Občinski svetnik Romeo Podlogar Pogled na aktualno občinsko dogajanje V skrbi za živali in naravo Trzinci rešili več kot 400 dvoživk Neustavljiva Andreja Vrhovec Kavčič Njeno življenje je šport Trzinski rezbarji se veselijo Izid dolgo pričakovanega zbornika Ponedeljek - petek: 7:00 - 20:00 Sobota: 7:00 - 19:00 Nedelja in prazniki: LALI d.o.o. 041 927 640 8:00 - 17:00 VELIKA IZBIRA SADJA IN ZELENJAVE, TUDI IZ DOMAČE PRIDELAVE. ODIGRAJ POTEZO MESECA IN  IZKORISTI IZJEMNO PONUDBO 7 LET JAMSTVA* / BREZ OBRESTI, POL PLAČILA TAKOJ, POL ČEZ 1 LETO** / 3 LETA VZDRŽEVANJA*** Avtohiša Malgaj, d.o.o., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.   Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 627, prodaja rabljenih vozil: 01/ 20 00 560, servis: 01/ 20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON DO PET: OD 8.00 DO 18.00, SOB: OD 8.00 DO 12.00, NED: ZAPRTO www.malgaj.si Kombinirana poraba goriva: 7,3–3,8 l/100 km. Emisije CO2: 162–99 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisije NOx: 0,0093–0,0517 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0001–0,00185 g/km. Št. delcev (x1011): 0,12–39,55. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. *Brezplačno 7­letno jamstvo velja ob nakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Nissan Qashqai in Nissan X­trail z Nissan Financiranjem. 7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto  Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin Moč pomladnega . Na naslovnici Pomladna idila ob Frnihtovem bajerju Fotografija: Tanja Jankovič prebujenja Glavna in odgovorna urednica: Foto: osebni arhiv VSP Vesna Sivec Poljanšek, trzin.odsev@gmail.com Uredništvo: Tanja Bricelj, Tanja Jankovič, Nataša Pavšek, Se zdi tudi vam, da poteka življenje okrog nas v teh dneh nekoliko drugače, bolj veselo, ovito v prijaznejše tone? Kako pa tudi ne bi, ko pa je na vsakem koraku (končno) videti, slišati in čutiti pomla-Miha Pavšek, Majda Šilar, Dunja Špendal dno prebujenje! Redni avtorji prispevkov: Matjaž Erčulj, Janez Gregorič, Andrej Grum, Boštjan Guček, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Bar­bara Kopač, Zdenka Kopač, Brigita Ložar, Alenka Marjetič Žnider, Marjetka Pajk, Katja Rebolj, Zoran Rink Avtorji fotografij: Tanja Bricelj, Natalija Nataša Frelih, Tanja Jankovič, Barbara Kopač, Zinka Kosmač, Miha Pavšek Lektoriranje: Darja Tasič Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za majsko številko oddajte najkasneje do petka, 4. maja 2018. Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: trzin.odsev@gmail.com. V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Znova so oživeli vrtovi okrog hiš in blokov, z novogradenj se slišijo zvoki orodja in delovnih strojev, svoje domove odevamo v nove barve in iz njih odstranjujemo navlako, ki se je nabrala čez jesen in zimo, za povrh pa moramo spraviti v (novo) formo tudi sami sebe! Koliko dela prinese pomlad, kar na lepem! A se zdi, da nam po dol­gih mesecih vlage in mraza vse to v resnici prav dobro dé. Že stari rek govori o zdravem duhu, ki kraljuje v zdravem telesu, zato za začetek ometimo s sebe vse pajčevine odvečnega in odsluženega in napravimo korak v novo smer. Krila nam da že občutek, da smo storili dobro delo, ko smo, na primer, priskočili na pomoč tistim, ki nas najbolj potrebujejo – tudi živalim, kot boste lahko prebrali v tej številki Odseva, v kateri po­ročamo o prostovoljcih, ki so marca in tudi še aprila reševali ža­bice in druge dvoživke. Ali pa ko se pridružimo kateri od številnih čistilnih akcij, s katerimi v prvi vrsti pomagamo naravi, da zadiha, in s tem poskrbimo tudi za svoje (notranje) očiščenje – že tradici­onalna bo v Trzinu prvo majsko soboto. Spremembe se vedno začnejo z odločitvijo za prvi korak, in zato – kdaj je najprimernejši čas za take premike, če ne zdaj, spomladi, ko slavimo prihod vsega svežega, novega in tudi drugačnega?! Naj bo torej letošnja pomlad (še) lepša in še boljša predvsem zaradi naših (očiščujočih) odločitev in dejanj. Glavna in odgovorna urednica Vesna Sivec Poljanšek Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2017 Zdrava pitna voda je ena najpomembnejših dobrin, potrebnih za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene kakovostne oskrbe z vodo pa je z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je prav zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode v vodovodih v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2017 je razvidno, da pijemo prebivalci občin Trzin, Domžale, Mengeš, Lukovica in Moravče dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Pitna voda pod strogim nadzorom Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga iz­vaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano/NL ZOH Kranj, in še državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se redno odvze­ma vzorce pitne vode za laboratorijske preiskave – število vzorcev in obseg mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz določa letni načrt odvzema vzorcev. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu, ugotovit­vam državnega monitoringa in drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Poleg tega pa izvajamo po letnem načrtu še nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri upo­rabnikih, in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju primernosti pitne vode za uživanje upoštevamo mi­krobiološke in kemijske parametre, spremljamo pa tudi indikatorske parametre, to so parametri, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so te vrednosti povišane, preverimo vzroke za to in priso­tnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre spadajo mi­krobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in pH-vrednost vode. Parameter Enota Mejna vrednost Elektroprevodnost µS/cm 2500 pH . 6,5 do . 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je teh parametrov več kot fizikalno-kemijskih. V pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških pre­izkušanj so najpogosteje samo indikatorski, rezultati kemičnih pre­izkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) in v kolikšni koncentraciji. Med koncentracijami preskušanih parametrov v pitni vodi naših oskrbovalnih območij ni bistvenih razlik. Slika prikazuje osem območij oskrbovanja s pitno vodo iz vodnih virov, ki jih upravlja Javno komunalno podjetje Prodnik. Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovo­dnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo leta 2017 iz omrež­ja in zajetij odvzetih in laboratorijsko preiskanih 568 vzorcev pitne vode: 263 na vodooskrbnem sistemu Domžale, 76 na Kolovcu, 108 na Črnem grabnu, 24 na sistemu Mengeš M1- Dobeno, 76 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 8 na Dešnu, 6 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Od 380 vzorcev, vzetih iz omrežja, jih je bilo 41 neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, a niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi, v 12 primerih pa je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. Od 380 vzorcev, vzetih iz omrežja leta 2017, je bilo 41 vzorcev neskla­dnih s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09). V vodovodnem sistemu Domžale je bilo takih nesklad­nih vzorcev 18, v sistemu Črni graben 5, v sistemu Mengeš M1-Dobe­no 2 vzorca in v sistemu Podoreh-Ples-Krulc1 en vzorec. Po ugotovitvi vzroka neskladnosti so bili povsod izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi, poznejše ponovno vzorčenje pa je spet dokazalo ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Občinske novice Rezultati analize vzorcev pitne vode – interni nadzor (fizikalno-kemijske analize): Št. odvzetih vzorcev 80 4 3 2 7 1 1 2 100 Vzorci vzeti na zajetjih 66 4 0 2 3 0 0 1 76 Vzorci vzeti na omrežju 14 0 3 0 4 1 1 1 24 Neskladni vzorci na omrežju 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Pri omenjenih 12 neskladnih mikrobioloških vzorcih v sklopu notra­njega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovod­ne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami, zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo pomembno tudi, da tudi oni redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize Tudi v letu 2017 so bili vsi vzorci za fizikalno-kemijske analize, odvzeti iz vseh sistemov omrežja za potrebe notranjega nadzora, glede na obseg opravljenih analiz skladni s pravilnikom. V okviru notranje­ga nadzora je bilo odvzetih in laboratorijsko preiskanih skupno 100 vzorcev pitne vode: 80 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale, 4 vzorci na sistemu Kolovec, 3 na Črnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1-Dobeno, 7 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, po en na sistemih De­šen in Selce-Poljane ter 2 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Skupaj poskrbimo, da bo oskrba s pitno vodo varna tudi v prihodnje Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je uživanje te vode varno, da je voda, ki priteče iz pip zdrava, dobra in vedno sveža. Ključ­nega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo, ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu, upo­rabniki morajo poskrbeti za ustrezno interno vodovodno omrežje, vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja skrbeti tudi za varovanje in ohranjanje dragocenih vodnih virov. . Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2017 je objavljeno na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Javno komunalno podjetje Prodnik Na podlagi 41. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št . 26/ 20 07 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 6/18-odl. US), izdaja Okrajna volilna komisija 11. volilnega okraja 4. volilne enote SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za izvedbo ponovnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Ko­per, ki bo v nedeljo, 13. maja 2018 VOLIŠČE 4.11.14 - šiške čete vsa, razen 1, 2, 5 in 5a, Vegova ulica, VOLIŠČE 4. 11.970 ­ OSNOVNA ŠOLA TRZIN I Za hribom 1, 1a, 2, 3, 4, 4a in 5 in Župančičeva DOMŽALSKI DOM Mengeška cesta 7b, Trzin ulica. Ljubljanska cesta 58, Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmeti- Domžale čeva ulica, Ljubljanska cesta št.: 1, 1a, 2, 3, 3a, VOLIŠČE 4.11.16 -Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivali­ 4, 4a, 5, 5a, 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 12, 12a, OSNOVNA ŠOLA TRZIN III šča na območju okraja. 12b, 12c, 12d, 12e, 12f, 13, 13a, 13b, 13c, 13d, Mengeška cesta 7b, Trzin 13e, 13f, 13g, 14 in 15b, Mengeška cesta in Za Trzin: Bergantova ulica, Blatnica, Borovec, Bre-Vsa volišča na območju okraja hribom 6, 7, 8, 8a, 9, 9a, 10, 10a, 11, 11a, 11b, zovce, Brodišče, Dobrave, Gmajna, Hrastovec, so dostopna invalidom. 11c, 12, 12a, 12b, 13, 14, 14a, 15, 16, 17, 20, 20a, Kidričeva ulica vsa, razen št. 5, Kratka pot, Lju­ 22, 26, 28, 30 in 36. bljanska cesta 15a, 17, 19, 19a, 19b, 21, 23, 25, Številka: 042-7/2018, Datum: 4. 4. 2018 26, 27, 28, 28a, 29, 33, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, VOLIŠČE 4.11.15 - 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 51a, 52a in 55, REPUBLIKA SLOVENIJA, OKRAJNA VOLILNA OSNOVNA ŠOLA TRZIN II Mlakarjeva ulica 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Mot-KOMISIJA, 11. VOLILNEGA OKRAJA Mengeška cesta 7b, Trzin nica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Prevale, 4. VOLILNE ENOTE Trzin: Cankarjeva ulica, Kidričeva ulica 5, Košako- Špruha, Trdinova ulica, Ulica bratov Kotar, Ulica va ulica 1 in 2, Ljubljanska cesta 15, 16, 16a, 18, Rašiške čete 1, 2, 5 in 5a in Zorkova ulica. 18a, 20 in 24, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica PREDSEDNICA vsa, razen 4, 4a, 6, 6a, 7, 7a in 8, Na jasi, Onger, VOLIŠČE 4. 11.901 - DOMŽALSKI DOM OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE Partizanska ulica, Ploščad dr. Tineta Zajca, Pre- Ljubljanska cesta 58, Domžale Anita Janjoš, univ. dipl. prav. šernova ulica, Reboljeva ulica, Ulica Kamniškega Predčasno glasovanje. bataljona, Ulica OF, Ulica pod gozdom, Ulica Ra­ Občinske novice 25. seja občinskega sveta V času zadnje občinske seje, ki je bila 14. marca, je zunaj vladalo mrzlo in še prav nič spomladansko vreme, na seji pa je bilo precej burno in kar vroče. Že pred začetkom obravnave napovedanih točk je svetnik Romeo Podlogar predlagal, da se z dnevnega reda umakne prva točka, ki se je navezovala na spremembe in dopolnitve občinskega prostor­skega načrta (OPN). Svoj predlog je podprl z obrazložitvijo, da naj bi OPN vseboval novosti in dopolnitve, s katerimi da občinski svet ni bil seznanjen, in predlagal, naj se te stvari uredijo in dodajo šele po potrditvi občinskega sveta. Župan pa je to zavrnil, saj naj bi bili po njegovem vsi postopki, vezani na pripravo novega OPN, izvajani transparentno. Svetniki so nato z glasovanjem večinsko potrdili, da omenjena točka vendarle ostane na dnevnem redu, zato se je seja potem za­čela prav s predstavitvijo vseh podrobnosti in načrtovanih novosti; predstavila sta jih strokovnjaka Judita Thaler in Jurij Kobal. Po predstavitvi pa se je svetnik Roman Podlogar z županom zaple­tel v daljši burni dvogovor. Županu je med drugim povedal, da se s celotnim postopkom priprave novega OPN že od začetka ne strinja, in to tudi zato, ker naj župan ne bi upošteval želja in pobud občanov. Podlogar je županu očital tudi, da se v marsičem odloča na lastno pest in da občinskih svetnikov potemtakem sploh ne potrebuje. Žu-pan pa je Podlogarju večkrat namignil, da takšen ton razprave ne vodi nikamor, da je žaljiv in da ga bodo v celoti zabeležili v zapisniku, Podlogar pa se je s tem strinjal in je še kar nadaljeval razlaganje svojih argumentov proti novemu OPN. Svetniki so zatem z glasovanjem potrdili primernost dopolnjenega osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trzin – strateškega in izvedbenega dela (2SD OPN Trzin) – za nadaljnjo obravnavo. Pri točki vprašanj in pobud svetnikov so se tokrat prijavili svetniki Rado Gladek (omenil je problem Občinske volilne komisije/OVK, v kateri naj bi bila po novem dva člana iste družine, ter problem stavke učiteljev in vzgojiteljev in težav staršev z varstvom otrok), Nuša Repše (ki je razložila, da je bilo varstvo otrok v vrtcu kljub stavki organizira­no), Alenka Marjetič Žnider (ki je prosila za pripravo pravnega mnenja za že omenjeni primer OVK) in svetnik Peter Kralj (ki je zahteval imena vseh mladih, ki jim občina od leta 2014 podeljuje štipendijo, zanimalo pa ga je tudi, kdaj se bo šlo na ogled gradnje gasilskega doma v Mo­stah pri Komendi). Župan je obljubil, da bo preveril njihove predloge in pobude s pravne­ga vidika, na nekatera vprašanja pa je takoj postregel s konkretnimi odgovori. Zatem so svetniki potrdili še ugotovitveni sklep o vrednosti točke za izračun občinske takse, se seznanili s končnim poročilom o opra­vljenem nadzoru nad porabo finančnih sredstev KUD-a Franc Kotar za leto 2016, sprejeli spremembo in dopolnitev načrta ravnanja z ne­premičnim premoženjem Občine Trzin za leto 2018, na koncu pa so – brez prisotnosti javnosti, saj se je seja na tem delu za vse druge zaprla – podali še mnenje o kandidatih za ravnatelja Osnovne šole Trzin, ki je bilo nato posredovano Svetu Osnovne šole Trzin. 25. seja občinskega sveta se je končala nekaj minut pred 19. uro, s podrobnostmi pa se lahko seznanite na spletni strani Občine Trzin. . Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek Subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu Občina Trzin je v letošnjem proračunu namenila del finančnih sredstev tudi za preventivne zdravstvene programe za občane. Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo na endemskem območju ali predvidevajo aktivnosti v naravi. Bazično cepljenje se opravi pravilo­ma s tremi odmerki cepiva, intramuskularno v mišico nadlahti. Shema cepljenja: - prvi odmerek, - drugi odmerek 1 do 3 mesece po prvem odmerku, - tretji odmerek 5 do 12 mesecev po drugem odmerku. Prvo revakcinacijo – osvežitveno cepljenje – se opravi z enim odmer­kom cepiva tri leta po tretjem odmerku, vse naslednje revakcinacije pa se priporoča opravljati vsakih pet let oz. pri starejših od 60 let na tri leta. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma je smiselno opraviti v zim­skih mesecih, saj dosežemo zaščito tako še pred začetkom sezone aktivnosti klopov. Cepljenje bosta izvajali zdravnica Vesna Milojević, dr. med., specia­listka družinske medicine, in medicinska sestra Regina Povž, v Splošni ambulanti Trzin, na Ljubljanski 12/f, in to tako za svoje paciente kot tudi vse druge odrasle s stalnim bivališčem v Trzinu, stare več kot 18 let, ne glede na izbranega zdravnika. Za cepljenje se je treba predhodno dogovoriti – pokličite na telefon­sko številko: (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo cepila pediatrinja Irena Klemenčič, dr. med., v Zdravstvenem domu v Domžalah, na Mestnem trgu 2. Te­lefonska številka za naročanje: (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico. Občanom Trzina pripada sofinanciranje za prvega od treh bazičnih odmerkov in za prvo revakcinacijo. Tako plača ob­čan ob cepljenju polovico doze cepiva (odrasli 15 EUR, ot­roci 14 EUR), drugo polovico pa zdravstveni dom zaračuna Občini Trzin. Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družin­ske člane je cepljenje v letu, ko prejemajo pomoč, v celoti brezplačno, če predložijo potrdilo o upravičenosti. Vlogo za izdajo tega potrdila se vloži na Občini Trzin za vsako ceplje­nje posebej, Zdravstveni dom Domžale pa to potrdilo nato priloži računu, ki ga za opravljeno cepljenje izstavi Občini Trzin. . Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin Občinske novice Romeo Podlogar Nestrinjanje z delovanjem župana Dogajanje na zadnji seji občinskega sveta je bilo spet eno burnejših. Ker pa verjamemo, da želijo občin­ski svetniki delati v dobro vseh občanov Trzina, se sprašujemo, zakaj se torej vedno znova zapleta. Svoj pogled na razmere nam je predstavil občinski svetnik liste odgovornih aktivnih občanov, liste Za zeleni Trzin, Romeo Podlogar. Na zadnji seji ste pri sprejemanju novega Občinskega pro­storskega načrta (OPN) izrazili nestrinjanje. V čem je te­žava, je bil zastavljen napačno? Kakšni so pravzaprav vaši očitki? Gradivo za sprejemanje prostorskega načrta je bilo tokrat zelo slabo pripravljeno. Običajno je bil v gradivu tudi povzetek projekta spre­minjanja OPN, ki je opredeljeval cilje in terminski plan. Tokrat tega ni bilo. Poleg tega sem iz gradiva zaznal, da je v letih 2015 in 2016 župan sam sprejemal pobude za spremembe prostorskega načrta in jih vključeval vanj samovoljno, brez vednosti pristojnega odbora ob­činskega sveta, med drugim tudi za pokopališče, umeščeno na de­ponijo pri beli cesti. Za najnovejše nove pobude tako do te seje ni vedel nihče, ne odbor za okolje in prostor ne člani občinskega sveta. Problem je tudi v tem, da je župan sprejemal in vključeval pobude tudi še po preteku predpisanega roka. Da to počne, sta vedela samo on in določen krog ljudi okoli njega. S tem se je zelo povečalo koruptivno tveganje za delovanje občine. Postopek spreminjanja OPN se je začel že v mandatu prejšnjega župana, leta 2013, in takrat je bil določen tudi rok za zbiranje predlogov občanov. Ta je že zdavnaj potekel, po na zapisnikih odbora za okolje in prostor pa se vidi, da se na novo ni odpiral. Menite, da dela župan vse samovoljno ali morda vendarle le upošteva mnenje občanov? Kaj mu pravzaprav očitate? Očitam mu predvsem neupoštevanje pravil in postopkov delovanja lokalne samouprave, določenih z zakonom in pravilniki. O ureditvi prostora bi se moralo najprej odločati na pristojnem odboru, nato pa o predlogih razpravljati na občinskem svetu in tu sprejeti odločitev. Treba je namreč upoštevati postopke odločanja in ne odločati sa­movoljno, kot je bila praksa do zdaj. Že dolgo sem občinski svetnik v Trzinu in lahko rečem, da se je najbolj konstruktivno delovalo v prvem mandatu, potem pa vsako leto manj. Župan zdaj sicer res upošteva mnenje občanov, a le nekaterih. Živahno je tudi v zvezi z domom zaščite in reševanja. Žu-pan je v zadnjem intervjuju omenil prikrito vplivanje neka­terih na pristojne državne službe pri potrditvi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za novi dom in zatrdil, da so bili vsi postopki izpeljani transparentno in prek javnih razpisov, na eni zadnjih sej pa je bila dana tudi pobuda za ogled gradnje gasilskega doma v Mostah pri Komendi. Kaj se dogaja v zvezi s tem? Glede prikritega vplivanja lahko rečem le to, da gre pri županu za ve­liko sprenevedanje. Mi nismo politična stranka in nimamo nobenega vpliva na državne službe. Smo zgolj aktivni v lokalni samoupravi in želimo delati v dobro vseh občanov Trzina. Dejstvo pa je, da je naš nekdanji župan Tone Peršak zdaj minister za kulturo in da je kot član vlade veliko bliže odločanju na državnem nivoju. Glede postopkov pa takole – županu oporekam to, da se je sam odločil za velikost in način financiranja investicije in jo uvrstil v proračun, tega pa je koalicija brez pripomb potrdila. Na občinskem svetu pa o projektu in načinu njegovega financiranja sploh nismo razpravljali. Temu nasprotujem. V začetku aprila smo si ogledali gradnjo novega gasilskega doma v Mostah, kjer raste trinadstropna stavba. V pritličju bo 6 parkirnih mest, v domu pa bo prostor tudi za 6 stanovanj. Investicijo vodi Pro­stovoljno gasilsko društvo Moste, ki je za to najprej kupilo ustrezno zemljišče. Ocenjujejo, da bodo za gradnjo doma, brez stanovanj, pot­rebovali 850 tisoč evrov. Vir financiranja bo pretežno hipotekarni kre­dit, ki ga je najelo gasilsko društvo, manjši del predstavljajo njihova privarčevana sredstva, 160 tisoč evrov pa bo prispevala Občina Ko­menda. Kredit bodo delno poplačali z odprodajo starega gasilskega doma, delno se bo pokrival z oddajanjem stanovanj gasilcem, ob tem pa pozivajo še k donacijam, in to posameznike in pravne osebe, ki bi si z donacijami simbolično zagotovili poseben zidak. Vse imajo opisa­no na svoji spletni strani. Ob tem naj opozorim, da pri njih ni nosilka projekta občina niti ni občina investitor v celoti, tako kot je pri nas. Tak pristop se mi zdi veliko bolj primeren. Celoten projekt, od gradnje do financiranja, so si zamislili in ga tudi izpeljali gasilci, pri tem pa so upoštevali tudi mesečno vzdrževanje gasilskega doma, ki ga bodo sami pokrivali. Mislim, da bo prostovoljno gasilsko društvo zaradi tega zagotovo tudi bolj odgovorno in gospodarno ravnalo s svojo lastnino. Strinjam se, da bi bil delež sofinanciranja trzinske občine višji, kot je v Mostah, zagotovo pa ne 100-odstoten, kot je predvideno zdaj. Kako pa je z vašim sporom z JKP Prodnik glede cene komu­nalnih storitev? Je tako, kot deluje slovenska pravna država. Tožbo, ki sem jo na prvi stopnji dobil in jo je višje sodišče spremenilo v korist Prodnika, sem poslal v presojo še Ustavnemu sodišču. Šel bom do konca, po potrebi tudi na mednarodno sodišče. Sam pa še vedno plačujem po zakonitih cenah, ki so več kot za 50 odstotkov nižje od zneska na sedanjih raču­nih. V medijih ste lahko prebrali, da so naše cene komunalnih storitev med najvišjimi v državi, za to pa so odgovorni prejšnji in sedanji pred­stavnik občine in njuni podporniki v občinskem svetu. Kljub občasnim nesoglasjem ste na občinskem svetu dosegli kar nekaj dogovorov. Katere bi omenili? Občinske novice Vesel sem, da se seje občinskega sveta snemajo in da so objavljene na občinski spletni strani, da si lahko občani kadar koli ogledajo, kako (ne)aktivni so njihovi kandidati na teh sejah. Zdaj je boljše tudi to, da lahko razprave potekajo normalno in na način, kot smo ga določili s poslovnikom. Prej ni bilo tako. Narejen je bil dodatni izvoz pri OIC in Mlakah, sicer pa so bila, zaradi načina dela, to leta zamujenih razvoj­nih možnosti. V kakšnem smislu so zamujene oziroma kakšni so vaši pre­dlogi za ureditev in razvoj Trzina? Najprej bi bilo treba za Trzin izdelati celostno strokovno urbanistič­no in prometno študijo z upoštevanjem okoljevarstvenih vplivov. V te razvojne študije bi vključili vse javne objekte, ki so dobili podporo v anketi, ki so jo pred časom izpolnjevali občani. Tu so bili v ospredju kulturni dom in večnamenska športna dvorana, pa tudi gasilski dom. Potem bi projekte realizirali postopno. In ker bom glede na pozive ob­čanov po vsej verjetnosti ponovno kandidiral za župana, bom v prime­ru izvolitve pokazal, da se v lokalni samoupravi da delati racionalno, kvalitetno in predvsem zakonito. . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Blatnice – dom žerjavčkov Močvirska logarica, močvirski tulipan, žerjavček, vse to so imena zanimive spomladi cvetoče rastli­ne iz družine lilijevk, ki jo prepoznamo po navzdol obrnjenih cvetovih v obliki zvona s škrlatno rdečim vzorcem šahovnice. Močvirski tulipani rastejo v logih v bližini rek in potokov in na moč­virnih in vlažnih travnikih. V Sloveniji jih srečamo le še ponekod na Ljubljanskem barju, v Krakovskem gozdu, v severovzhodni Sloveniji, v okolici Dragomlja in seveda v Blatnicah v južnem delu občine Trzin. V preteklosti pa so bili razširjeni na mnogo obsežnejših območjih, tudi v občini Trzin, in zato je žerjavček upodobljen celo v trzinskem občin­skem grbu. Močvirska logarica je marsikje izginila predvsem zaradi spremenjenega načina kmetovanja, zaradi njegove intenzivnosti in izsuševanja, in tudi zaradi pozidav. In da bi jo lahko marca in aprila še naprej občudovali vsaj na teh redkih preostalih območjih, je po­membno, da ohranimo ta v takem stanju, da se bo močvirska logarica na njih še naprej dobro počutila. To je eden od razlogov, da je Občina Trzin v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave iz Kranja območje Blatnic 19. oktobra lani (2017) začasno zavarovala kot naravni rezervat. A Blatnice niso pomembne samo zaradi žerjavčkov, temveč tudi zaradi zadnjega ostanka nekoč obsežnih hrastovih dobrav, obvodnega gozda in ohranjenih mokrotnih travnikov in logov z veliko pestrostjo rastlin in živali. Pšata je ohranila svoj prvotni poplavni značaj le še tu, na območju Blatnic in sosednje­ga Dragomlja, in je to njeno najobsežnejše in najizrazitejše poplavno območje. Samo tu so še ohranjene njene prvotne lastnosti, kot so vi­jugasta struga in mokrotni travniki z močvirskimi tulipani. To so zadnji ohranjeni dragulji nižinskega sveta osrednje Slovenije, ki skrbijo za to, da je voda čistejša, da je ta svet zavarovan pred poplavami in sušami Priznanje Civilne zaščite tudi Trzincu Na osrednji regijski prireditvi ob dnevu Civilne zaščite, 1. marcu, ki je bila v Jakličevem domu v Vidmu v občini Dobrepolje 6. marca, so bila podeljena priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam za njihov prispevek pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči. Skupno so posameznikom in organizacijam z območja 32 občin ljubljanske regije podelili 59 bronastih, 19 srebrnih in 10 zlatih priznanj ter devet plaket Civilne zaščite. Med prejemniki srebrnega priznanja je bil tudi poveljnik Prostovolj­nega gasilskega društva Trzin Marko Kajfež. Iskrene čestitke! . Občina Trzin in Štab CZ Občine Trzin in da imajo tu dom najbolj ogrožene skupine živali in rastlin, kot so močvirske logarice, dvoživke, ptice duplarice in še marsikaj. Z zavarovanjem tega območja so se zelo povečale možnosti za oh­ranitev tega koščka izjemne narave z njenimi še ohranjenimi prvobi­tnimi lastnostmi, da jih bodo lahko občudovali tudi še naši zanamci. Ob tem pa se ponuja tudi priložnost, da nekaterim osušenim prede­lom povrnemo nekdanje lastnosti in da se ohranijo travniki z redno košnjo v suhem obdobju in skromnim gnojenjem le s hlevskim gnojem, kar je prijazno tudi žerjavčkom. Na območju občine Trzin, blizu poslovne cone Mlake in bajerja se skrivata še dva dragulja, nizko in prehodno barje z izjemnimi, redkimi rastlinami in še marsikaj. Ti dve območji sta že varovani kot naravni vrednoti in kot območje Natura 2000, s sprejetjem odloka o njunem zavarovanju pa bi bila pravila ravnanja z njima še trdnejša in njuna ohranitev še zanesljivejša. A za zdaj ostaja to izziv za v prihodnje. . Sonja Rozman, Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj, foto: Arhiv Občine Trzin V našem kraju Tudi v Trzinu je treba reševati dvoživke Ob primerno toplem vlažnem vremenu se spomladi začnejo tudi vsakoletne množične selitve dvoživk v bližnje stoječe vode, kjer potem odlagajo jajčeca, mrest. To njihovo naravno selitveno pot pa pogosto sekajo ceste in poti in tu prihaja do množičnega pomora teh koristnih živali. Da bi se to preprečilo, so marsikje po Sloveniji organizirane prave reševalne akcije in ponekod jih podpirajo tudi občine. Letos smo dvoživke organizirano reševali tudi v Trzinu. V zadnjem času se ljudje vedno bolj zavedajo ogroženosti dvoživk, ki igra­jo v našem življenju pomembno vlogo. Zato se po Sloveniji čedalje več ljudi priključuje akcijam reševanja, v katerih pomagajo dvoživkam pri njihovi se­litvi. Tudi v Trzinu so žabe že vrsto let ogrožene, saj se z Ongra selijo proti Frnihtovemu bajerju prek vseh ulic v Mlakah, tu pa so izpostavljene temu, da se jih povozi. In zato je na pobudo enaindvajsetletne Trzinke Pine Verene Izda, ki rešuje trzinske žabice že vrsto let, naravovarstevnica Maja Brozovič organizirala trzinsko akcijo reševanja dvoživk, najprej v četrtek, 15. marca. Ob osmih zvečer so se Pini in Maji pri vrtcu pridružili predstavniki dveh družin, dobili so rokavice in vedra in na enournem pohodu je 8 reševalcev rešilo 23 krastač, sekuljo in močerada. Reševanja so se posebej navdušeno lotili otroci, bili so štirje, so pa kljub značilni otročki igrivosti z žabicami zelo nežno ravnali. Pazljivo so jih premeščali v vedro in jih nato previdno odlagali na obrobju gozda pri gostilni Trzinka, da so od tam potem nadaljevale pot do bajerja. Zaradi nizkih temperatur se je ta reševalna akcija nadaljevala šele 5. aprila. A jim jo je tudi takrat spet zagodlo vreme, saj je okoli sedme ure nad Trzin privihrala nevihta in je padlo celo nekaj drobne toče oz. je pa­dalo babje pšeno. Proti osmi pa se je dež nekoliko umiril in dve mami sta s tremi zelo zagretimi otroki v škornjih in z dežniki v rokah v debeli uri iz Kidri­čeve ulice v gozd premestili kar 106 žabic. Dan zatem pa se je proti večeru pred zakolniščem v Kidričevi ulici zbralo nekaj več reševalcev, sedemnajst, in med njimi tudi devet otrok. Po skupnem pohodu po Kidričevi so se ločili in prenašali žabice iz najbolj kritičnih ulic, 17 so jih našli. Eni so žabo sploh prvič držali v rokah, prvič slišali njen »jok«, prvič premagali strah pred njo ali gnus, zagotovo pa so bili vsi ponosni, da so rešili nekaj življenj. Med nami pa je najbrž še kar nekaj takih, ki so ob večernem sprehodu naleteli na ogrožene živalce in jim pomagali. Po zbranih podatkih je bilo v Trzinu letos na varno prenesenih vsaj 460 dvoživk. Reševanje žab je pravzaprav preprosto. Potrebujemo le globoko vedro, odsevni jopič, naglavno svetilko in medicinske rokavice (zaradi zaščite ža­bic), v deževnem vremenu so dobrodošli tudi škornji in dežni plašč. Žabico nežno potisnemo v vedro oziroma jo primemo in položimo v vedro, potem pa jih odnesemo na rob gozda v bližini mokrišč in tam pazljivo izpustimo. Prav zaradi teh ogroženih živalic nista odveč prošnja za previdno večerno vožnjo tudi po izpostavljenih trzinskih ulicah in poziv k njihovemu reševanju. Pri tem drugem boste gotovo ugotovili, kako malo je v resnici potrebno, da narediš dobro delo, v tem primeru za preživetje malih dvoživk in s tem za naravo in tudi naše življenje. Več o akcijah prenašanja žabic na spletnih straneh: pomagaj­mo-zabicam.si . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Previdno in nežno prenašanje žab s ceste na varnejšo pot proti bajerju Rešene žabice so nehale »jokati« in so hitro odbrzele. V našem kraju Neznanje in pohlep sta lahko smrtno nevarna Prvo petkovo popoldne v aprilu je bila v okolici gradu Jable delavnica spoznavanja čemaža – pod vod­stvom dr. Katje Rebolj so se obiskovalci posvetili prepoznavanju čemaža in možnosti njegovih zamenjav, kar je bilo ob prvih letošnjih zastrupitvah s smrtnim izidom še posebej upravičeno. V zraku pa je ostalo vprašanje, zakaj se ni delavnice udeležilo več ljudi. Čemaž, podlesek, šmarnice, kačnik – mlade rastline teh štirih z lahkoto zamenjamo, to pa je lahko tudi usodno, saj so vse z izjemo čemaža zelo strupene. Na delavnici smo tako izvedeli, da je podlesek lahko usoden že v zelo majhnih količinah in je zato pri njem glavna nevarnost v lakomnem nabiranju rastline – nabiranje ne da bi trgali listič za lističem, ampak da se rastišča pogosto kar »pokosijo«. Če nabiramo posamič, smo namreč zlahka pozorni na pecelj, ki je pri čemažu izrazit, medtem ko izvirajo pri podlesku listi naravnost iz kocena in so zaviti drug v drugega. Podobno velja tudi za šmarnice, zato je pametno, da če ste v dvomih, mlade neprepoznavne listi­če raje izločite. Saj tudi malih nepoznanih gobic najbrž ne bi vključili v svoj jedilnik, če ne bi bili zares prepričani, da niso nevarne. Tudi majhna mušnica je namreč še vedno mušnica in enako velja za strupene divje rastline. Zato nabirajte samo tisto, kar res poznate! Če pa ste v dvomih in po opa­zovanju še vedno niste čisto prepričani, rastlino, ki je drugačna od drugih, raje izločite, oziroma si pomagajte še z njenim vonjem. Čemaž ima namreč izrazit vonj po česnu. Vendar, pozor – po določenem času nabiranja se ne Katja Rebolj drži v roki mlade lističe strupenega kačnika. Odraslo rastlino zlahka prepoznamo po lisah na listih in po zelo pekočem okusu, kar nas gre več zanašati na nos, saj se vonja navzamejo tudi roke, in bomo vsiljivca oboje opozori na nevarnost. med užitnimi rastlinami le težko prepoznali. . Tanja Bricelj, foto: Tanja Bricelj Čas za nabiranje čemaža po 20. aprilu počasi izzveneva, na ras tiščih pa tudi ni več istih strupenih rastlin, a prihajajo druge, nove. Ta članek je zgolj fotoreportaža, ne besedilo z izobraževalnim namenom. Za morebitne dodatne informacije v zvezi s prepo znavanjem čemaža se obrnite na dr. Katjo Rebolj, predvsem pa se pravočasno poučite o teh rastlinah in nabirajte samo tiste, ki jih res poznate. 90 let Brede Heric V domu starejših v Trzinu je vsako leto več takih varovancev, ki dočakajo 90 let, in prav vsakemu želimo ob tej priložnosti polepšati ta njihov praznik s skupnim praznovanjem. Tako je bilo tudi na predzadnji marčevski četrtek, ko smo se veselili okro­glega jubileja stanovalke Brede Heric. Kot ljubiteljica glasbe in predvsem petja je v družbi obeh hčera, Nade in Andreje, ter vnukov Miha in Aleksan­dre z navdušenjem prisluhnila nastopu gospe Silve Kosec. Ker pa slavljenka zaradi bolezni ne more sama z nami deliti svojih misli in občutkov, je v njenem imenu spregovorila hčerka Andreja in predstavila mamino življenje, predvsem njeno predano pedagoško delo, za kar je bila tudi nagrajena. Bre­di Heric pa se tudi še zdaj zasvetijo oči in na ustih nariše nasmeh, ko jih v domu obiščejo otroci. Slavljenki smo z zdravico zaželeli vse najboljše, se vsi 10 | Odsev — Glasilo občine Trzin posladkali s torto in ji izročili darila – župan Peter Ložar polno košaro sadja, direktorica doma Lidija Krivec Fugger pa šopek pomladanskega cvetja in toplo odejo. Gospa Breda je po uradnem delu nadaljevala praznovanje s svojimi domačimi, mi pa že pogledujemo v naslednje mesece, ko se nam obeta še nekaj takih obletnic. . K. P., foto: A. G. V našem kraju Predavanje za dušo in telo »Vsak od nas si v življenju zasluži le najboljše,« je vodilo mojstrice reikija Tatjane Frumen, energične Maribor­čanke, ki jo je Katja Mrzel, lastnica trgovine Presnica in mojstrica kulinaričnih razvajanj, v začetku aprila gostila v prostorih svojega podjetja v trzinski obrtno-industrijski coni. Delavnice in predavanja v trzinski Presnici so vedno nekaj posebnega. Ne le zaradi množičnega obiska, ampak tudi zato, ker njena lastnica Katja Mrzel veliko teh prireditev oplemeniti z degustacijami in prikazom priprave svojih mojstrovin. Tudi tokrat je bilo tako. In ker priznana mojstrica reikija Tatjana Frumen obožuje azijsko kuhinjo, je Katja začinila to srečanje njej na čast s prikazom priprave znamenitih azijskih rezancev pad thai. A bili so drugačni, kot so jih vajeni ljubitelji te kuhinje. Katja je rezance naredila iz bučk in druge zelenjave, vse skupaj pa je prelila s fantastično presno omako, v kateri so kraljevali ingver, maslo iz indijskih oreščkov, posušeni paradižniki, čili in še kaj in nastala je bo­žanska presna dobrota. V duhu Katjine osebne filozofije, ki stremi k zdravim užitkom, pa je bila tudi sladica: obiskovalcem srečanja je lastnica Presnice postregla z mangovim lasijem, nežno aromatično slaščico, ki se ji ni nihče mogel upreti. Opisano kulinarično uživanje je imenitno dopolnilo uvodno predstavitev Lastnica Presnice Katja Mrzel (levo) je obiskovalce predstavitve preda­predavanj Tatjane Frumen, ki se bodo začela v Presnici konec aprila in bodo vanj Tatjane Frumen (desno) pogostila s presnimi azijskimi dobrotami. na sporedu vsak torek do srede maja. Cikel predavanj z naslovom Na poti k sebi nam bo med drugim razodel, Jaz z reikijem ljudem samo pomagam, da se premaknejo naprej, vse drugo kako preprosto je v resnici življenje in da smo mi tisti, ki si ga po nepotrebnem morajo storiti sami,« je pojasnila način svojega delovanja. zapletamo. »V življenju ne gre nikoli vse navzgor,« nas je na uvodnem preda-Iz te nasmejane Štajerke veje silna življenjska energija, zato bodo tudi vanju takoj prizemljila Frumnova in dodala: »Tudi v naravi vse poteka ciklično. vsa njena bližajoča se brezplačna predavanja v Presnici – razpored tem in A če življenju zaupamo, se na koncu prav vse izteče tako, kot je prav.« datume srečanj boste našli v Napovedniku na zadnjih straneh tokratnega Frumnova izhaja pri vsem, kar dela, iz lastnih izkušenj, zato dobro ve, da Odseva – nedvomno zanimiva in polna neprecenljivih modrosti. . ljudje nenehno iščemo bližnjice. »Nihče ne bo ničesar naredil namesto nas. Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek Spanec je boljši kot žganec V ponedeljek, na gregorjevo, se je v knjižnici v Dom­žalah že ob petih popoldan kar trlo mladih in starih, ki so želeli izvedeti, kaj se nam dogaja za zaprtimi očmi oziroma ali svet res na sanjah stoji, kot so povedali ustvarjalci tedna možganov z letošnjim motom svojih dogodkov. Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA je letos prvič tudi v Dom­žalah organiziralo pogovorni večer z zdravnico dr. Barbaro Gnidovec Stra­žišar, strokovnjakinjo na področju spanja in motenj spanja pri otrocih, in psihologom dr. Vidom V. Voduškom, ki se posveča predvsem svetovanju starostnikom. Rdeča nit pogovora so bile motnje spanja – saj le kdo se tu in tam ne spoprijema z njimi? – in njihove posledice, strokovnjaka pa sta predstavila tudi nekaj preprostih preventivnih ukrepov, s katerimi lahko povečamo kakovost spanja. In zakaj je to pomembno? Del odgovora se skriva že v pomenljivem na­slovu predavanja Kdor spanca špara, zdravja strada, s katerim so nas zvabili skozi sanjska vrata, ki jih odpiramo že tisočletja, a nam šele sodobna znanost odstira tančice tega skrivnostnega pojava. Zakaj moramo tretjino življenja prespati? Kaj so sanje in čemu služijo? Kot je dejala Gnidovec Stražišarjeva, je spanje pomembno za učenje, pridobivanje znanja, za spomin, skratka za zorenje možganov. V spanju po­teka njihovo očiščevanje, nekakšno odklapljanje, filtriranje odvečnega in utrjevanje tega, kar je pomembno z vidika spominskih poti. Dr. Vodušek pa je opozoril, da je motenj spanja precej več, kot si mislimo, in dodal, da se v javnosti o tem premalo govori. V sodobni družbi trpi za­radi različnih motenj spanja, denimo nespečnosti, kar tretjina ljudi, in sicer zaradi izmenskega dela, dežurstev in čezoceanskih letov s prestopanjem časovnih pasov (t. i. sindroma »jet lag«). Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot čezmerna dnevna zaspanost in to, da ne »funkcioniramo«, kar je že si­gnal, da moramo poiskati pomoč. V obdobju najstništva se premalo spanja v postelji kaže tudi z vedenjskimi težavami. Seveda pa je težko postati škr­janec (jutranji tip), če si sova (večerni tip, ponočnjak), je slikovito pojasnila Gnidovec Stražišarjeva. Opozorila je še, da vključuje dobra higiena spanja tudi urejen ritem spanja – ponoči, v temi in v ne pretoplem in ne premrzlem prezračenem prostoru –, povedala pa je tudi, da elektronske naprave ne spadajo v spalnico, še manj v posteljo, da tik pred spanjem ne telovadimo in ne počnemo česa razburljivega, hkrati pa naj postelja ne postane zatočišče oz. naš »varni« prostor še čez dan. Sogovornika sta spregovorila tudi o sanjah ali, kot jih je imenoval Freud, kraljevski poti v nezavedno. Zanimalo nas je, ali je kaj resnice v knjigah, ki razlagajo sanje. Dr. Vodušek je kategorično odvrnil, da prav nič. Sanje so sestavljene iz tega, kar smo zmožni sestaviti iz svojega predstavne­ga sveta, ker pa nanje vplivata tudi jezik in kulturno okolje, jih ni mogoče posploševati. Z zvedavo publiko sta strokovnjaka delila tudi izkušnje svojih najbolj ne­prespanih noči, mi pa v dobrih devetdesetih minutah še pomislili nismo na zaspanost, saj nam je predavanje na široko odprlo oči. Kot pravi ljudska modrost iz naslova, je dober spanec temelj zdravega življenja, zato ga moramo spoštovati in ceniti. Žal ali pa tudi na srečo pa se naspati ne moremo na zalogo. . Nataša Pavšek, foto: Miro Pivar, domžalec.si V našem kraju Gregorčki letos niso plavali po Pšati Že vrsto let organizirajo mlade članice trzinskega turističnega društva Kanja na predvečer gregorjevega poz­drav pomladi z atraktivnim spuščanjem barčic po Pšati. Koledarska pomlad sicer res ne nastopi takrat, saj se je koledar v zgodovini spreminjal, prvotno pa sta se ta ljudski praznik in začetek pomladi ujemala. Letos so organizatorji trzinski pozdrav pomladi prestavili v dvorano Mar­jance Ručigaj. Nuša Repše iz turističnega društva pojasnjuje: »Dogodek smo preselili v dvorano zgolj zaradi varnosti obiskovalcev. Namenjen je predvsem otrokom in teh nismo hoteli izpostavljati nevarnosti zdrsa na nevarni razmočeni brežini in visokemu pretoku Pšate. Pa še deževalo je.« V dvorani se je zbralo kar precej otrok s spremljevalci, vendar veliko manj kot druga leta. Praznovanje se je začelo s krajšim kulturnim programom. Najprej so pod vodstvom razredničarke Petre Mušič nastopali učenci 3.c razreda trzinske osnovne šole z deklamacijo dveh pesmi: Brina in Keja sta recitirali pesem Kam letijo drobne ptičke, Alan, Saša, Lora, Sara, Kostja in Alenka pa pesem Gregorjevo, s kratko glasbeno pravljico pa so se predsta­vili še učenci glasbene šole Lartko – svoj nastop so zaključili z venčkom pri­ljubljenih slovenskih otroških pesmi Kekčeva pesem, Sreča na vrvici in Moj prijatelj Piki Jakob. Potem pa so si predvsem otroci z velikim zanimanjem ogledali ladjice, ki so jih nekateri že pred začetkom kulturnega programa ponosno razstavili na odru in zdaj ob njih navdušeno razlagali kako, koliko časa in s kom so jih ustvarjali. Plovila so bila narejena iz najrazličnejših ma­terialov in med njimi so bile tudi prave mojstrovine. Opremljena s svečkami so pozdravljala prihod pomladi, pa čeprav tokrat iz varnega pristanišča na suhem. . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Zahvala Organizatorji se zahvaljujejo Občini Trzin za podporo, Osnovni šoli Trzin in Glasbeni šoli Lartko za kulturni program, Prostovoljnemu ga silskemu društvu Trzin in podjetju Tingra d. o. o. za pripravljenost do zadnjega dne, navsezadnje pa tudi vsem obiskovalcem, za to, da so kljub slabemu vremenu prišli na prireditev in ponosno razkazali svoje gregorčke. Društva Izšel je drugi zbornik trzinskih rezbarjev Turistično društvo Kanja, v okviru ka­terega že 17 let delujejo tudi rezbarji iz Trzina in širše okolice, je marca izdalo drugi rezbarski zbornik, z naslovom Pogovor z lesom. V njem so se po na­govoru prizadevne kreatorke razvoja turističnega društva Jožice Valenčak poklonili rezbarjem, rezbarski dejavno­sti in lesu nekdanji predsednik društva Ljubo Arsov, minister za kulturo Tone Peršak, trzinski župan Peter Ložar in profesor Aleš Šporn. Krajšemu povzet­ku prvega zbornika, ki je izšel pred de­vetimi leti, sledi razmišljanje mentorja rezbarjev Marijana Vodnika iz Domžal o lesu in rezbarjenju, v njem pa je tudi nekaj koristnih nasvetov za umetniško obdelovanje lesa. Poleg tega je v publikaciji predstavljen tudi nov slovenski poklic, poklic rezbarja, kajti od leta 2010, odkar je Turistično društvo Kanja po odločbi državnega izpitnega centra tudi izvajalec postopkov preverja­nja in potrjevanja nacionalne poklicne kvalifikacije rezbar/rezbarka, je na- Pobudnica delovanja rezbarske skupine v Trzinu Jožica Valenčak in mentor trzinskih rezbarjev Marijan Vodnik ziv rezbarski mojster mogoče pridobiti tudi v Trzinu. Z izbranimi lesenimi skulpturami so v zborniku predstavljeni vsi »trzinski« rezbarji, ki s čudovitimi podobami lesu vdihujejo življenje, predstavljenih pa je tudi nekaj njihovih rezbarskih razstav. Publikacijo so uredili Zinka Kosmač, Jožica in Žan Va­lenčak ter Marijan Vodnik, za tisk pa jo je oblikoval in pripravil Rok Vojska. Rezbarjem in rezbarkam je Jožica Valenčak razdelila težko pričakovani zbornik na zadnji marčevski rezbarski delavnici, ki so se je tokrat udeležili bolj množično kot po navadi, dokler ne bo pošel, pa je na voljo tudi v avli Centra Ivana Hribarja. . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Dunja Špendal nova predsednica TD Kanja Dunja Špendal je ena tistih Trzink, ki so tesno vpete v delo dru­štev in namenjajo za dobrobit kraja in krajanov veliko ur pro­stovoljnega dela, konec marca pa je bila enoglasno izvoljena še na mesto predsednice Turističnega društva Kanja. Na tem mestu je nasledila dosedanjega predsednika Ljuba Arsova. »Predsedovanje v društvih je ob mačehovskem odnosu države do dru­štev vedno bolj zahtevno, saj je tak prostovoljec tu tudi kazensko odgo­voren, od njega pa se zahteva enako vodenje kot od profesionalcev. Za predsedniški položaj zato ni ravno vrste čakajočih in imela sem res velike pomisleke. In če ne bi imela 100-odstotne podpore tako odlične ekipe upravnega odbora, v kateri vsakdo ve, kaj je njegovo delo, bi bil pomislek še toliko večji,« je povedala Špendalova in dodala, da je društvu pripadna že skoraj 20 let in da ga prevzema v dobri kondiciji in s pomlajeno ekipo. Program dela bo tak kot doslej, z že utečenimi prireditvami, med katerimi pa tokrat omenimo le slavnost ob jubileju, 10-letnici folklorne skupine Trzinka in največji društveni projekt, Florijanov sejem, ki ga letos priprav­ljajo12. in 13. maja. Sicer pa smo pri Dunji že tako vajeni, da vedno nekam prihaja in od nekod odhaja, kot se rada pošali, pa se pri srečevanju same sebe vsaj lepo pozdravi, a prizna, da bi se ji brez koledarja in telefonskih opozoril marsikaj pomešalo. Želimo ji uspešno delo! . Tanja Bricelj, foto: Zinka Kosmač Ustvarjalne delavnice Žerjavčkov Predsednik društva upokojencev Zoran Rink je trzinske ljubi­teljske slikarke že lani povabil, da bi pomagale pri poslikavi steklenih vazic za potrebe društva. In tako smo se vabilu od­zvale Jelka Moravec, Anka Kolenc in jaz. Poleg ličnih steklenih vazic je društvo upokojencev nabavilo tudi barve za steklo in konture, slikarske akvarelne čopiče pa smo prinesle vsaka svoje. Na prvem srečanju v društvenih prostorih nas je sprejela mentorica ustvarjalnih delavnic pri Žerjavčkih Marjeta Rink. Na naslednji delavnici pa sva se midve z Anko šele seznanjali s tehniko in zakonitostmi risanja na steklo, medtem ko sta Jelka in Marjeta že veselo slikali in nama svetovali in tudi pomagali pri najinih poskusih. Pri tem poskusnem slikanju na koza­rec za vlaganje sem spoznala, da to slikanje ni tako preprosto kot slikanje na platno. Izbrale smo si vsaka svoj motiv in ga naslikale na vazico, po predlogi ali pa neposredno brez predloge. Jelka je kot vrhunska ljubiteljska slikarka najprej slikala pomladne nar­cise, nato pa je poslikavo nadaljevala z abstraktnimi motivi. Anka je, na­tančno, kot zna le ona, že doma izrisale ljubke motive in jih nato prenašala na steklo. Marjeta je prekopirala cvetlične motive iz revije za ročna dela in jih prerisala na steklo, jaz pa sem se odločila za trzinski simbol žerjavčke in z njimi poslikala vazico. Vesela sem, da sem se spet naučila nekaj novega in mogoče bom kupila tudi barve za steklo in še kaj narisala. Zoran Rink je vazice v priročni peči »zapekel« in jih nato zložil v omaro, da bodo tam počakale na prvo priložnost, ko jih bomo lahko predstavili tudi drugim članom trzinskega društva upokojencev, na našem nasled­njem druženju ali prireditvi. . Majda Šilar, foto: Zoran Rink Društva Vabljeni na 19. Florijanov sejem Turistično društvo Kanja in podjetje TOMA prireditve organizirata 12. in 13. maja v Športnem parku Trzin že 19. Florijanov sejem, saj želimo s sejmom in spremljevalnimi dogodki ponovno prikazati vsaj del bogastva našega kulturnega življenja in ustvarjanja. Na številnih stojnicah, razvrščenih v Športnem parku, bodo obisko­valci lahko izbirali med pestro ponudbo izdelkov lokalnega porekla, in to domače in umetne obrti, videti pa bo mogoče tudi dejavnosti in ročne spretnosti, ki se prenašajo iz roda v rod in se tako k sreči še vedno ohranjajo. Poleg tega pa načrtujemo tudi vrsto obsejemskih dogodkov, v katere bodo vključena lokalna društva, ustanove in posamezniki, ki bodo na njih prikazali svojo dejavnost in k sodelovanju povabili tudi obiskoval­ce, in tudi primeren zanimiv program za najmlajše. Stalnica te tradicionalne trzinske prireditve sta med drugim kako­vostna zabavni in glasbeni program, poseben poudarek pa dajemo na našem sejmu praktičnemu prikazu ročnih spretnosti, ki se ohranjajo iz roda v rod – prikazu pletenja košar, umetnega kovaštva, obdelovanja lesa, kvačkanja, izdelovanja slamnikov ... Organizatorja 19. Florijanovega sejma, Turistično društvo Kanja Tr­zin in podjetje TOMA prireditve, sta k sodelovanju na sejmu in k so­oblikovanju spremljevalnega dogajanja povabila vsa domača društva in tudi nekaj ustanov, če pa bi se nam na sejmu rad predstavil še kdo Župan Peter Ložar je imel na lanskem Florijanovem sejmu prav posebej slad­ko nalogo – prvi je zarezal v potico velikanko, kakršne ne vidimo vsak dan. (s stojnico ali z nastopom), naj nam piše! Program prireditev pod velikim prireditvenim šotorom objavljamo v tej številki Odseva, posebej. Spoštovane Trzinke in Trzinci, prisrčno vabljeni na pisano dogajanje na tradicionalnem Florijanovem sejmu! . Turistično društvo Kanja Trzin, foto: Zinka Kosmač Pestro dogajanje v vrstah trzinskih gasilcev Februarja je bilo mirno, brez intervencij, imeli pa smo redni občni zbor društva z volitvami za obdobje petih let, in sicer 9. februarja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Borut Kump, za poveljnika Marko Kajfež, ob tem pa je prišlo tudi do nekaj zamenjav v poveljstvu in v predsedstvu. Vaje, tekmovanja in slovesnosti 17. februarja in 2. marca smo imeli operativne vaje. Februarja smo vadili na farovžu – urili smo se v izvajanju različnih operativnih nalog –, marca pa smo vadili vodenje intervencij na simulatorju. Izobraževanje je vodil Bo­štjan Žagar, inštruktor iz Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Ig. Prikazal nam je računalniški program, ki izvede takojšnjo intervencijo na podlagi danega ukaza. Ob programu smo tako proučili različne možne situacije in videli možne posledice naših odločitev. Mladina se je pripravljala na tekmovanje 17. februarja, ko smo se z dvema ekipama udeležili kviza na Viru – pionirji so dosegli 8. mesto, mladinke pa 5. mesto. Marca smo ponavljali vsebine za preventivno značko in 26. marca je 7 otrok uspešno opravilo test za srebrno preventivno značko, 2 otroka pa za bronasto značko. 29. marca pa smo se na Rovah udeležili še občnega zbora mladine Gasilske zveze Domžale. 6. marca je bila v Vidmu slovesnost ob dnevu Civilne zaščite in na njej so med drugim podelili najvišja priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med letošnjimi dobitniki srebrnega znaka Civilne zaščite je tudi poveljnik našega društva Marko Kajfež. Na to smo zelo ponosni. Intervencija 28. marca ob 18.11 smo imeli intervencijo na Habatovi ulici, kjer je prišlo v kleti do izliva vode. Izčrpali smo približno 3000 litrov razlite vode. Slovesa Marca smo se poslovili od dveh podpornih članic – 2. marca od Frančiške Praprotnik, 3. marca pa še od Terezije Burger. Udeležili pa smo se tudi pogrebov v sosednjih društvih – 7. februarja smo bili na pogrebu člana PGD Loka pri Mengšu, 10. marca na pogrebu člana PGD Mengeš in 22. marca na pogrebu člana PGD Jarše-Rodica – in se 10. marca poslovili tudi od predsednika Gasilske zveze Domžale, Staneta Kovača, po domače Kebrovega Staneta, ki je izgubil boj s hudo boleznijo. Stane je bil član PGD Domžale mesto, svetnik občine Domžale in veteran vojne za Slovenijo. Naj počivajo v miru! Z gasilskim pozdravom Na pomoč! . Dušan Kosirnik, foto: Arhiv PGD Trzin VABILO Kot veleva tradicija, vas tudi letos vabimo na tradicionalno Florijanovo mašo v Trzinu – v NEDELJO, 6. maja, ob 10. uri, zbor sodelujočih je ob 9.15 pred trzinskim gasilskim domom. Program: • 9.15 do 9.30 zbiranje narodnih noš, godbe, uniformiranih gasilcev in praporov pred gasilskim domom PGD Trzin, • 9.45 odhod ešalona k cerkvi sv. Florjana, • 10.00 maša, • po maši odhod ešalona nazaj h KUD Trzin, • družabno srečanje. Veselimo se vaše udeležbe in vas pozdravljamo z gasilskim pozdra­vom NA POMOČ! Društva Jesenski cvet na občnem zboru Prizorišče občnega zbora članov društva Jesenski cvet je že več let gostišče Jamarski dom na Gorjuši. V nje­govih svetlih prostorih namreč z lahkoto spremljamo podatke in poročila o delu društva in o finančnem sta­nju, pregledamo načrte za tekoče leto in se ozremo po delovanju v minulem. Lani, leta 2017, smo realizirali vse načrtovane naloge. Zaradi skrbnega vodenja predsednice, blagajničarke in tajnice društva so popolnoma ureje­ne naše finančne zadeve. To je še posebej pomembno, saj lahko zaradi nji­hovega gospodarnega razpolaganja s finančnimi sredstvi preživimo prvo polovico tekočega leta še z denarjem, ki nam je ostal od minulega leta, šele nato pa začnemo trošiti sredstva, dobljena iz razpisov za šest občin. Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja za okrogle obletnice vodenja skupin, in tako sem tudi sama prejela zahvalo za dolgoletno be­leženje spominov medgeneracijskega društva Jesenski cvet s fotografira­njem. Na to priznanje sem zelo ponosna. Po uradnem delu je sledilo pozno kosilo, ki je v tem gostišču vedno od­lično, za glasbo pa sta poskrbeli Ani s harmoniko in njena vnučka Neli s prepevanjem. Vsi člani čestitamo za res veliko opravljeno delo predsednici društva Majdi Knehtl in njenim pomočnicam, organizatorki lokalne mreže Maksimiljani Mali, blagajničarki Stanki Felicijan in tajnici Mateji Turk, in jim želimo veliko energije in zdravja tudi v prihodnje, da bodo še naprej zmogle uspešno voditi Jesenski cvet. . Jožica Trstenjak, skupina Naše vezi Trzin, foto: Ivan Trstenjak in Jožica Trstenjak Občni zbor veteranov vojne za Slovenijo Občni zbor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo je bil 14. marca v Grobljah pri Domžalah. Začel se je z državno himno in krajšim kulturnim programom, v katerem sta nastopili sestri Neli in Karmen s citrami in petjem, nato pa je delovni predsednik zbora dr. Janez Kušar predstavil dnevni red. O delovanju v preteklem letu Iz poročila predsednika združenja Janeza Gregoriča se je dalo razbrati pe­strost dogodkov v preteklem letu, od sodelovanja na veteranskih tekmova­njih na snegu do praznovanja kulturnega praznika v Vrbi na Gorenjskem. Naše združenje je sodelovalo s stanovskimi organizacijami na proslavah v Dražgošah in na Oklem nad Ihanom, udeležili smo se Maistrovega pohoda v Lenartu, veteranskih športnih iger in še prej priprav nanje, šli smo na desetine pohodov, med drugim tudi na pohod po poteh vojne za Slovenijo, ki ga organizira naše društvo in se ga je udeležilo zelo veliko naših članov. Poleg tega je bilo slovesno ob 25. obletnici bojev v Trzinu, veterani pa že vrsto let skrbimo tudi za seznanjanje osnovnošolcev s potekom našega osamosvajanja in smo aktivno udeleženi tudi pri proslavah obeh praznikov državotvornosti. Vseh lanskih nalog je bilo skupaj 50 in so bile v celoti izpolnjene. V finančnem poročilu sekretarja združenja je bilo zaznati varčno delo s sredstvi, od katerih se jih pol zbere s članarino. Kot je v poročilu navedel tudi predsednik nadzornega odbora, je bilo gospo­darjenje s sredstvi v mejah normativov in računovodskih standardov. O pogledu v prihodnost in organizacijskih spremembah Delovni načrt za leto 2018 je še nekoliko zajetnejši od predhodnega, pou­darek pa je predvsem na postavitvi pomnika vojne za Slovenijo v Mengšu (26. maja) in na počastitvi 50. obletnice Teritorialne obrambe Slovenije, ki nas čaka ob koncu leta. S svojo udeležbo so občni zbor počastili sekretar ZVVS in veterani iz Lju­bljane, Kočevja, Grosuplja, Ribnice in OZSČ Domžale. Na občnem zboru smo podelili tudi bronaste plakete ZVVS – dobili so jih dolgoletni praporščaki Janez Lomovšek, Drago Anžin, Marjan Kveder in se­kretar združenja Vasja Novak. Solidna udeležba na občnem zboru je dokaz, da se veterani vojne za Slo­venijo še naprej obnašamo dostojanstveno, čeprav nam vedno bolj kratijo naše pravice, in da smo zaskrbljeni za usodo naše države, predvsem pa smo razočarani ob spoznanju, da so nam politične sile in nedržavotvorni posamezniki ugrabili državo. . Janez Gregorič, foto: Arhiv OZVVS Društva Praznično obarvani ustvarjalni delavnici Konec marca je Društvo prijateljev mladine Trzin v likovni učil­nici trzinske osnovne šole pripravilo dve ustvarjalni delavnici za otroke. Prva je bila posvečena materinskemu dnevu, druga pa največjemu krščanskemu prazniku, veliki noči, obe pa je vodila mlada likovna pedagoginja Anja Podreka iz Domžal. Na prvi delavnici, dva dni pred praznikom mam, so otroci skupaj s svoji­mi starši, v glavnem mamami, izdelovali rožnato obešanko. Sedem malih umetnikov je iz raznobarvnega kolaž papirja navdušeno izrezovalo rožice, ladjice, zvezdice, strele in še kaj. Najmlajši so si pri tem pomagali s prip­ravljenimi šablonami, nekateri učenci nižjih razredov in mame pa so pustili prosto pot domišliji in so izdelovali čisto svoje kreacije. To so potem na­vezali na vrvico in skrbno pritrdili na obroč in nastale so čudovite pisane obešanke, ki so jih nasmejani ustvarjalci na koncu ponosno odnesli domov. Na drugo delavnico, na veliki četrtek, sta prišla le dva šolarja, sta se pa oba takoj navdušeno lotila izdelovanja jajčnih lampijončkov. Po navodilih likov­ne pedagoginje sta barvni kolaž papir razrezala na trakove, na te narisala različne vzročke, tako porisane trakove pa sta skrbno razrezala in jih zložila križem, enega čez drugega, in jih na spodnjem in zgornjem koncu spela z razcepko za papir. Izdelovanje pisanih jajčnih lampijončkov, visečih ali pros­tostoječih, ju je tako prevzelo, da jima je ta ura in pol igrivega ustvarjanja v likovni učilnici kljub res mirnemu ozračju kar prehitro minila. . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Varna vožnja v starosti Društvo trzinskih upokojencev Žerjavčki in predavatelj Mar­jan Peljhan sta v dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu že tretjo leto zapored pripravila predavanje o novostih v pravilih varne vožnje. Udeležba voznikov in voznic z več kot 30-, 40- in celo 50-letnim vozniškim stažem je bila kar velika. Vožnja avtomobila postaja za voznike vse zahtevnejša, ne le zaradi pove­čanja števila vozil in spreminjanja prometne zakonodaje, ampak tudi zaradi staranja voznikov in zmanjševanja sposobnosti njihovih čutil za varno vo­žnjo. Predavatelj Marjan Peljhan je predstavil novosti na področju prome­tnih znakov in označb in posebnosti vožnje po cestah, ki jih najpogosteje uporabljamo, natrosil pa nam je tudi praktične napotke za varno vožnjo. Da bo vožnja varna, moramo med drugim: -poznati prometne predpise, se s spremembami redno seznanjati in jih pri vožnji tudi upoštevati; - biti pozorni na promet pred svojim vozilom in v ogledalih spremljati doga­janje za njim in ob njem. Ker pa ogledala ne kažejo celotne okolice vozil, preverimo področje »mrtvega kota«, ki ga v ogledalih ne vidimo, obvezno še s pravočasnim obračanjem glave. To moramo storiti pred prehajanjem na sosedni prometni pas in pred prečkanjem kolesarske steze; - pravočasno in pravilno uporabiti smerne utripalke, da se lahko drugi ude­leženci v prometu pripravijo na naše namene. Smerne utripalke, po do­mače »žmigovci«, niso zaradi nas, ampak so zaradi drugih udeležencev v prometu; - upoštevati varnostno razdaljo, to je primerno razdaljo od vozila pred nami, ki omogoča, da se naše vozilo pravočasno ustavi ali umakne, če začne vozilo pred njim ustavljati. Zakonodaja določa, da mora biti varnostna razdalja najmanj toliko, kolikor prevozi vozilo v dveh sekundah, v neugod­nih vremenskih razmerah, kot so dež, sneženje, poledica, megla in vožnja v predoru, pa mora biti celo še daljša, in sicer najmanj toliko, kolikor pre­vozimo v treh sekundah; -upoštevati tudi pot ustavljanja, to je razdaljo, ki jo vozilo prevozi od trenutka, ko opazimo oviro, do tedaj, ko se ustavimo, in ki jo sestavljata reakcijska in zavorna pot. Reakcijska pot je razdalja, ki jo prevozimo od trenutka zaznave do začetka ukrepanja in traja približno eno sekundo. Če nismo zbrani, če smo nepozorni na promet, utrujeni ali celo bolni, pa lahko traja to celo še dalj. Kolikšna je reakcijska pot, ki jo vozilo prevozi v eni sekundi, kaže tabela. REAKCIJSKI ČAS = 1 sekunda km/h 30 8,3 m 5,06 m 13,36 m 50 13,9 m 14,06 m 27,96 m 60 16,7 m 20,25 m 36,95 m 70 19,4 m 27,56 m 46,96 m 90 25 m 45,55 m 70,55 m 130 36,1 m 95,04 m 131,14 m 150 41,7 m 126,54 m 168,24 m - Zaradi prekratke varnostne razdalje ne moremo ustrezno ukrepati in pri­haja do naleta vozil. Da bi dobili prave podatke, kolikšna naj bo varnostna razdalja, je treba podatke iz stolpca »reakcijska pot« pomnožiti z 2. Ker pa v vozilu praviloma nimamo kalkulatorja, izračunamo varnostno razdaljo zaokroženo, po sistemu »šoferske matematike«: hitrosti odrežemo ničlo, tako dobljeno število pa pomnožimo s 3, da dobimo zmnožek, ki pove, koliko metrov prevozimo v eni sekundi. Če to pomnožimo z 2, dobimo podatek, koliko metrov naj pri naši hitrosti znaša varnostna razdalja. Res pa je, da je večje razdalje težko oceniti. Primer izračuna varnostne razdalje za hitrosti 60 km/h in 130 km/h: 60 km/h: 60 > 6; 6 x 3 = 18m/s; 18 x 2 = 36 m 130 km/h: 130 > 13; 13 x 3 = 39 m/s; 39 x 2 = 78m Seveda določamo varnostno razdaljo tudi na osnovi vozniških izkušenj, strokovnjaki pa ugotavljajo, da večina voznikov vozi na prekratki varnostni razdalji. ZATO – POVEČAJMO VARNOSTNO RAZDALJO! Dve uri predavanja in odgovarjanja na konkretna vprašanja sta hitro minili. A saj se čez leto morda spet vidimo. Do takrat pa vsem, tudi tistim, ki se predavanja niso udeležili, srečno in varno vožnjo. . Marjan Peljhan Trzinci - naš ponosIz vrcev in šole 28. regijski otroški parlament V četrtek, 15. marca, je na osnovni šoli Dobrova zasedal 28. regij­ski otroški parlament in udeležili so se ga tudi trije parlamentarci z naše šole. V prvem delu srečanja so predstavili ugotovitve z 28. medobčinskega otroškega parlamenta, v drugem delu so aktivno sodelovali v delavnicah, v tretjem pa so sodelovali v pestri razpravi o zadevah, ki osnovnošolce najbolj žulijo. Najbolj so se razgovorili o sprotnemu spraševanju za male ocene, o argumentih za in proti. Zanimivo je bilo tudi, da bi jih veliko spet uvedlo tudi ocene vedenja, ki naj bi celo vplivale na vpis v srednje šole. Poudarili pa so tudi, da si želijo več pouka za življenje, napovedano ustno spraševanje, več gi­banja (rekreativni odmori) in več različnih, zanimivejših metod pou­čevanja. Želijo si tudi, da bi ravnatelji bolj sodelovali z učenci in da za NPZ-je ne bi bili izbrani predmeti, ki v 9. razredu niso med obveznimi predmeti. To in še vse drugo, o čemer je na srečanju tekla beseda, so imeli mladi parlamentarci priložnost povedati tudi 9. aprila v Dr­žavnem zboru Slovenije, na Nacionalnem otroškem parlamentu. . Ana Lončar Burjek, foto: Ana Lončar Burjek Poljubček ti dam Večnamenski prostor trzinske šole je zadnjo sredo v marcu veselo odzvanjal od glasbe in glasov nastopajočih učencev, ki so sodelovali na prireditvi Poljubček ti dam. Prisrčni kulturni program ob materin­skem dnevu so pripravili učenci in učitelji podaljšanega bivanja. Obi­skovalce je najprej pozdravila vršilka dolžnosti ravnatelja Sara Anžin, v nadaljevanju pa je prostor prepustila množici nadobudnežev, med njimi tudi mlajšim in starejšim mažoretkam in cici pevskemu zboru, da so slabo uro navduševali s svojimi pevskimi nastopi, igranjem na različne inštrumente, plesom in številnimi kratkimi deklamacijami. Nastopajočih je bilo veliko preveč, da bi tu vse naštevali, zato naj vam zaupamo le to, da so prav vsi odločno stopili pred številno občinstvo in potem pogumno, obotavljajoče ali pa s pogledom, uprtim v note, a zagotovo vsi z željo, da bi bili njihovi starši nanje ponosni, odreci­tirali svoj del pesmi, zaigrali skladbo, odpeli ali zaplesali. Večina jih je v množici obiskovalcev s pogledom iskala znani obraz, in ko so ga ugledali, jim je obraz zažarel v širokem nasmehu. Nasmehi pa so bili zarisani tudi na obrazih staršev, od katerih jih je veliko s telefonom skrbno beležilo nastope svojih otrok, in na obrazih njihovih bratov in sester ter dedkov in babic, ki so vsi pozorno spremljali razigran praznični program. . Tanja Jankovič, foto: Tanja Jankovič Trzinski tretješolci tudi letos v Planici Zavarovalnica Triglav že vrsto let omogoča otrokom iz vse Slovenije ogled smučarskih skokov in s tem brezplačno doživetje enega največ­jih športnih praznikov v Sloveniji. Na povabilo zavarovalnice se tega športnega dogodka v Planici zadnja leta z veseljem udeležujejo tudi učenci trzinske osnovne šole. Kako je bilo letos? Na mrzlo, a sončno četrtkovo jutro, 22. marca, smo se z avtobusom odpeljali pod Ponce. Da nas med ogledom skokov ne bi zeblo, nam je Zavarovalnica Triglav podarila navijaške kape. Pred ogledom treninga in kvalifikacij smo se okrepčali s toplo malico in slastnimi krofi, vmes, med ogledom, pa smo si krajšali čas tudi z igro na snegu, saj ga je bilo letos v Planici res v izobilju. Po tekmi je sledilo še veliko presenečenje, ko so na oder stopili člani priljubljene slovenske glasbene skupine BQL. Čudovit dan je kar prehitro minil, a v mladih srcih je pustil nepozaben pečat. . Petra Mušič, učiteljica 3.c, foto: Arhiv Petre Mušič Kultura Bralni kotiček knjižničarke Zdenke Kopač Obiskovalci trzinske knjižnice jo dobro poznate – vedno nasmejana in energična knjižničarka Zdenka Ko­pač je prava zakladnica namigov za odlično branje. Pridružite se njenemu bralnemu kotičku, v katerem se vedno najde kaj zanimivega! Miles Franklin Moja sijajna kariera Prevod: Katarina Mahnič Založba: Modrijan, 2017 Delo Stelle Marie Sarah Miles Franklin Moja sijajna kariera je nas­talo davnega leta 1898, ko je bila ta avstralska avtorica stara rosnih devetnajst let. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi jo lahko bila spisala še prej, morda že pri šestnajstih. Delo je bilo prvič objavljeno leta 1901, pozneje pa je bilo mnogokrat pona­tisnjeno in prevedeno v številke dru­ge jezike. Pomanjkanje življenjskih izkušenj je dekle nadoknadilo s pretanjenim čutom za pisanje, kar se jasno odrazi v tej čudoviti zgodbi o mladenki, ki sanja o enkratni pisa­teljski karieri. Pot do sanj pa je vse prej kot preprosta. Med drugim jo ovirata beda, v kakršni živi njena družina, in nastrojenost družbe proti ženskam, ki si želijo nekaj več, kot biti le podložne možem. Avtorica pa ne govori zgolj o moči sanj, temveč se dotika tudi družbene neenakosti in družbenih razredov, kar je ob koncu devetnajstega stoletja marsika­teri ženski v Avstraliji onemogočilo, da bi dosegla odličnost. Gregoire Delacourt Seznam mojih želja Prevod: Špela Žakelj Založba: Celjska Mohorjeva družba, 2017 Pravijo, da denar ljudi pokvari. Da poštene, delavne, življenja polne ljudi preobrazi v krute, neuvidevne živali, ki se pehajo le še za večjimi količinami denarja in se ne menijo za nič drugega. Pa ni tako. Denar ljudi ne pokvari, denar jih zgolj raz­gali. Francoski avtor Gregoire De­lacourt piše v svoji knjigi Seznam mojih želja prav o tem – ko se v družini simpatične Jocelyn nenadejano pojavi veliko denarja, to odno­sov v družini ne pokvari, zgolj razkrije njihovo bistvo. Protagonistka Jocelyn je zaposlena v majhni trgovini z ročno izdela­nimi spominki, prosti čas pa preživlja s pisanjem spletnega dnevnika o klekljanju. Ko pa pride z glavnim dobitkom, ki ga v dnevniku sicer ne omenja, v družino večja količina denarja, se njeni člani predstavijo v čisto novi luči. Razkrije se bistvo, ki je očem sicer prikrito. . »Ta roka bo kovala svet!« O Ivanu Cankarju imamo veliko teorij, a hkrati zelo malo zatrdno vemo. Kdo so ženske, ki so osvojile nje­govo srce? Imel naj bi sedem izbrank, dvema naj bi bil celo obljubil zakon, a ga je nazadnje prehitela smrt. Imel je oboževalce, bil je nekakšna zvezda tedanjega časa, bil je eden prvih slovenskih pisateljev, ki bi lahko od svojega pisanja celo spodobno živel, a sta mu finančna nepismenost in boemsko življenje to ves čas preprečevala. Te trditve in vprašanja so vodili naše marčevsko literarno druženje v trzinski knjižnici. Pod mentorstvom knjižničarke Zdenke Kopač smo spregovorile o Cankarjevem življenju in delih – tistih, ki smo jih že prebrale, in onih, ki jih še nameravamo. Dotaknile smo se njegovega zasebnega življenja, pri čemer nismo mogle mimo dejstva, da je Cankarjeva mama pred­stavljala osrednjo figuro ne le v njegovem literarnem svetu, temveč tudi v njegovem življenju. Očeta je le poredko omenjal oziroma ga sploh ni, znano je samo to, da se Cankar ni mogel udeležiti očetovega pogreba, ker je bil poleti 1914 v priporu zaradi svojega predavanja Slovenci in Jugoslovani. O stvareh je Cankar pisal necenzurirano in svojih spisov običajno ni nič popravljal, objavljal je prvotne različice, zato pa je nastalo toliko črtic, novel, dram in tudi pesmi. Marsikatero njegovo delo, v katerem se dotakne politične prihodnosti naše dežele, je aktualno tudi še dan­danes. Ker se letos spominjamo stoletnice Cankarjeve smrti, je mogoče opaziti večji poudarek na njegovem umetniškem ustvarjanju tudi v medijih, enako pa velja tudi za slovenska gledališča, ki so letos pove­čala število uprizoritev njegovih dram, in za različne ustanove, ki za popestritev programa na svojih prireditvah z veseljem uporabijo tudi katero od Cankarjevih pesmi. V prijetnem vzdušju knjižnice smo tistega marčevskega večera spre­govorile tudi o osebnih izkušnjah s prebiranjem Cankarjevih del, o vti­sih, ki so jih v nas pustile njegove drame, in predvsem o tem, kakšno vlogo igra v našem življenju dejstvo, da smo lahko vpete na literarnem področju, kjer je pustil vidne sledi tudi velikan slovenske pisane bese­de Ivan Cankar. . Barbara Kopač, foto: Barbara Kopač Trzinci - naš ponos Kultura Kdo, za boga, je Alica? Alica v čudežni deželi je nastala kot zgodba za otroke na nekem veslaškem izletu sredi Anglije leta 1862. Žanrsko je to nonsens, zgodba, v kateri ni nič smiselno, in tudi trzin­ska odrska postavitev Alice je taka. Predstava nesmislov ali pa mojstrska predstava, v kateri nosi vsak nesmisel v sebi sporočilo, s katerim se prek igrivosti in nor(čav)osti spra­šujemo o smislu življenja? Gre za predstavo, ki pri gledalcu izklopi razum in mu odpre pot v čudežno deželo, kjer samo ... doživlja, zgolj je. Norost ali le odprta pot domišljiji? V izvirniku pade Alica v zajčjo luknjo, na trzinskem odru pa v bife, poln »čudakov«. Pred nami se pojavijo Miška, Klobučar, Polh, Marčni zajec, Mačka Režalka, Modra gosenica, Ponarejena želva, Srčna kraljica in Srčni kralj pa še Dvojka, Petica in Sedmica. Prizorišče dogajanja je torej »luknja«, čudežna dežela, kjer se sprašujejo o marsičem in kjer je do­voljeno marsikaj. Kjer je norost pravica, saj je to, biti nor, včasih res še edini smiselni odziv na realni svet nesmislov, ki nas obdaja. To je dežela, v kateri se pove na glas: »Če bi se ljudje brigali zase, bi se svet vrtel veliko hitreje.« To je svet, v katerem hoče Srčna kraljica na vsak način sekati glave in razsojati še pred sojenjem. Dramatizacija in režija sta bili tokrat v rokah Tatjane Peršuh, Andrej Zupanec je skrbel za dramaturgijo, Brigita Ložar je pomagala pri drama­tizaciji in je avtorica M-songa, Igor Razpotnik ml. se podpisuje pod avtor­sko glasbo. Za sceno in kostume sta poskrbeli Lara Reichmann in Barba- Koliko je predstav, ki ste si jih ogledali, a ste jih potem že kmalu pozabili? Predstava Alica ne bo nikoli ena od teh. Ali jo ljubiš ali pa … ali pa se ti zdi zelo nenavadna. Kot suši. ra Bajc ob pomoči Nine Goropečnik (Alica) in Ksenije Dvoršak (Klobučar), ki je skrbela tudi za koreografijo. V drugih vlogah nastopajo še Mariša Jagodič (Polh, tudi maska in frizure), Matevž Peternel (Marčni zajec), Ana Cimperman (Mačka Režalka), Aleksandra Kmetič (Miška), Gordana Granatir (Modra gosenica), Natja Levec (Ponarejena želva), Peter Ložar (Srčni kralj), Jožica Ozimek Berčon (Srčna kraljica) ter Ana Pirc, Katja Pod­goršek in Magdalena Ozimek kot igralne karte. Kot zanimivost povejmo, da je režiserka Tatjana Peršuh v produkciji Zavoda Kult postavila na oder tudi že enega najbolj žlahtnih slovenskih nonsensov – Butalce. . Tanja Bricelj, foto: Peter Hudnik (HoodFoto) in Tanja Bricelj Večer v duhu talentov Je res, da je prav vsak človek talentiran? In če je to res, kako naj prepoznamo svoj talent in ga razvije­mo? Na takšna in podobna vprašanja je na literar­nem večeru v Trzinu kot za šalo nizal odgovore Nenad Vladić, bloger, motivator in novopečeni pisatelj, avtor knjige Od talenta do uspeha. Mladi Kranjčan na pragu zrelega življenjskega obdobja je poln mod­rosti. Po naravi je zelo radoveden in prav ta vrlina ga, kot je povedal obiskovalcem imenitnega literarnega večera, ki ga je vodila simpatič­na, odlično pripravljena Saša Hudnik, vodi skozi življenje. Vladić je človek, ki se ne ustraši izzivov, in prav zato mu vse, česar se loti, tudi uspeva. Tako bi marsikdo pomislil, da je nemogoče priti do ljudi, kot so Ivo Boscarol, Dejan Zavec, Uroš Perić, Katarina Venturini in drugi. A v Vladićevem besednjaku beseda nemogoče ne obstaja, in zato je mlademu ustvarjalcu vse omenjene znane ljudi – poleg njih pa še nekaj drugih – uspelo pridobiti za izčrpen pogovor o tem, kako so dosegli življenjske uspehe. Menda so bili vsi po vrsti presenečeni, da se je na srečanje z njimi tako dobro pripravil – tudi to je del talenta! –, svoje pa je naredila še energija med njimi, ki je, kot je tisti marčevski večer v Trzinu večkrat poudaril Vladić, prav tako svojevrsten talent, in nastali so nadvse navdihujoči pogovori, ki so zdaj zbrani v knjigi Od talenta do uspeha. Prav vsi sogovorniki so se ga dotaknili na svoj način, mi je ob koncu večera zaupal Vladić, še posebej pa sta mu dali misliti življenjski zgod­bi boksarskega prvaka Dejana Zavca in vrhunskega glasbenika Uroša Perića. Oba prihajata iz okolja, ki samo po sebi ni bilo najugodnejše za krepitev in razvijanje talenta, a zaradi svoje močne motiviranosti, pozitivne naravnanosti in silne volje sta oba svoj talent izbrusila do popolnosti. »Naša dolžnost do vseh prednikov je, da nekaj napravimo iz svojega talenta. A ta sam po sebi še ni dovolj, treba je stopiti v akcijo, si zasta­viti cilje in pljuniti v roke,« je Vladić strnil svoje misli ob koncu več kot uro in pol trajajočega zanimivega literarnega druženja. Obiskovalci pa smo si bili enotni, da bi ga lahko poslušali še dolgo v noč. Kajti Vladić ima talent – talent, da se s preprostostjo izraženega in obiljem lastnih izkušenj človeka dotakne do globin srca. In mu za povrh natrosi še marsikaj za razmislek! . Vesna Sivec Poljanšek, foto: Vesna Sivec Poljanšek Trzinci - naš ponos Kultura V maju se bo spet pelo! Čeprav se zdi 20. maj še daleč, med Trzinkami že zdaj kar vre od priprav. Tega dne namreč organizirajo prvo revijo pevskih zborov Trzinka poje, na kateri bodo gostile osem pevskih zborov, pridružila pa se jim bo tudi godba Mengeš. Pelo se bo med bloki T-3, če bo vreme slabo, pa v dvorani Marjance Ručigaj. Trzinke napovedujejo približno za uro in pol programa in okoli 200 nastopajočih iz bližnjih in tudi malo bolj oddaljenih slovenskih krajev. S Trzinkami imamo seveda v mislih članice Ženskega pevskega zbora Trzinke, ki so v za­četku leta ustanovile tudi svoje društvo, Kulturno dru­štvo Ivan Hribar Trzin. Revija na ploščadi med trzinskimi bloki, kjer bo tudi glavno prizori­šče dogajanja, se bo začela ob 13.30, predstavilo pa se bo, vključno z gostiteljicami, devet pevskih zborov. Ženski, moški in mešani zbori prihajajo še iz Celja, Bistrice ob Dravi, Dupelj na Gorenjskem, Ljublja­ne, Kamnika, Komende in Mengša. Prireditev pripravlja kar pet projektnih vodij, na čelu z idejno mamo in glavno pobudnico revije, Štefko Prelc, ki je njen glavni motor in duša, obenem pa tudi predsednica Kulturnega društva Ivan Hribar Trzin. Namen omenjenega pevskega druženja je širiti ljubiteljsko kulturo in med ljudmi promovirati pesem in petje, saj od nekdaj velja »Blagor hiši, kjer se petje sliši«, ob tem pa se z revijo pridružujejo tudi vseslo­venski akciji v tednu ljubiteljske kulture. Trzinke obljubljajo bogat pro­gram ljudskih in sodobnih pesmi z obilico glasbenih užitkov, Prelčeva pa dodaja: »Vsi radi pojemo, mladi in starejši, zato na revijo vabimo vse generacije. Vsak bo tu dobil nekaj zase, nekaj, kar mu bo pobožalo dušo in srce, saj je petje prava glasbena terapija.« . Tanja Bricelj, foto: Osebni arhiv Štefke Prelc Pisana velikonočna delavnica V trzinski knjižnici se ob vsakih praznikih domislimo takšne ali drugačne ustvarjalne delavnice, na kateri lahko otroci izdelajo okrasje, darila in druge umetnine, primerne praznovanju. Ker je bila zadnja delavnica tik pred veliko nočjo, je bila osredotočenost na izdelovanje velikonočnih jajčk, ki so nato v družinah gotovo pomagala ustvariti pravo velikonočno vzdušje. Pravljičarka Mili Radmelič, ki v knjižnici vodi pravljične urice za otroke, je pripravila tokrat še posebej barvito dogajanje. Na njeno pobudo so se naj­mlajši ob pomoči staršev lotili izdelave glinenih velikonočnih jajčk iz gline, vsak po svojem navdihu. Mili je pripravila modele in ustvarjalci so se lotili dela. Nekatera jajčka so bila, po tradiciji, enobarvna, druga pa so izstopala z mavričnimi odtenki. Nekateri umetniki so se izziva lotili z vso resnostjo in so pirhom dodali še nekaj manjših podrobnosti, medtem ko so se drugi odločili za dvojno delo in so poleg jajčk okrasili še pripravljene modelčke ptičkov oziroma piščančkov, ki so prav tako v duhu velike noči. Delavnica je potekala v prijetnem okolju pravljične sobice, kjer so se ude­leženci z lahkoto prepustili umetniškemu navdihu, ko pa je pri kom nasto­pila ustvarjalna blokada, mu je priskočila na pomoč vešča roka vedno nav­dihnjene umetnice, učiteljice in izredno priljubljene pripovedovalke pravljic Mili. Verjamem, da tudi tokratna ustvarjalna izkušnja ne bo hitro pozabljena in da se lahko, glede na nasmejane otroške obraze in zadovoljne odzive staršev, v prihodnje nadejamo še mnogo takih delavnic. . Barbara Kopač, foto: Barbara Kopač Šport in šah Novice s črno-belega vrtiljaka Po daljšem premoru, potem ko je bilo februarja odigrano eno samo kolo, so se boji v 71. ljubljanski šaho­vski ligi znova razvneli – ob marčevskih četrtkih smo kar štirikrat sedli za šahovnice in tako ligaške boje te sezone pripeljali skoraj do konca, saj nam je ostalo le še eno kolo. Pa poglejmo, kako nam je šlo. Ekipa BUSCOTRADE je v super ligi s 3,5 proti 0,5 premagala šahiste iz Loke pri Mengšu, igrala 2 proti 2 z Mentorjem in dvakrat klonila proti bolj­šim nasprotnikom – najprej je osvojila eno točko v boju s Šahovskim dru­štvom Vrhnika, nato pa zabeležila minimalen poraz proti ekipi Šahovskega kluba Komenda Popotnik, z izidom 1,5 proti 2,5. Ekipi je tako praktično za­gotovljena uvrstitev na končno peto mesto, ob ugodnem razpletu in dobri igri pa je dosegljivo tudi še četrto mesto. Ekipa DOM-IN Agencija za nepremičnine pa je uspešno končala mar­čevske boje v prvi ligi. Po porazu z vodečim moštvom lige iz Šahovskega kluba Medvode Wittori Swimwear, z izidom 1 proti 3, je nanizala kar tri zmage: boljša je bila od šahistov KPŠRD Karel Jeraj, s 3 proti 1, enako pro­ti šahistom druge ekipe Šahovskega društva Mengeš-Trzin, nazadnje pa je premagala še ekipo Šahovskega kluba Višnja Gora-Stična, z izidom 2,5 proti 1,5. Pred zadnjim kolom si deli četrto mesto. velemojstra, uvrščenega na 29. mesto svetovne lestvice, mednarodnega Minuli mesec pa smo opravili tudi vsakoletno »obveznost« – sklicali smo mojstra Klemena Šivica in Vlada Markiča, ki je pred kratkim osvojil naslov občni zbor kluba. Tokrat smo imeli na dnevnem redu ob tekmovalni proble-mojstra dopisnega šaha. matiki tudi volitve klubskih organov, kar opravljamo po statutu vsaki dve Na tekmovalnem področju smo se dodobra uveljaviti tudi v državnem leti. Po dolgoletnem uspešnem vodenju kluba se je Slavko Mlakar poslovil merilu. Naloge kluba ostajajo podobne kot doslej in upamo, da bomo dose­s funkcije predsednika. V obdobju njegovih šestih mandatov se je klub pre-danje dosežke še nadgradili. Za novega predsednika je bil izvoljen Gregor selil v današnje prostore na Mengeški 9, ki nam jih je za našo dejavnost Banfi. namenila Občina Trzin kot največji sponzor našega kluba, v tem času pa Še vedno pa velja vabilo vsem ljubiteljem šaha, naj nas obiščejo v nam je uspelo tudi okrepiti igralsko zasedbo, saj smo v klub dobili kar tri prostorih kluba ob ponedeljkih, ko so ob 19. uri na sporedu hitropotezni nove člane, odlične igralce dopisnega šaha – Aleša Borštnika z naslovom turnirji. . Andrej Grum, foto: Andrej Grum Domžalski TAK na državnem prvenstvu V nedeljo, 11. marca, je bilo v Mariboru, v športnem centru Draš pod Pohorjem, člansko državno prvenstvo v dviganju uteži za posameznike in posameznice. Udeležilo se ga je tudi osem tekmovalcev in ena tekmoval­ka iz Težkoatletskega kluba Domžale. Diplomirani kineziolog Trzinec Anže Kosmač je v potegu zmogel 123 kg in bil zelo blizu državnega rekorda 128 kg, v sunku pa je dvignil 145 kg, kar je bilo v kategoriji do 85 kg dovolj za naslov državnega podprvaka. Predsednik kluba Ivan Peterca je bil po tekmovanju vidno zadovoljen in je poudaril, da so se težki treningi obrestovali, in ob tem pohvalil tudi mlajše člane. Anže pa je po tekmi povedal, da je v zadnjem obdobju veliko treniral, a je bilo državno prvenstvo letos dva meseca prej kot druga leta, precej težko pa je tudi usklajevati delovne obveznosti, magistrski študij in treninge, vendar se z veliko volje marsikaj zmore. Naslednjo priložnost bo Anže iskal na bližnjem mednarodnem tekmovanju v San Marinu. . Valentin Orešek, foto: Valentin Orešek 182 kolajn in pokalov Mladi upi iz SSK Mengeš so se od zime poslovili z uspešnimi nastopi, saj so se s tekmovanja v Vizorah vrnili s štirimi uvrstitvami na stopničke. Na najvišji sta znova doskočila Živa Andrić (do 10 let) in Tit Voranc Božič (do 11 let), Titu je na zmagovalnem odru delal družbo še drugouvrščeni Nik Bergant Smerajc (do 11 let), Alen Pestotnik (do 10 let) pa je pristal na tretjem mestu. Tako se je za varovance trenerja Aleša Selaka in njego­va pomočnika Luko Brnota in Davorja Maučeca iztekla še ena blesteča sezona, sezona, v kateri so s pomočjo Anžeta Laniška in Leona Šarca osvojili neverjetnih 182 kolajn in pokalov. S tako velikim številom uspehov pa so si vnovič prislužili tudi priznanja občine Mengeš – na slovesni prireditvi v kulturnem domu so jih prejeli Leon Šarc (član), Taj Ekart (do 14 let), Igor Teodor Herbstritt (do 13 let), Benjamin Bedrač (do 12 let), Nik Bergant Smerajc, Tit Voranc Božič, Timo Šimnovec in Miha Hočevar (vsi do 11 let), Alen Pestotnik in Živa Andrić (do 10 let) ter Jaka Perne, Erik Tomažič in Gal Sedmak (vsi do 9 let). . Miha Šimnovec, foto: Mateja Štrajhar Šport Občinsko prvenstvo v veleslalomu Smučarsko društvo Trzin je drugo marčevsko soboto na gorenjskem smučišču Soriška planina organiziralo 15. občinsko prvenstvo v veleslalo­mu. Smučarji vseh starosti, ki se jim je kljub slabemu vremenu pridružilo tudi nekaj pohodnikov, so se že zjutraj odpravili proti Gorenjski, s parkirišča pri gradu. Zaradi obilice snega, ki je pomenil oviro za dostop z avtobusom iz škofjeloške smeri, so se do vznožja smučišča peljali po daljši poti, sko­zi Bled, in tako lahko občudovali pravljično zasnežene blejski otok in grad in Bohinjsko Bistrico. Na Soriški planini pa sta smučarje pričakala nizka oblačnost, ki je močno ovirala vidljivnost na višje ležečih progah, in nepri­jazen veter, ki se je neuspešno trudil prepoditi goste oblake. Kljub temu so se vsi tekmovalci ob dogovorjeni uri zbrali na startu, se zapodili po dokaj nezahtevni veleslalomski progi in bolj ali manj hitro in spretno vijugali med modrimi in rdečimi vratci. Med vožnjo jih je občasno resda ovirala slab­ša vidljivost, a progo so vsi prevozili pravilno, brez odstopov, le nekaj bolj zagretih smučarjev je zapeljalo preblizu vratc in jih podrlo. A razen tega, da je bilo treba količke zato ponovno namestiti in da je bil start nasled­njega tekmovalca nekoliko kasnejši, hujših težav ni bilo. V drugem teku pa jo je organizatorjem zagodla tekmovalna ura, ki ni več beležila časa, zato se je večina tekmovalcev odpravila na počitek, najbolj vneti smučarji pa so kljub občasnemu ledenemu dežju vztrajali na smučišču vse do odhoda avtobusa. Po prihodu v brunarico v Dolgi dolini so se udeleženci okrepčali Nadvse uspešna sezona košarkaric kluba Domžale-Trzin Od oktobra do aprila smo lahko v dvorani trzinske osnovne šole ob ne­deljskih jutrih spremljali razburljive tekme deklet Ženskega košarkarskega kluba Domžale (ŽKK Domžale) do 15 let, letos prvič v Trzinu. Da je ženska košarka v Trzinu doma, so dekleta do zdaj dokazovala z dobrimi rezultati v šolski košarki, ker pa je v letošnji domžalski ekipi tudi veliko igralk iz Trzina, smo tej ekipi s podporo Občine Trzin omogočili igranje v »domači dvorani« v Trzinu. Poskrbeli smo, da je Košarkarska zveza Slovenije to šolsko dvorano regi­strirala kot primerno za igranje prvenstvenih tekem, ekipa pa si je nadela ime Domžale-Trzin in se tako ponosno borila tudi v barvah Trzina. Dekleta so bila izredno vesela, da jih je na uvodni tekmi sezone s tribune spodbujal tudi župan občine Trzin Peter Ložar, in so tako tudi z njegovo pomočjo slavile prvo, zgodovinsko zmago v Trzinu. V prvem delu tekmovanja prve slovenske košarkarske lige U15 Košarkar­ske zveze Slovenije so se dekleta še privajala na novo okolje, v drugem delu tekmovanja in v tretjem delu, ki se prav zdaj izteka, pa so dodobra izkori­stila prednost domače dvorane in v devetih odigranih tekmah kar sedem­krat zmagala. V Trzinu so gostovale ekipe iz Šmarij, Rogaške Slatine, Celja, Maribora, Ljubljane, Cerknice in Tolmina in s tem spoznale tudi naš kraj. V času nastajanja tega prispevka je vse v pričakovanju še zadnje ligaške tekme ekipe U15 Domžale-Trzin v trzinski šolski dvorani, proti ekipi Tolmina (datum tekme 15. 4.). Dekleta se sicer že veselijo konca naporne tekmo­valne sezone, kljub temu pa bodo napela vse moči, da bodo tudi na zadnji tekmi v sezoni ostala neporažena. Ekipi – tako igralkam kot trenerju Franciju – čestitamo za odlično sezono, zahvaljujemo pa se Občini Trzin za podporo, trzinski osnovni šoli, da nas je gostila in nam posodila dvorano, Pizzerii Olivia pa za to, da je poskrbela, da so se dekleta po napornih tekmah lahko okrepčala. Dekleta, košarka je zakon! Pridružite se nam na treningih naše šole ko­šarke! Informacije dobite na naslovu zkkdomzale.si. . ŽKK Domžale-Trzin, foto: Arhiv ŽKK Domžale-Trzin | 23 Šport Učinkovito pomladno prečiščevanje organizma Marec in april sta za nežno razstrupljanje organizma najprimernejša me­seca. Dovolj je že, da zmanjšamo uživanje sladkorja, izdelkov iz bele moke, mesa in mlečnih izdelkov ter alkohola in kofeina. Če zmoremo, se lahko naštetemu za nekaj časa tudi čisto odpovemo. Lahko pa izločimo vsaj tisto hrano, po kateri posegamo nekontrolirano, ko smo v stresu, in z njo navide­zno blažimo svoje čustveno neravnovesje. Pri razstrupljanju pa bo organizmu v podporo položaj zasuka telesa, kajti tak položaj nekako ožme naše notranje organe in telesu s tem pomaga izloči toksine. Položaj zasuka pa blaži tudi psihično napetost in je izredno blagodejen za zdravje hrbtenice. Izvedba vaje: Lezite na hrbet in pritegnite pokrčene noge k trupu. Objemite kolena in se nežno, počasi zibajte levo in desno in naprej in nazaj. Sprostite mišice ce­lotnega telesa in ne pozabite sprostiti tudi obraznih mišic. Vztrajajte tako 3 minute. Nato objem kolen sprostite in spustite roke na tla, v odročenje, uprite se z dlanmi ob podlago, vdihnite, stisnite trebušne mišice in z izdihom počasi in nadzorovano spustite še vedno pokrčeni nogi na desno stran. Ramena poskušajte pri tem ohraniti na tleh, glava pa gre v zasuk v nasprotno stran (levo). V tem položaju se sprostite in globoko trebušno dihajte. Spet vztra- Petra Šuštar deli svoje znanje in izkušnje v studiu Powerhouse Zavrl jajte 3 minute, nato ponovite vajo z zasukom še na drugo stran. na Ljubljanski cesti v Trzinu, vsak torek po 18. uri. Njen program Vajo izvajajte počasi in kontrolirano, nikoli neogreti. Če imate kakršne koli celostne vadbe za ženske sestavljajo elementi sprostitvene in težave s hrbtenico, pa se o izvedbi vaje posvetujte s svojim zdravnikom. . obrazne joge, dihanja, meditacije, EFT ja in še marsičesa. Vabljeni! Petra Šuštar, foto: Osebni arhiv Petre Šuštar 15. valentinov nogometni turnir V soboto, 10. februarja, je bil v telovadnici osnovne šole Trzin jubilejni, 15. valentinov nogometni turnir, ki ga pod pokroviteljstvom športnega društva Trzin in trzinske občine že vsa leta organizira ekipa Pekos pub. Sodelovalo je tako kot vsa leta 12 ekip iz bližnje in daljne okolice. Turnir je osvojila ekipa Antimon z Vranskega, ki je v napetem finalu z re­zultatom 4 : 3 premagala ekipo iz sosednje Loke pri Mengšu. V 15-letni zgodovini turnirja je to že tretja zmaga ekipe Antimon. Tretje mesto pa je osvojila trzinska ekipa Habat, ki jo Trzinci bolj poznamo kot Šerife, velja pa za pravega naslednika legendarne ekipe Pekos pub. Za zdaj Šerifi legendar­nim vzornikom še niso čisto dorasli, a s treningi, trudom in odrekanji bodo lahko ekipo Pekos pub kmalu dostojno nasledili. Turnir je bil brezhibno izpeljan, tako kot vsako leto, ekipe so bile zado­voljne tudi z nastanitvijo, tekme so minile brez omembe vrednih poškodb, veselo pa je bilo tudi na tretjem polčasu – ob podelitvi pokalov. Turnir je bil namreč na pustno soboto, in tako se je rajanje zavleklo pozno v noč. Po­sebej pa velja pohvaliti tudi odkritje letošnjega turnirja, 18-letnega igralca Loke pri Mengšu, Aneja Kmetiča, ki je bil tudi najboljši strelec turnirja. Še nekaj izjav tekmovalcev: Zlata ekipa Antimon: »Odlična organizacija, zato se vsako leto radi vra­čamo v Trzin. Letos smo imeli največ športne sreče, a tudi nekaj znanja, zato smo uspeha zelo veseli.« Rok Florjančič - Smuk (Loka pri Mengšu): »Letos mi je igranje na turnirju preprečila poškodba, zato je bilo kar mučno spremljati tekme s klo­pi za rezervne igralce. V finalu sem sicer poskusil zaigrati, a sem bil že po minuti igre primoran zapustiti igrišče, saj je bila poškodba prehuda.« Anej Kmetič (Loka pri Mengšu): »Vesel sem dobre igre, žal pa nam je v finalu zmanjkalo malo sreče. Svoje gole posvečam punci Lidiji iz Ihana.« Žiga Jelnikar (Habat): »Za zmago na tem turnirju potrebuješ tudi nekaj športne sreče, a je pri nas tokrat umanjkala. Sam pa nisem odigral najbolje, ker sem zelo pogrešal punco Meto, ki me vsa leta spremlja na tekmah. Tok­rat je ni bilo, ker se je s prijateljicami odpravila na pustno rajanje v Cerknico. Po koncu turnirja pa sem se našemil v klovna in na podelitvi nagrad požel precej simpatij.« Adis Šomič (Habat): »Razočaran. Bil sem slab, delal sem prekrške in se prepiral s sodnikom. Veliko se bom moral še naučiti, da na tekmah ne bom počel neumnosti in se bom posvečal izključno igri.« . Borut Papič, foto: Matjaž Erčulj Dobro je vedeti Požar v naravi V spomladanskih mesecih prihaja do veliko požarov v naravnem okolju zaradi suhe podrasti in čiščenja po­vršin. Nekateri ljudje namreč sežigajo podrast, travo in odpadke, da bi s tem očistili zemljišče. Ko kurimo, pa je treba upoštevati vremenske razmere. In ko je zaradi požarne ogroženosti izdan ukrep, ki prepoveduje kurjenje v naravi, je treba to prepoved strogo upoštevati. Gozdni požar Že nedolžna iskra lahko namreč v naravi hitro zaneti požar velikih raz­sežnosti. Na to vplivajo predvsem vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena ter temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni pot­rebni pogoji, se lahko požar širi zelo hitro, tudi s hitrostjo več kot 100 km/h. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje, na pogorišču pa se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija, ogrožene so živalske vrste. Najpogostejši vzroki za nastanek požara v naravi so: • kurjenje in požiganje, • odmetavanje cigaretnih ogorkov, • odlaganje vročega pepela in drugih gorljivih materialov, • udar strele, • iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov, • uporaba sveč, bakel, raket, petard ipd. Pravila kurjenja v naravi Če kurimo v naravi, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in ves čas kurje­nja nadzorovano. Urejeno kurišče je obdano z negorljivim materialom (npr. s kamni), okolica pa mora biti (v razdalji vsaj enega metra od zunanjega roba kurišča) očiščena vseh gorljivih snovi. Poskrbimo tudi, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali kaj drugega priročnega za gašenje (npr. lopata, pesek, zemlja). Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno pove­ča, zato takrat ne smemo začeti kuriti oziroma moramo kurjenje takoj prekiniti. V gozdovih, na gozdnih zemljiščih in na območjih, oddaljenih od gozda in drugih gozdnih zemljišč do 100 metrov, požiganje ni dovoljeno! Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju sploh prepovedano kuriti, prižigati kresove in ognje­mete in zunaj pozidanih površin uporabljati predmete in naprave, ki lahko povzročijo požar, in tudi izvajati take aktivnosti. Kako ravnamo, da ne bi prišlo do požara v naravi • Poskrbimo za urejenost okolice okoli stavb – vse gorljive snovi skladišči­mo v varni razdalji. • Iz bližine stavb, zračnikov in dimnikov odstranimo veje dreves. • V naravi kurimo samo na urejenih kuriščih in nikoli ne v suhih vetrovnih dneh. • V ogenj ne mečemo doz, ki so pod tlakom, in drugih vnetljivih snovi. • Po končanem kurjenju ogenj in žerjavico pogasimo in prekrijemo z negorljivim materialom. • Nikoli ne odmetavamo cigaretnih ogorkov. • Vozil ne parkiramo na suhi travi. • Po gozdu se ne vozimo z avtomobili in motorji. • V gozdovih ne prižigamo ognjemetov. Gašenje gozdnega požara • Dosledno upoštevamo prepovedi in omejitve uporabe ognja v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja. Kaj storimo, ko v naravi zagori Ostanemo mirni. Če nismo v nevarnosti, poskušamo požar omejiti oziroma ga pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, odeja; lopata, grablje …). Če požara ne moremo pogasiti sami, se čim prej umaknemo na varno, o požaru pa takoj obvestimo Center za obveščanje oziroma gasilce. . Marko Kajfež, mag. inž. tehniške varnosti, foto: Osebni arhiv Marka Kajfeža Vremenska sekir(i)ca Hladen in prav nič suh sušec Že dolgo je tega, kar smo lahko šele v aprilski številki glasila zapisali, da je pomlad tudi v resnici prišla. Letos se je obotavljala kot že dolgo ne, z 11 hladnimi in celo 3 ledenimi dnevi, a na koncu smo je bili – kot vedno – zelo veseli! Zelo hladnemu februarju je sledil sorazmerno hladen marec, ki je prvi mesec meteorološkega spomladanskega trojčka, in enako kot fe­bruarja je bilo mesečno temperaturno povprečje za skoraj 2 stopinji Celzija nižje (!) od dolgoletnega povprečja, kar pa v zadnjih dveh dese­tletjih ni prav pogosto, saj smo pogosteje priča zviševanju povprečnih temperatur. Po drugi strani pa je bil, povprečno, le za 0,3 stopinje Celzija toplejši (v Ljubljani pa celo za malenkost hladnejši!) od letoš­njega januarja, kar je še en dokaz, kako nenavadno topel je bil letošnji prvi mesec. In medtem ko sta bila oba naslednja meseca pri nas v Evropi in v večjem delu Severne Amerike prehladna, so drugod po sve­tu letos zabeležili tretje najvišje temperaturno povprečje. Za letošnji marec velja še, da je bil nadpovprečno namočen, z 18 padavinskimi dnevi, in zato tudi podpovprečno osončen. In ker je letos naneslo, da smo dobili marca pri nas tudi obilnejše snežne pošiljke, tako da je največja skupna sezonska višina snež­ne odeje na Kredarici marca dosegla kar 5,5 metra, medtem ko je povprečna vrednost manj kot štiri metre, je v teh dneh pravo veselje opazovati naše izvire in vodotoke, ki so tako živahni in obilni, kot že dolgo ne. Zima pa se tudi marca še ni in ni hotela posloviti. Nasprotno, letošnji marec je bil marsikje po Sloveniji celo hladnejši od januarja, kar se pred tem menda še ni zgodilo. Začel se je z nekaj ledenimi dnevi, nato se je nekoliko ogrelo. Sneg (največ, 23 cm, ga je bilo 6. marca) je vztrajal kar 11 dni oziroma vse do 11., snežilo pa je tudi še 19. marca, tudi potem pa je bilo vse do konca meseca razmeroma hladno z le nekaj sončnimi dnevi in samo malo višjimi temperaturami. Potem­takem se nikar ne čudite, da so pesek s trzinskih ulic in cest očistili Vremenska postaja OŠ Trzin marec 2018 Kazalec Podatek Datum/ Niz Ura/ Obdobje Povprečna temperatura zraka (°C) 4,4 1.–31. 3. mesec Najvišja temperatura zraka (°C) 16,0 28. 3. 14.58 Najnižja temperatura zraka (°C) -10,7 1. 3. 4.38 Največji dnevni hod T (maks/min T zraka; v °C) 15,1 (13,3/-1,8) 26. 3. 0.00–24.00 Število dni s padavinami > 0,25 / 2,5 / 25 mm 18 / 9 / 0 1.–31. 3. mesec Skupna mesečna količina padavin (mm) 79/103* 1.–31. 3. mesec Največja dnevna količina padavin (mm) 12,4 29. 3. 0.00–24.00 Letna količina padavin 212 1. 1.–31. 3. trimesečje Največja hitrost vetra km/h / smer 46,7 / S 30. 3. 15.30 Št. hladnih/ledenih dni (min/maks dnevna T . 0 °C) 11/3 1.–31. 3. mesec * Podatek za VP Domžale (ARSO), kjer snežne padavine dnevno pretvarjajo. šele konec prve dekade aprila. Tega pa bi bili vendarle veseli že malce Izbrani meteorološki podatki za Trzin za marec 2018, več pa na spletni strani prej, vsaj pred veliko nočjo, saj aprilski sneg resnici na ljubo izgine še trzin.zevs.si/NOAA/NOA A-2018-03.txt hitreje kot pade. . Miha Pavšek, foto: Miha Pavšek Vir: Vremenska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). Takole je nekdo sredi marca v Ljubljani »v obupu« iskal letošnjo pomlad in jo nazadnje le dočakal konec meseca. Razno Trzin'c vas gleda Lepa beseda lepo mesto najde Gotovo še niste pozabili pregovora iz naslova, saj so vas »pitali« z njim že v osnovni ali pa najkasneje v srednji šoli. Ker smo Trzinci po šolski statistiki med najbolj izobraženimi občani v deželi na (s prihodom pomladi vse bolj) sončni strani Alp, ni bilo z nami verjetno nič drugače. Najpogosteje so nas s takimi modrostmi seznanjali pri pouku slovenske­ga jezika ali pa nas je tako podučil kak učitelj drugih predmetov, ki prav tako čisla materni jezik. Včasih pa te kaj vendarle tako ujezi, da v navalu besa na to ljudsko modrost (skoraj) pozabiš. Nekaj takega se je verjetno primerilo tudi lastniku lične obvestilne tablice v trzinskih Mlakah. Kdor hodi dnevno tam mimo, gotovo ve, za katero obvestilo gre, še posebej pa vemo sprehajalci, ki smo tudi lastniki kosmatincev. Štirinožni ljubljenčki se v nekaterih ulicah in po trzinskih blokih nezadr­žno množijo, te večinoma nadvse ljubke zverin(ic)e pa imajo to slabo na­vado, da se rade tudi pokakajo, in to skoraj kjer koli in kadar koli. Tej navadi pravzaprav ne moremo nič očitati, slabo navado pa imajo njihovi lastniki in lastnice, ki za svojimi ljubljenčki ne pospravljajo njihovih iztrebkov. In ko postane ta navada železna srajca, lahko pojavnost teh primerov »eskalira« v tovrstne napise. Žalostno pri tem pa je, da jih na ta račun pogosto slišimo tudi tisti lastniki psov, ki smo vestni pobiralci pasjih kakcev. Kakor koli že, zdi se, da je v opisanem primeru lastniku napisa bližje rimanje kot izbiranje za javno objavo primernih besed. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) lepo piše, da sta besedi srati in sranje vulgarizma (in ju podčrta tudi črkovalnik programa Word, če nastavite kot jezik za preverjanje slo­venščino). Gre torej za besedi, ki sta glede na moralna in družabna pravila v jezikovnem smislu zelo neprimerni. Da se da isto povedati tudi drugače, pa kaže primer iz sosednje trzinske soseske, T 3, kjer so se priprave in izdelave Pasji iztrebki na šolskem igrišču Pozdravljeni, kot mama treh mladoletnih otrok vam v prilogi pošiljam dve sliki kot do­kaz malomarnosti lastnikov psov. S fotografij je razvidno, da leži pasji iztrebek na šolskem otroškem igrišču, kjer je na vhodu obešena tabla – brez vsebine. Verjetno so jo izbrisali prav lastniki psov, ki vodijo svoje ljubljenčke na to igrišče. Naj povem, da ni­mam nič proti hišnim ljubljenčkom in da ga imamo tudi sami, a mi za njim pospravljamo. To, kar se vidi na fotografiji, se mi zdi zato nedopustno, sploh če vemo, da je igrišče za pse le nekaj korakov naprej od otroškega igrišča. Kot občanka Trzina si tako dovoljujem povedati, da bi moralo biti urejeno tako, da bi bilo šolsko igrišče namenjeno izključno otrokom, saj hodijo v šolo otroci in ne psi. Lep pozdrav. . Irena Maksimović Razno Potrebujemo nov gasilski dom 20. 6. 2017 – ura 23.46 Zapiska pozivnik – prometna nesreča, Trzinska obvoznica. Vstanem, se oblečem in odhitim v gasilski dom. Tam je že nekaj gasilcev, hitro si iz­menjamo nekaj stavkov in odhitimo na kraj nesreče. Pomoč pri sanaciji po nesreči in reševalcem pri oskrbi ponesrečenca. Zaključimo, pospravimo opremo in odidemo domov. Ko pridem domov, se uležem v posteljo, takrat pa sledi nov poziv. 21. 6. 2017 – ura 1.28 Zapiska pozivnik – dim v objektu Prevale v OIC Trzin. Nisem še dobro zatisnil očesa, ko se je pozivnik ponovno oglasil. Ponovi vajo! V gasilskem domu znani obrazi, odhitimo. Zahtevna intervencija, požar visoke tempe­rature, dim, nič se ne vidi. Intervencija traja do jutra. Torej bom danes brez spanca, saj moram v službo. Tako je bilo videti delo operativnega gasilca na inter venciji PGD Trzin v letu 2017. Po uredbi o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč spada PGD Trzin v III. kategorijo. V društvu je 32 operativnih gasilcev, vozni park predstavljajo 3 vozila in en priklopnik / prikolica. Naše naloge opredeljuje več zakonov, tu pa sta dva najpomembnej­ša člena: »Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba, in njeno trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država.« »Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem intere­su. Izvajanje gašenja, zaščite, reševanja in drugih operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, je za prizadete in ogrožene brezplač­no, če ni s tem zakonom določeno drugače.« Za delovanje operativne enote je poleg njene usposobljenosti, opre­me in vozil pomemben tudi prostor, kjer se ta oprema hrani in vzdržu­je. Mi razpolagamo z lastnim gasilskim domom, s temelji iz davnega leta 1907. Dom ima dve garaži, eno stranišče (brez tople vode; topla voda je samo pri manjšem pomivalnem koritu v čajni kuhinji), eno sejno sobo s pribl. 20 sedeži, manjši arhiv in dotrajan stolp z gasilsko sireno, ki služi tudi kot shramba opreme, saj drugje za to ni prostora. Ker v naših garažnih prostorih ni dovolj prostora za vso našo opre­mo, potrebno za naše operativno delovanje, uporabljamo za skladi­ščenje opreme, enega vozila in priklopnika dodatne občinske prosto­re, v naši garaži pa imamo za silo urejeno garderobo, vendar brez toaletnih prostorov. Ob prihodu na intervencijo se zaradi prostorske stiske operativci ne morejo obleči vsi istočasno, zato s tem izgub­ljamo dragoceni čas, še večje težave pa so ob povratku, saj nima­mo primernega prostora za čiščenje, vzdrževanje in sušenje opreme. Tako stanje zato krajša življenjsko dobo opreme in povečuje stroške vzdrževanja in nabave. Razmere za delo gasilcev so velikokrat tako rekoč nemogoče (neu­rja, žled, noč, mraz, poletna vročina …), kljub temu pa se vsakič, ko se oglasi pozivnik, dvignemo in odhitimo na pomoč, brez spraševanja, zakaj in kako. Delo opravljamo v popolni osebni zaščitni opremi, kar pomeni predvsem poleti še dodatno fizično obremenitev, poleg dela na terenu pa nam vzame kar nekaj časa tudi to, da se vsa oprema (skupna in osebna) po uporabi pregleda in pripravi za naslednje po­sredovanje. Naše delo v letih 2016 in 2017: -požari, prometne nesreče, žledolom, poplave, neurja, črpanje vode, odstranjevanje nevarnosti za ljudi in premoženje, odpiranje vrat, po­moč reševalcem in policiji ...): • leta 2016 smo imeli 37 intervencij in smo za to porabili 536 intervencijskih ur, • leta 2017 pa smo imeli 48 intervencij in smo za to porabili 883 intervencijskih ur, - izobraževanje in vaje: • leta 2016 – 825 ur, • leta 2017 – 1.802 uri, - za delovanje društva (zdravniški pregledi, požarne straže in varova­nja, sestanki, delo z mladino, delovne in čistilne akcije, pomoč dru­gim društvom v občini Trzin, slavnostni dogodki, veselice ...): • leta 2016 – 5.757 ur, • leta 2017 – 6.858 ur. Že ob ustanovitvi občine Trzin, leta 1999, je bil sprejet tudi srednje­ročni plan za nabavo gasilskih vozil in opreme in za ureditev novega prostora za delovanje gasilskega društva. V njem so bile predstavlje­ne potrebe PGD Trzin v skladu s tipizacijo in kategorizacijo našega društva. Občina je ta plan potrdila in sprejela. Občinska uprava se očitno zaveda našega poslanstva in tudi za­konske dolžnosti vzdrževanja zdrave, strokovno usposobljene gasilske enote, katere člani so v vsakem trenutku pripravljeni zapustiti domače ognjišče in skočiti na pomoč sokrajanu ali bolje sočloveku, ki je v tis-tem trenutku utrpel takšno ali drugačno nesrečo. Nesreče so pogosto posledica nepravilnega dejanja posameznika, recimo posameznika, ki ga je med delom morda zmotil telefon ali je moral med vožnjo samo pokukati, kdo mu »ne da miru« med upravljanjem vozila. Prav tak tre­nutek pa je lahko povod za požar ali drugo nesrečo. Zavedamo se, da ljudje nesreč ne povzročajo nalašč in da so nesreče le splet nesrečnih okoliščin. Smo pa tudi gasilci, enako kot udeleženci v različnih nesre­čah, samo ljudje, kljub temu pa poskušamo razumeti in se prostovolj­no odpravimo na vsako intervencijo, in to res srčno, in se maksimalno potrudimo, da bi pomagali po najboljših močeh. Pri gradnji za nas prepotrebnega gasilskega doma pa kljub prizade­vanju večine ne poteka vse po načrtih, kajti nekateri svetniki si priza­devajo, da bi se njegova gradnja zaustavila oziroma odložila. Primer teh prizadevanj sta izvajanje nepotrebnih anket, s katerimi pa se je prioriteta gradnje samo še bolj potrdila, in pisanje in iskanje neute­meljenih pripomb, kar povzroča pri projektu gasilskega doma samo Razno dodatne stroške in nepotrebno izgubljanje časa. Prav ti svetniki pa so nam in vam pred volitvami obljubljali, da bodo zagotovili vse pot­rebno za gradnjo novega gasilskega doma. S povedanim si želimo vse občane pripraviti do tega, da bi se po­skusili vsaj za delček časa postaviti v našo kožo, da bi občutili in razumeli našo potrebo po novem domu, v katerem bomo imeli dovolj prostora tako za opremo kot tudi za operativce in ki nam bo omo­gočal, da se bomo lahko zdravi vračali med svoje domače. Nikoli nismo nasprotovali predlogom in mnenjem drugih občanov, če so bili konstruktivni in strokovni. V preteklosti pa smo tudi že pokazali, da smo vedno pripravljeni prispevati svoj delež, in to tako z delom kot s finančnim vložkom, kar smo nazadnje dokazali ob nakupu ga­silskega vozila, leta 2015, ko smo za 240 tisoč evrov vredno vozilo mi prispevali polovico potrebnih sredstev. Ta članek naj bi vam predstavil naše delo v preteklih dveh letih. Upamo, da smo vas z njim prepričali in da smo tudi določenim ose­bam dokazali, da delamo, pa čeprav se s tem neradi izpostavljamo. Tudi te osebe pa vabimo, naj se nam pridružijo in tudi oni opravijo kakšno prostovoljno uro za dobrobit občine Trzin. . Upravni odbor in poveljstvo Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, foto: Arhiv PGD Trzin Obvestilo ambulante za bolezni dojk V Zdravstvenem domu Domžale deluje ambulanta za bolezni dojk že od leta 1998, in to, kot kažejo statistični podatki o odkritem karcinomu dojk, dokaj uspešno. Od leta 2012 pa se obseg njihovega preventivnega programa po­stopno zmanjšuje, in sicer zaradi izvajanja enakega nacionalnega programa DORA , ki ga financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v katerem so zajete ženske od 50. do 69. leta starosti. Nekatere občine, med njimi tudi Občina Trzin, pa ob tem krijejo stroške za: - preventivne klinične preglede dojk ter - preventivne mamografije in - UZ preiskave dojk še za ženske, mlajše od 50 let in starejše od 69 let, torej za ženske, ki niso vključene v presejalni program DORA. Za te preglede napotnica ni potrebna, naročite pa se po telefonu, na telefonski številki 01 72 45 220 ali 051 683 773, tam pa dobite tudi vse potrebne informacije. Za ženske, ki opazijo spremembe na dojkah, pa velja navodilo, naj se ne glede na starost čim prej obrnejo na izbranega osebnega zdravnika ali ginekologa in si pridobijo napotnico za pregled. . Zdravstveni dom Domžale in Občina Trzin Obvestilo o popolni zapori cest Obveščamo vas, da bomo zaradi tradicionalne športne priredi­tve, 20. teka Petra Levca Skirca Trzin, v soboto, 21. aprila, med 9. uro in 12.30 izvedli popolno zaporo nekaterih delov občinskih cest. Zaprte bodo: Ljubljanska cesta od Centra Ivana Hribarja do pešpoti ob Pšati, cesta Za hribom od križišča z Ljubljansko cesto, Habatova ulica mimo cerkve in v nadaljevanju tudi cesta Za hri­bom, do Loke pri Mengšu. Zaprta bo tudi pešpot okrog šolskega športnega parka. Zapora bo označena s predpisano prometno signalizacijo. Ude­leženci v prometu so dolžni upoštevati signalizacijo in navodila redarjev. Hvala za razumevanje! . Športno društvo Trzin Napovednik Kulturno društvo Ivan Hribar in Ženski pevski zbor Trzinke V A B I TA na 1. revijo pevskih zborov ***Trzinka poje*** v NEDELJO, 20. maja 2018, ob 13.30, pred Centrom Ivana Hribarja, med bloki T-3, Ljubljanska cesta 12F, Trzin. Kdor poje, zlo ne misli. Blagor hiši, kjer se petje sliši. PRIJAZNO VABLJENI! Napovednik Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin vabi na svoje aktivnosti V torek, 8. maja, ob 8. uri organiziramo pohod na Planino nad Vrhniko, v četrtek, 10. maja, ob 7.30 pa izlet v tri doline. Vabljeni! NAŠE DRUGE AKTIVNOSTI -Kolesarji že pripravljajo kolesa, saj je že čas za izlet z njimi – ob petkih, izpred CIH-a, ob 9. uri; -pohodniki hodijo na krajše ali daljše sprehode – ob torkih, izpred Mercatorja, ob 8. uri; -balinarji se ob lepem toplejšem vremenu že pripravljajo na tekme in balinarski turnir PZDU; -strelci vadijo streljanje z zračno puško na strelišču strelskega društva v OŠ Trzin – ob ponedeljkih, od 11. do 12. ure. -ročne spretnosti pa si članice večajo z ustvarjanjem v društveni sobi na Mengeški 9 – ob četrtkih, po 10. 30. (Prizadevne članice vabijo medse nove člane, ljubitelje ročnih spretnosti.) Kdor živi za dobro in hoče boljše, naj se ne čudi, če ga doleti slabše. (Konfucij) Zoran Rink, predsednik Društva upokojencev Žerjavčki Trzin Pozabi rumene trače, pri nas je rdeča nit modra vsebina! V tokratni številki preberite: Intervju z alpinistom Silvom Karom, 3. POHOD OB REKI, KI POVEZUJE 9. junij 2018 www.pohodobreki.si pogovor z mengeškim čebelarjem Matejem Blejcem, kolumno Noaha Charneyja in ostalo aktualno vsebino. Spremljajte nas tudi na w w w. modre-novice.si ter na Facebooku. Občine Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda.