoji iz zidane hiše, iz gospodarskih poslopij in orodja; k temu pripada veliki sadni vrt, njiva za H mernikov posetve iu bosta. Vse je v dobrem stanu. Polovica cene lahko na posestvu ostane. — Več pnvé lastnica Marija Gorenc, Brezovo pri Studencu st. 2. p. Raka.	'	(3ii-i>
K«TMHrtii Odfovmi irtdaik, iidi^MtU, atMái ta UÉkw I. KrtiMi