v
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 6	Ljubljana, sreda 29. februarja 1984	________ Cena 50 dinarjev	Leto XLI
313
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv
Razglaša se zakon o spremembi zakona. o skladih skupnih rezerv, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 20. februarja 1984 in na seji Zbora občin dne .20. februarja 1984.
St. 0100-65/84
Ljubljana, dne 20. februarja 1984.
Predsednik
Viktor Avbelj 1. r.
ZAKON
o spremembi zakona o skladih skupnih rezerv
1	člen
Drugi odstavek 6. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11-537/79 in 23-1261/81) se spremeni tako, da se glasi:
»V sklade skupnih rezerv združi temeljna organizacija največ tisti del sredstev rezerv, ki presega zrie-sek povprečnega enomesečnega osebnega dohodka delavcev v temeljni orgamzaclji, obračunanega za prejšnje leto na način, ki je določen s samoupravnim splošnim aktom oziroma tisti del sredstev rezerv, ki presega polovico zneska stanja rezerv po zaključnem računu za prejšnje leto.«
2.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-41/84
Ljubljana, dne 20. februarja 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Vinko Hafner L r.
314.
Na podlagi' pooblastila iz 19. člena zakona o spre-hiembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne Pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in etoritev (Uradni Ust SRS, 8t 39-1734/81) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoj j seji dne 8. februarja 1984 določila prečiščeno besedilo zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov Da od plačil za
storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev.
Prečiščeno besedilo tega zakona obsega zakon o posebnem, republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani ter zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72) in zakona o njegovih spremembah in dopolnitvah (Uradni list SRS, št. 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/70,'' 18-1149/77, 23-1469/77, 28-1631/78, 25-1168/79, 39-1734/81, 45-1937/82 in 40-1582/83), v katerih je navedeno kdaj so začeli veljati.
Št. 421-15/84
Ljubljana, dne 8. februarja 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Zakonodajno-pravne komisije tir. Miha Ribarič 1. r.
ZAKON
o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (prečiSčeno besedilo)
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
V SR Sloveniji se plačuje od prometa proizvodov in od plačil za storitve posebni republiški davek (v nadaljnjem besedilu: posebni republiški prometni davek).
Posebni'republiški prometni davek se obračunava in plačuje po zveznih predpisih o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah tega zakona ter po predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
S tem zakonom se ureja način določanja davčne
obveznosti, evidentiranja, obračunavanja in plačevanja davka, kontrola obračunavanja in plačevanja davka ter roki za plačilo davka in določbe o kaznih za plačevanje temeljnega ter posebnega republiškega In občinskega davka od prometa proizvodov in storitev (v nadaljnjem besedilu: prometni davek), kadar so zavezanci za prometni davek občani in zasebne pravne osebe.
II. POSEBNI REPUBLIŠKI PROMETNI DAVEK
3.	člen
Posebni republiški prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od prometa:
1.	proizvodov, za katere je z zveznim zakonom določeno, da se ne plačuje posebni prometni davek;
2.	proizvodov, za katere je z uredbo o povečanju, zmanjšanju oziroma odpravi stopenj temeljnega davka od prometa posameznih proizvodov določeno, da se ne plačuje temeljni prometni davek, če ni s tem zakonom drugače določeno;
3.	proizvodov, za katere je v tarifi posebnega republiškega prometnega davka predpisana oprostitev;
4.	knjig, brošur in drugih publikacij, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov — s področja znanosti, umetnosti, kulture, izobraževanja in vzgoje; strokovnih publikacij; informativnega tiska; učnih filmov ter katalogov knjig, muzejev, likovnih galerij in razstav. Mnenj,e__o__tem, ati gre za proizvode iz te točke, si mora založnik oziroma. uvoznik priskrbeti od pristojnega republiškega organa, preden jih da v promet.
Za publikacije, izdane v drugih republikah oziroma pokrajinah, ki so v prometu na območju SR Slovenije, velja mnenje, ki ga je izdal pristojni organ republike oziroma pokrajine, na katere območju ima založnik oziroma uvoznik poslovni sedež;
5.	proizvodov domače obrti, če se domača obrt opravlja ob pogojih iz 90. člena obrtnega zakona ter je dano mnenje splošnega združenja Gospodarske zbornice Slovenije — Zveze obrtnih združenj Slovenije po 95. členu obrtnega zakona, da se izdelki štejejo za predmete domače obrti;
6.	zastav in praporov;
7.	od prometa rabljenih stvari, ki se opravi med občani, med zasebnimi pravnimi osebami ter med občani in zasebnimi pravnimi osebami neposredno ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posrednikih oziroma kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov, izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Posebni republiški prometni davek se plačuje tudi od plačil za storitve, določene s tarifo posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Posebni republiški prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi posebnega republiškega prometnega davka, ki je sestavni del tega zakona.
5.	člen
Za plačevanje posebnega republiškega prometnega davka od meničnih kreditov se uporabljajo menične golice enotne izdaje, izdane v skladu z dogovorom republik in avtonomnih pokrajin o temeljih politike obdavčevanja meničnih kreditov ter o tiskanju, prodaji, zamenjavi In izločitvi meničnih goite iz uporabe.
m. NAČIN DOLOČANJA DAVČNE OBVEZNOSTI, EVIDENTIRANJE, OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE PROMETNEGA DAVKA TER KONTROLA OBRAČUNAVANJA IN PLAČEVANJA DAVKA PRI OBČANIH IN ZASEBNIH PRAVNIH OSEBAH
6 člen
Davčni zavezanci — občani in zasebne pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) plačujejo prometni davek od celotnega prometa proizvodov neposredno s končnimi potrošniki In od opravljenih storitev.
Zavezanci, ki po določbah zakona o davkih občanov plačujejo davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz dejavnosti) . po plačani realizaciji plačujejo izjemoma na njihovo zahtevo tudi prometni davek po plačani realizaciji ob pogoju, da v knjigovodskih evidencah zagotovijo podatke o plačilu faktur in o višini v teh fakturah obračunanega prometnega davka.
7.	člen
Občani, ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost, obračunavajo in plačujejo posebni prometni davek od alkoholnih pijač, osvežilnih gaziranih brezalkoholnih pijač in aromatiziranih sirupov, sodavice ter drugih pijač, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2 vol %, od nabavljenih količin pijač.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni obračunati, prijaviti in vplačati posebni prometni davek v 10 dneh po preteku vsakega meseca.
8.	člen
Občani, ki samostojno opravljajo prodajo na drobno (v nadaljnjem besedilu: samostojni prodajalci) obračunavajo in plačujejo posebni prometni davek od nabavljenih količin proizvodov, od katerih se plačuje posebni prometni davek.
Davčna osnova je prodajna cena. ki ne vsebuje temeljnega in posebnega prometnega davka.
Posebni prometni davek so samostojni prodajalci dolžni obračunati, prijaviti in vplačati v 10 dneh po preteku vsakega meseca.
Določbe tega člena veljajo tudi za samostojne obrtnike, ki imajo dovoljenje za prodajo tujih izdelkov (89. člen obrtnega zakona).
9.	člen
Proizvajalne, trgovske in druge organizacije združenega dela ter obrtniki — proizvajalci, ki' zavezancem iz 7. in 8. člena tega zakona prodajajo proizvode, smejo prodajati brez obračunavanja posebnega prometnega davka samo tiste proizvode, katere zavezanci na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa lahko prodajajo neposredno končnim potrošnikom.
Zavezanci iz 7. in 8. člena so dolžni prodajalcem iz prvega odstavka tega člena predložiti pismeno naročilnico, ki mora biti oštevilčena, datirana in podpisana in na vpogled po predpisih izdano dovoljenje za promet proizvodov iz prvega odstavka tega člena.
Prodajalci is prvega odstavka tega člena go dolžni za vsako prodajo proizvodov, od katerih ni bil obračunan posebni prometni davek, izdati račun, na katerega so dolžni napisati ime in priimek zavezanca, številko dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti z navedbo tega organa ter številko in datum naročilnice. Kopije faktur o prodanih proizvodih po tem odstavku morajo prodajalci pošiljati organu za družbene prihodke tiste občine, v kateri je bilo takemu kupcu izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti, in sicer najpozneje do 10. v mesecu za prejšnji mesec.
Kolikor občani, ki samostojno opravljajo gostinsko. slaščičarsko ali podobno dejavnost ter prodajo na drobno, nabavljajo proizvode, navedene v prvem odstavku 7. in 8. člena tega zakona drugače kot je določeno v tem členu (v trgovini na drobno fn podobno), se štejejo za davčne zavezance temeljnega in poseb-
nega prometnega davka, ne glede na to, ali je bil že ob nabavi plaean prometni davek ali ne.
10.	člen
Zavezanci plačujejo prometni davek po kraju, v katerem je bil opravljen promet proizvodov oziroma storitev.
Ce je bil promet opravljen in prometni davek plačan izven območja občine v kateri zavezanec plačuje davek iz dejavnosti, je organ za družbene prihodke te občine dolžan v 10 dneh po preteku vsakega trimesečja za opravljen promet proizvodov oziroma za opravljene storitve v preteklem trimesečju dostaviti organu za družbene prihodke občine, ki je pristojna za odmero davka iz dejavnosti, podatke o opravljenem prometu proizvodov oziroma opravljenih storitvah ter o obračunanem in plačanem prometnem davku na njenem območju.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena občani, ki samostojno opravlja; o gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost ter prodajo na drobno, plačujejo prometni davek v občini, v kateri plačujejo
davek od dejavnosti.
11.	člen
Zavezanci, ki so po določbah zakona o davkih občanov dolžni voditi pos'ovne knj ge, morajo v teh
knjigah zagotoviti tudi potrebne podatke za odmero prometnega davka.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so vsi zavezanci davka iz dejavnosti, ki prodajajo izdelke, od katerih se plačuje promethi ds ek in občani, ki se ukvarjajo z žaganjem lesa za druge, razen zavezanci, ki plačujejo davek iz delavnosti v pavšalnem letnem znesku, dolžni voditi evidenco o svojem poslovanju.
Na računih za prodano blago in opravljene storitve so zavezanci dolžni posebej izkazati obračunani Prometni davek.
Vrste in način vodenja poslovnih knjig predpiše Republiška uprava za družbene prihodke.
12.	člen
Prometni davek se odmerja zavezancem davka iz dejavnosti skupno z odmero davka iz dejavnosti.
Zavezancem, katerim se davek iz dejavnosti odmerja po dejanskem dohodku, in so dolžni voditi poslovne knjige, se davek odmeri po stanju, ki ga izkažejo v letni davčni napovedi, izdelani na podlagi teh knjig; zavezancem, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, pa na podlagi letne napovedi.
Ce organ za družbene prihodke na podlagi pregleda poslovnih knjig ali drugih podatkov spozna, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, da zavezanec ni izkazal vsega prometa, ki bi' ga moral izkazati, ali da je izkazani promet v očitnem nesorazmerju z obsegom poslovanja, ugotovi promet in odmeri Prometni davek na podlagi cenitve po drugih razpoložljivih podatkih v skladu z določbami zakona o davkih občanov.
Zavezancem, ki plačujejo davek iz dejavnosti v Pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi prometni davek. Takšno plačevanje 'felja samo za območje občine, ki ga je uvedla. Ob-^■nska skupščina predpiše natančnejša merila za dolo-Canje pavšalnega letnega zneska prometnega davka.
Napoved za odmero prometnega davka je sestav-del napovedi za odmero davka iz dejavnosti.
13.	člen
Zavezanci iz prejšnj člena so dolžni v 10 dneh po preteku vsakega meseca prijaviti v preteklem mesecu doseženi promet proizvodov oziroma opravljene storitve ter obračunati in vplačat; prometni davek iz tega prometa.
Davčno /lijavo vložijo v občinah v katerih je bil opravljen promet proizvodov oziroma v katerih je bila opravljena storitev.
V letni davčni napovedi, ki jo vložijo v občini, v kateri plačujejo davek iz dejavnosti, so dolžni izkaza tudi pr m; , . jizvoaov oziroma opravljene storitve v drugih občinah.
Zavezanci, ki plačujejo davek iz dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, plačujejo prometni davek v rokih in na način, kot je predpisan za plačevanje davka iz dejavnosti.
14.	člen
Zavezanci, ki občanom prodajo proizvode ali opravijo storitve, od katerih se plačuje prometni davek, pa od takega prometa ne plačujejo prometnega davka po enem od načinov iz 12. člena tega zakona, plačajo prometni davek od vsakega posameznega izvršenega prometa oziroma opravljene storitve.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka so dolžni naj-kasneje v 7 dneh po opravljeni prodaji proizvodov oziroma opravljenih storitvah .prijav u k promet ter obračunati in vplačati prometni davek. Prijavo vložijo občini, v kateri so opravili promet proizvodov oziroma storitev.
Ce organ a družbene prihodi:e ugotovi, da zavezanec opravljenega prometa ni napovedal, ali ga ni izkazal v celoti, ugotovi promet in odmeri prometni davek jJo tretjem odstavku 12. člena trga zakona.
15.	člen
K idar družbene pravne osebe izplačujejo račune za p >dano blago in opravljene štor.Ive zavezancem, ki ne plačujejo prometnega davka po enem od načinov iz 12. člena tega zakona, morajo obračunati -prometni davek, ga ob izplačiu računa odtegniti in ga v 7 dneh vplačati na ustrezen račun.
Zavezanci iz 12. člena, tega zakona so dolžni na računu za prodano blago ali opravljene storitve, ki ga predložijo v izplačilo družbenim pravnim osebam, dati pismeno izjavo o načinu plačevanja prometnega davka (po dejanskem dohodku ali v pavšalnem letnem znesku) z navedbo odločbe organa za družbene prihodke, s katero jim je predpisana obveznost plačila prometnega davka.
16.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega republiškega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom, odbije posebni republiški prometni davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke ob naslednjih pogojih:
1.	da v redu vodi poslovne knjige;
2	da je iz faktur in drugih dokazov razvidno, da je bil plačan prometni davek od materiala, uporabljenega za izdelke, za katere zahteva odbitek prometnega davka;
3.	da so izdelki, za katere zahteva odbitek prometnega davka, prodani.
Pri ugotavljanju kolikšen znesek prometnega davka. plačanega od materiala, ki je b i uporabljen za izdelke, naj se odbije, se upošteva razmerje med ce-
lotnim porabljenim materialom tor materialom, porabljenim za izdelke, za katere, se zahteva odbitek, •upoštevajoč pri tem običajne normative porabe materiala in druge okoliščine, ki imajo pomen za ugotovitev davčne obveznosti.
Pravico do olajšave uveljavlja zavezanec ob mesečni prijavi prometa ali najkasneje ob letni napovedi s posebno vlogo skupaj s podatki'in dokumentacijo o opravljenem psometu in o obračunanem davku od prodanih proizvodov, ki so zavezani plačilu prometnega davka ter dokumentacijo o porabljenem materialu in plačanem prometnem davku od porabljenega reprodukcijskega materiala.
17.	člen
Lastniki gozdov so dolžni plačati prometni davek od vseh odkazanih posekanih količin lesa in od lesa, posekanega v nasprotju z zakonom o gozdovih, razen od lesa:
1.	ki ga prevzamejo organizacije združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lasti;
2.	ki se po zakonu o gozdovih prepusti lastnikom gozdov za neposredno uporabo v njihovem gospodarstvu in gospodinjstvu in ga lastniki v ta namen tudi uporabijo;
3.	ki se po zakonu o gozdovih prepusti lastnikom gozdov za potrebe domače lesne obrti (suha roba, obo-darstvo)
Organizacije združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v zasebni lasti, so dolžne do 15. februarja v letu predložiti organom za družbene prihodke podatke za preteklo leto o količinah lesa iz prejšnjega odstavka, od katerih so lastniki' gozdov dolžni'plačati prometni davek. Na podlagi teh podatkov organi za družbene prihodke odmerijo prometni davek v roku. ki je določen za odmero davka iz kmetijstva. •
Občani so. dolžni plačati prometni davek tudi od vseh količin lesa, posekanih na negozdnih zemljiščih, ki jih prodajo ali kako dtugače oddajo. Opravljeni promet prijavijo organu za družbene prihodke v skladu z določbami 14. člena tega zakona.
Davčna osnova za gozdne sortimente ter žagan in tesan les je prodajna cena po cenikih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prodajo navedenih proizvodov. V davčni osnovi ni vsebovan prometni davek. .
18 člen
Zasebni proizvajalci, vina in žganja katerih letna proizvodnja presega količine, dovoljene za potrebe članov gospodinjstva, so zaradi obračuna prometnega davka dolžni vsako leto do konca novembra predložiti organu za družbene prihodke občine, v kateri plačujejo davek iz kmetijstva, posebno napoved o proizvedenih količinah vina ter vsako leto do konca aprila posebno napoved o proizvedenih količinah žganja.
Ko!‘čine. ki se upoštevajo zasebnemu proizvajalcu za potrebe članov gospodinjstva, se priznajo na način in ob pogojih, ki jih določi občinska skupščina.
Proizvajalci iz prvega odstavka tega člena so dolžni v 10 dneh po preteku vsakega trimesečja prijaviti količine vina tn žganja, ki so iih v preteklem trimesečju prodali neposredno končnim potrošnikom, ter obračunati in vplačati prometni davek.
V prijavi so dolžni' izkazati tudi prodajo vina ih žgania trgovskim, gostinskim in drugim organizacijam združenega dela, M vino fn žganje prodajajo ali upo-rabliajo za nadaljnjo predelavo, prodajo drugim družbenim pravnim osebam, Id so po prvem odstavku 15. člena tega zakona sami dolžni obračunati in vpla-
čati prometni davek, ter prodajo občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost ali prodajo na drobno, ki so sami davčni zavezanci za posebni prometni davek.
Organi za družbene prihodke so dolžni podatke o prodaji vina in žganja občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost ali prodajo na drobno, posredovati organom za družbene prihodke občin, ki so pristojne za odmero davka iz dejavnosti.
Zavezanci iz tretjega odstavka tega člena vodijo o prodaji vina in žganja posebno evidenco, ki jo predpiše Republiška uprava za družbene prihodke.
19. člen
Kontrolo, kako zavezanci obračunavajo in plačujejo prometni davek, opravljajo občinski organi za družbene prihodke in Republiška uprava za družbene prihodke.
Pristojni organ ima pravico pregledati delovne prostore, v katerih se upravlja dejavnost, naprave, blago, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca glede tega. kako izpolnjuje svoje davčne obveznosti.
Z delovnimi prostor: so mišljeni poslovni in pomožni prostori ter stanovanjski prostori, če zavezanec v njih opravlja dejavnost, od "katere plačuje prometni davek, oziroma skladišč; v teh prostorih proizvode, od prometa katerih se plačuje prometni davek.
20 člen
Kolikor ni s tem zakonom drugače določeno, se glede vložitve napovedi, odmere davka, pritožbe, vračila davka., odprave ali spremembe odločbe po nadzorstveni pravici, obračunavanja in pobiranja davka, prisilne izterjave davka, odpisa davka zaradi neizterljivosti, zastaranja, evidence in knjiženja davka ter zastaranja pravice do uvedbe in vodenja postopka za prekršek ter pravice do izterjave denarne kazni, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov.
21.	člen
Republiška uprava za družbene prihodke predpiše obliko in vsebino napovedi oziroma prijave iz 7., 8., 12., 13., 14. in 18 člena tega zakona.
22.	člen
Zavezanec, ki je dolžan vložiti letno davčno napoved za odmero prometnega davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu oziroma v roku,
\ določenem v tem zakonu, mora na račun povečanega davka plačati 10°/o od odmerjenega zneska oziroma najmanj 200 din.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero davka niti v poznejšem roku na vročeni' osebni poziv, mora na račun povečanega davka plačati 20% od odmerjenega zneska oziroma najmanj 400 dinarjev.
Zavezanec ni dolžan plačati povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za.vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri davka, predloži organu za družbene prihodke dokaze, da iz upravičenih razlogov ni vložil napovedi oziroma da jo iz upravičenih razlogov ni vložil pravočasno.
23 člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50 000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	proizvajalna, trgovska ali druga organizacija združenega dela. če pri prodaji proizvodov občanov.
ki samostojno opravljajo gostinsko, slaščičarsko ali podobno dejavnost in prodajo na drobno, ne pošlje kopije fakture v predpisanem roku pristojnemu občinskemu organu za družbene prihodke (tretji odstavek 9. člena);
2.	organizacija združenega dela, ki gospodari z
gozdovi v zasebni lasti, če he predloži organu za družbene prihodke podatkov, ki jih je dolžna predložiti po drugem odstavku 17. člena tega zakona;
3.	zasebna pravna oseba, če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev ali ne predloži posebne napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja ali če ne vodi evidenc, ki jih je dolžna voditi po tem zakonu (drugi odstavek 14. člena in prvi, tretji in šesti odstavek 18. člena).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz tega člena.
24.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 20.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	zavezanec — občan, če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev ali ne predloži posebne napovedi o proizvedenih količinah vina in žganja (drugi odstavek 14. člena, prvi in tretji odstavek 17. člena in prvi in tretji odstavek 18. člena);
2.	zavezanec — občan, če ne vodi evidenc, kd jih je dolžan voditi po tem zakonu (drugi odstavek 11. člena in šesti odstavek 13. člena).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50 000 dinarjev se kaznuje za prekrške v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti zavezanec — občan:
1.	če v predpisanem roku ne prijavi opravljenega
prometa proizvodov oziroma opravljenih storitev (drugi odstavek 7. člena, tretji odstavek 8. člena in prvi odstavek 13. člena);	v
2.	če ne vodi aii ne vodi v redu poslovnih knjig oziroma evidenc, ki jih je dolžan voditi po tem. zakonu (prvi in drugi odstavek 11. člena);
3.	če pri prodaji proizvodov občanom, ki samostojno opravljajo gostinsko,' slaščičarsko ali podobno dejavnost in prodajo na drobno, ne pošlje kopije fakture v predpisanem roku pristojnemu občinskemu organu za družbene prihodke (tretji odstavek 9. člena)
Postopek o prekrških iz tega člena vodi davčni organ po določbah zakona o prekrških.
Pooblaščena oseba davčnega organa lahko za prekrške iz tega člena izterja takoj na mestu od občanov denarno kazen 500 dinarjev, od posameznikov, ki opravljajo samostojno dejavnost, pa denarno kazen 1.000 dinarjev.
IV. POSEBNE DOLOČBE
25.	člen
Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja in skladnega razvoja SR Slovenije občinske skupščine z medsebojnimi dogovori usklaj.ujejo višino stopenj posebnega občinskega prometnega davka. Pobudo za medsebojno dogovarjanje dajejo občinske skupščine neposredno, lahko pa jo da tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.	,
26.	člen
Del posebnega republiškega davka od prometa Proizvodov odstopa SR Slovenija s posebnim aktom Skupščine SR Slovenije posameznim občinam.
27.	člen
Stopnjo 11,5 e/e pričnejo davčni zavezanci uporabljati z dnem uveljavitve odloka občinske skupščine, s katerim se odpravi posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3 »/o.
Služba družbenega knjigovodstva izvrši v petih dneh po uveljavitvi odloka iz prejšnjega odstavka poračun po 1. januarju 1983 vplačanega posebnega občinskega davka’ od prometa proizvodov.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Dokler ne bodo izdane menične golice enotne izdaje v smislu 5. člena tega zakona, se bodo uporabljale dosedanje menične golice enotne izdaje, razen meničnih golic do vsebnosti 3.000 dinarjev, in sicer tako, da se morebitna razlika v davku doplača v gotovini pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva.
29.	člen
O pritožbi zoper prvostopne odločbe o prekrških v primerih, ko so bile pritožbe vložene pred 31. 12. 1983, postopek' o prekršku na drugi stopnji pa še ni končan, odloča Republiška uprava za družbene prihodke.
TARIFA POSEBNEGA REPUBLIŠKEGA PROMETNEGA DAVKA
.	Tarifna št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje: 11,5 "/o.
Opomba:
Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od:
1.	Motornih vozil in priklopnikov zanje, za katere velja obvezna registracija, ki jih uvozijtiž občani m zasebne pravne osebe Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba po svojem stalnem prebivališču oziroma sedežu v 15 dneh od dneva, ko nastane obveznost plačiia carine in drugih uvoznih davščin. Brez dokaza *o plačanem prometnem davku vozila ni mogoče registrirati.
Davčna osnova za vozila iz te točkč je vrednošt, ugotovljena po carinskih predpisih, povečana za carino in uvozne davščine.
2.	Osvežilnih gaziranih brezalkoholnih pijač in aromatiziranih sirupov, sodavice ter pijač, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2 vol %.
Z osvežilnimi gaziranimi brezalkoholnimi pijačami, aromatiziranimi sirupi in pijačami, ki vsebujejo alkohol, vendar ne več kot 2 vol %, so mišljeni proizvodi iz prvega odstavka 20. člena pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu evidence, obračunavanju in plačevanju davka od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 21/80).
Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od mineralne vode.
Davčna osnova za pijače iz te točke je:
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo;
—	za proizvajalce uvoznike ih prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena. ki ne vsebuje prometnega davka.
3.	Učnih filmov, gramofonskih plošč, posnetih magnetofonskih in video kaset ter posnetih magnetofonskih in magnetnih trakov, razen tistih iz 4. točke
3.	člena tega zakona; od koledarjev, telefonskih imenikov, voznih redov, prospektov in podobnih grafičnih izdelkov.
Tarifna št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni republiški prometni davek:
1.	od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o domačih surovin, računano po vrednosti:
—	od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač 1 e/o;
—	od piva 8 %>;
—	od naravnega žganja in vinjaka 10 %>;
—	od drugih alkoholnih pijač 15®/»;
2.	od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 “/o domačih surovin, računano po vrednosti 20 %>.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače, za katere je davek določen v odstotku, je:
—	za gostinske organizacije Združenega dela in za samostojne gostince — nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka.
2.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravpih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
3.	Posebni republiški prometni davek se ne plačuje od jabolčnika, medicinskega vina in medice, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
Tarifna št. 3
Od alkohola (etanola)	1,50
Od denaturiranega alkohola za gorivo	1,00
Opomba:
Davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tarifna št 4 ^
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, razen tistih iz 4. točke 3. člena tega zakona 17,5 %>
Tarifna št. 5
Od meničnih kreditov se plačuje posebni republiški prometni davek, in sicer:
Od zneska meničnega kredita v dinarjih
nad	do	Znaša dinai
	5.000	6
5.000	7 500	10
7.500	10.000	15
10.000	15.000	20
15.000	25.000	30
25 000	50.000	60
50.000	100.000	100
100.000	150.000	150
in za vsakih	' v.	
začetih	5.000 dinarjev nad 150.000	
	dinarjev	15
Opomba;
1.	Posebni davek od plačil za storitve se plača
od zneska meničnega kredita v dinarjih. Ce se kredit glasi v tuji valuti, se preračuna po tečaju, ki velja ob nastanku davčne obveznosti (nakupu enotne menične golice);
2.	če je bil od menice, izdane v tujini in plačljive v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, že plačan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se plača posebni davek od plačil za storitve v znesku 10 dinarjev ne glede na menični znesek. Ce od takšne menice še ni bil plačan davek oziroma taksa po tujih predpisih, se plača davek po tej tarifni številki;
3.	pri menicah, izdanih v tujini in plačljivih v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je davčni zavezanec menični upnik, davek pa se plača ob odkupu menice od domače banke;
4.	za menice, izdane v tujini in plačljive v tujini ali Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se plača davek po tej tarifni številki, če se v zvezi z njimi zahteva intervencija jugoslovanskih organov, ne glede na to, ali je bil zanje že plačan davek ali taksa po tujih predpisih, pa tudi v primerih iz 2. točke te opombe:
5.	za menice, izdane v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se plača posebni davek od plačil za storitve izključno z nakupom in uporabo enotnih meničnih golic, in sicer ob izdaji menice;
6.	za menični luredit, ki presega znesek 150.000 dinarjev, se posebni davek od plačil za storitve prehodno doplača po tej tarifni številki od zneska nad 150.000 dinarjev pn Službi družbenega knjigovodstva, ki potrdi to doplačilo na menični golici, predpisani za znesek nad 100.000 do 150.000 dinarjev in na njej označi novo menično vrednost, za katero velja menična golica pb doplačilu davka;
7.	za menice, ki se izdajajo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji na podlagi mednarodnih kreditnih pogodb in kreditnih pogodb, ki jih domače organizacije združenega dela sklenejo s tujimi osebami, ni obvezna uporaba enotnih meničnih golic. Takšna menica je lahko izpolnjena tudi v tujem jeziku, posebni davek od plačil za storitve pa zaračuna domača banka najpozneje ob vnovčenju menice;
8.	za menične kredite, Sane v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji družbenim pravnim osebam, kot tudi za menične kredite, dane za zidanje stanovanj ali za nakup novih, toda še ne vseljenih stanovanj od organizacij združenega dela, ki jih proizvajajo za trg, se plača posebni davek od plačil za storitve po tej tarifni številki z uporabo enotne menične golice, določene za vrednost nad 10.000 do 15.000 dinarjev, ne glede na višino meničnega kredita;
9.	za menice, ki se izdajo po zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 50/75), se ne plača posebni davek od plačil za storitve.
Tarifna št. 6
Od plačil za reklamo in propagando se plačuje posebni republiški davek od -plačil za storitve po stopnji 10 odstotkov.
Opomba:
Davčni zavezanec je prejemnik plačila za reklamo in propagando.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil na propagando za pospeševanje izvoza blaga in storitev za tuje turiste.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za reklamne, objavljene v po-litičnoinformativnih dnevnikih, radiu in televiziji ter v lokalnih periodičnih časopisih ter lokalnih radijskih postaj ah.
Tarifna št. 7
Od vstopnic za zabavne prireditve se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve, in sicer:
—	od vstopnic za diskoteke po stopnji 10 %
—	od vstopnic za druge zabavne prireditve po stopnji	5 °/o
Opomba:
1.	-Davčni zavezanec je prireditelj zabavne prireditve, ki je dolžan plačati davek po tej tarifni številki od vrednosti piodanih vstopnic.
2.	Prireditelj, ki zabavno prireditev prireja, občasno, mora najpozneje v 5 dneh pred prireditvijo predložiti občinskemu organu za družbene prihodke vstopnice v žigosanje. Davek je doižan plačati v 10 dneh po prireditvi.
Prireditelj, ki zabavne prireditve prireja v okviru samostojne dejavnosti mora imeti vse vstopnice, ki jih prodaja za posamezne prireditve, žigosane od občinske uprave za družbene prihodke. Davek po tej tarifni številki je dolžan plačati v 10 dneh po preteku vsakega meseca.
3.	Lastniki prostorov v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
4.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od vstopnic za kulturnoumetniške in telesnovzgojne prireditve (športne in telovadne nastope). Če nastane dvom, ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem za kulturo pristojni republiški upravni organ.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od kinematografskih vstopnic.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od obvezne konzumacije, ki se plača poleg vstopnic.
Posebni republiški davek od plačil ža storitve se ne plačuje od vstopnic za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene.
Tarifna št. 8
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 5 %>.
Opomba:
1.	Davčni zavezanec je prejemnik plačila za posredniške, agencijske in komisijske storitve.
2.	Posebni republiški davek od plačil za storitve *e ne plačuje:
—	od plačil, ki jih dosežejo družbene pravne osebe s prodajo vozovnic v notranjem prometu za račun organizacij združenega dela, ki opravljajo tak Promet;
—	od plačil za storitve, ki jih opravljajo posred-hiki (akviziterji) s prodajo knjig, brošur in drugih Publikacij iz 4. točke 3. člena tega zakona;
—	od plačil za turistične storitve tujim turistom v Jugoslaviji;
—	od plačil za storitve menjalnic.
Tarifna št. 9
Od plačil za projektantske in odvetniške storitve se plačuje posebni republiški davek* od plačil za storitve po stopnji 5°/o.
Opomba:
1.	Za projektantske storitve, od katerih se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve se šteje:
•— izdelava tehnične dokumentacije po 5. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73, 8/75 in 39/81);
—	izdelava druge tehnične dokumentacije — drugo projektiranje iz podskupine 110403 enotne klasifikacije dejavnosti
2.	Davčni zavezanec je prejemnik plačila za opravljeno projektantsko in odvetniško storitev.
3.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za projektantske storitve, izvršene za izvajalca del v tujini ali za tuje naročnike.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za izdelavo izvlečka iz glavnega gradbenega projekta za etažne lastnike.
4.	Davčna osnova posebnega republiškega davka od plačil za odvetniške storitve je prejeta nagrada za odvetniško štor tev po določbah pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov (Uradni list SRS, št. 14/75, 11/77, 30/78 in 38/79).
Prejemnik plačila za opravljeno odvetniško storitev je dolžan napovedati in vplačati posebni republiški davek od plačil za storitve do 10. v mesecu za opravljene storitve v prejšnjem mesecu.
Posebni republiški davek od plačil za Storitve plačujejo tudi odvetniki, ki na podlagi pogodbe o stalnem zastopanju prejemajo pavšal
5.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od odvetniških storitev, če So opravljene po uradni dolžnosti.
Tarifna št. 10
Od plačil za prirejanje sejmov in razstav se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 5 ‘/o.
Opomba:
Davčni zavezanec je prejemnik plačila za prirejanje sejmov in razstav.
Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje za prirejanje mednarodnih sejmov in razstav, ki se Izvajajo za pospeševanje izvoza blaga in storitev.	'
Za mednarodni sejem šteje sejem, ki ima najmanj 15 Vo inozemskih direktnih razstavljal cev od najmanj 50 razstavljalcev, ki morajo zasedati najmanj 10 odstotkov razstavnih površin.
Za inozemskega razstavilalca šteje tisti, ki svoje blago na sejmu tudi razstavi.
Prireditelj sejma oziroma razstave in izvajalec storitev plača davek po tej tarifni številki tudi od plačil za dajanje v najem ali podnajem premičnih stvari in poslovnih prostorov, kadar gre za navedene storitve v okviru sejma.
Tarifna št. 11
Od plačil za prirejanje iger na srečo, razen iger na srečo, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 5 “/o.
Opomba:	4
1.	Davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, ki je dolžan plačati davek po tej tarifni številki od celotne vrednosti prodanih srečk in tombolskih tablic.
2.	Prireditelj mora najpozneje v 8 dneh pred prireditvijo prijaviti občinskemu organu za družbene prihodke dan in kraj prireditve. Davek po tej tarifni številki je dolžan plačati v 10 dneh po prireditvi
3.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za prirejanje iger na srečo, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene.
X	Tarifna št. 12
Od posebnih iger na srečo se plačuje posebni republiški davek od piačil za storitve po stopnji 8%>.
Opomba:
Igralnice posebnih iger na srečo so dolžne obračunati in plačati davek po tej tarifni številki od skupne vrednosti prejetih plačil, doseženih od posebnih iger na srečo.
Tarifna' št. 13
Od plačil za dajanje v najem ali podnajem stvari *se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve po stopnji 10 %.
Opomba:
1.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za dajanje v najem ali podnajem premičnih stvari in poslovnih prostorov.
2.	Davčni zavezanec je prejemnik plačila.
3.	Posebni republiški davek od plačil za storitve rent-a-car se plačuje, kadar se storitve opravljajo:
—	uporabnikom družbenih sredstev, razen turi-' stičnim in gostinskim organizacijam združenega dela, če storitve rent-a-car naročajo za domače alf tuje turiste;
—	zasebnim pravnim osebam;
—	obrtnikom, samostojnim prodajalcem in drugim občanom, ki samostojno opravljajo gospodarsko in drugo dejavnost, kadar storitve rent-a-car ne naročajo kot turisti;
—	tujim fizičnim osebam, ki so v Jugoslaviji na šolanju, specializaciji ali zaradi znanstvenega raziskovanja, zaposlitve ali opravljanja kakšne poklicne dejavnosti.
4.	Posebni republiški davek od plačil za storitve se.ne plačuje:
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem stvari, ki so namenjene domačim in tujim turistom;
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem kmetijske opreme in prostorov za opravljanje kmetijske dejavnosti;
—	od plačil za dajanje v najem opreme in prostorov, namenjenih za opravljanje dejavnosti iz področja 12 in 13 enotne klasifikacije dejavnosti;
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem stanovanjskih prostorov; '
—	od plačil za dajanje v najem javnih skladišč, silosov, hladilnic, tržnic in javnih garaž;
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem opreme in prostorov za prireditve, katerih dohodek je namenjen za opravljanje dejavnosti iz podskupine 140421 enotne klasifikacije dejavnosti;
—	od plačil za dajanje v najem ald podnajem premičnih stvari med temeljnimi organizacijami združenega dela, če so združevale sredstva za ta namen in obstoja samoupravni sporazum o združevanju;
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem poslovnih prostorov med temeljnimi' organizacijami združenega dela v okviru delovne organizacije;
—	od plačil za dajanje v najem ali podnajem poslovnih prostorov zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo storitveno dejavnost;
—	od plačil za dajanje v najem prostorov v odročnih naseljih, v katerih se opravlja predvsem prodaja proizvpdov, ki se štejejo za blago osnovne preskrbe občanov.
315.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 50. člena in prvega odstavka 186. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80 in 33/80), prvega razdelka 71. člena in drugega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
t	ODLOK
o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990
1.	člen
Družbeni plan Socialistične republike Slovenije se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do 1990 (v nadaljnjem besedilu: družbeni plan SR Slovenije).
Nosilci planiranja bodo pri pripravi družbenega plana SR Slovenije izhajali iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v SR Sloveniji, dolgoročnih planov SR Slovenije in SFR Jugoslavije ter strukture proizvodnih sil družbe in stopnje razvitosti socialističnih družbenoekonomskih odnosov.
2.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi' in do 31. maja 1984. leta predloži Skupščini SR Slovenije predlog smernic za pripravo družbenega plana SR Slovenije.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in do 31. maja 1985. leta predloži' Skupščini SR Slovenije osnutek, do 31. oktobra 1985. leta pa predlog družbenega plana SR Slovenije.
4.	člen
Odbor udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 bo januarja 1985. leta predložil podpisnikom osnutek, julija
1985. leta pa predlog dogovora d temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990.
Izvršni svet Skupščine SR Slov.enije bo tekoče obveščal Skupščino SR Slovenije o usklajevanju dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije in jo obvestil o njegovi končni uskladitvi.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije določi delovni program pripravljanja družbenega plana SR Slovenije.
6.	člen
Samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti sprejmejo programe dela za pripravo svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bodo njihove aktivnosti za pripravo planov potekale časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije in bodo samoupravni sporazumi in dogovori o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana SR Slovenije.
7 člen
Za delo v zvezi s pripravo družbenega plana SR Slovenije bo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pred-'agal v izhodiščih za pripravo republiškega proračuna za 1985. leto zagotovitev posebnih sredstev, ki bodo določena in porabljena v skladu s programom dela za pripravo družbenega plana SR Slovenije.
8.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prej "n "v "a člena je odgovoren predsednik ' Republiškega komiteja za družbeno planiranje.
9.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi družbenega plana SR Slovenije je Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje.
10.	,člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-34/84 .
Ljubljana, dne 21. februarja 1.984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
316.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave SR Slovenije, prvega razdelka 71. člena in 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela In Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o pripravi in sprejetja dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 8800
1.	člen
V 1. a členu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 17-1796/78, 20-1141/80 in 26-1142/83) se besedilo »do konca 1983. leta« nadomesti z besedilom »do 31. marca 1984«.
2.	člen
2.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pripravi in do konca oktobra 1984 predloži Skupščini SR Slovenije osnutek, do konca januarja 1985 pa predlog dolgoročnega piana SR Slovenije«.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-49/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko Hafner L r.	’
317.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 5. točke drugega odstavka 286. člena in 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 5. točke 326. člena, 335. člena in drugega 'odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 3. alinee drugega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o soglasju k predloga zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kavi, 1933
Daje sc soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kavi,-1933, ki ga je Skupščini SR Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine S FR Jugoslavije.
St. ZS 311-2/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
-	Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
318.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. Siena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter na podlagi 60. člena in 62. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1-2/80) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 25. januarja 1984 in Skup-
ščina Izobraževalne skupnosti Slovenije na seji dne
9.	februarja 1984 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju šestih članov Strokovnega sveta . SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje
Dolžnosti člana Strokovnega , sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje se razrešijo:
Peter Bekeš,
Janko Car,
mag. Anton K a š t r u n,
Gorazd Marinček,
Janez Marinko,
Oto Slemeni k.
Za člane Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje se imenujejo:
Ivan Furlan, svetovalec za izobraževanje kadrov v gospodarstvu pri Gospodarski zbornici Slovenije,
Erna Kožar, profesorica v Srednješolskem centru Ravne na Koroškem,
dr. Mirko Križman izredni profesor na Pedagoški akademiji v M ar1 boru,
dr. Franc Kuhelj, pomočnik direktorja TOZD Razvoj in raziskave LEK, Ljubljana,
dr. Renata Mejak, direktorica Pedagoškega inštituta' Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani,
Milan Regovc, svetovalec v SOZD Iskra, Ljubljana.
St. 111-141/84
Ljubljana, dne 9. februarja 1&84.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
319.
Na podlagi 26. alinee 335. člena ih 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 23. člena zakona o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št 19-909/76), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na M$ah Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1084 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 81. februarja 19*4 sprejela
ODLOK
o imenovanju javnega pravobranilca SR Slovenije
Za javnega pravobranilca SR Slovenije se imenuje: mag. Jože Gregorič, namestnik javnega pravobranilca SR Slovenije.
St. 111-68/84
Ljubljana, dne 21. februarja MM.
Skupščina	^
Socialistične republike Slovenije
Prednednfk Vinko Hafner L r.
326.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 5., 6., 30., 31. in prvega odstavka 33. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) in v skladu z odlokom o določitvi števila sodnikov pri Sodišču združenega dela SR Slovenije (Uradni list SRS, št 21/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1984 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21. febru-arja^l984 sprejela
ODLOK
o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
Za sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije, ki nista v delovnem razmerju pri tem sodišču, se izvolita:
Milutih M u ž i č, dosedanji namestnik družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije,
Silvij Šinkovec, predsednik Občinske konference SZDL Idrija.
St. 111-115/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r.
321.
Na podlagi 28. alinee 335. člena in 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60., 62. in 65. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 4/82), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1984 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
ODLOK
• t*volit vi eodeltov VHJega eedSča v Ljubljani
Za sodnike Višjega sodišča v Ljubljani se izvo-
Dandca Gerbec-Milač, sodnica Temeljnega
sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani
France Nučič, sodnik Temeljnega sodišča v Ljubljani, vodja Enote v Trbovljah,
Marija Ser u ga - T rp I a n, samostojna svetovalka v Ustavnem sodišču SR Slovenije.
st m-in/M
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
Skupščina
Seciatističue republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r.
(
322.
Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 65. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 24/77), je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1984 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije in o določitvi namestnika guvernerja Narodne banke
Slovenije
I
Za viceguvernerja Narodne banke Slovenije se Imenuje:
Nikolaj Zimšek, namestnik predsednika poslovodnega odbora Ljubljanske banke — Splošne banke Celje.
II
Viceguverner Nikolaj Zimšek se določi za namestnika guvernerja Narodne banke Sioven.je.
St. 111-101/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1934.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Vinko !' fnvr 1. r.
323.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12 alinee tretjega razdelka. 70. člena, 3. alinee prvega .odstavka 175. člena in tretjega odstavka -254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 9. člena zakona o Nagradi AVNOJ (Uradni list SFRJ, št. 4D/7&)* je Skupščina Socialistične republika Sle-eni j e na s«, ah Družbenopolitičnega zbora dne 20 februarja 1984 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21. februarja 1884 sprejela
ODLOK
o izvolitvi treh članov in njihovih namestnikov v odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije V
V odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije se izvolijo:, za člana:
dr. Dragotin Cvetko, akademik, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za namestnika:
Ciril Zlobec, pesnik, delegat v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije, za člana:
dr, Ivo Fabinc, rektor Univerze Edvard Kardelj v Ljub’jani, za namestnika:
dr. Majda Skerbic, izredna profesorica na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru,
Za člana:
dr. Rudi Kropivnik, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije,
za namestnika:
mag. Boris Andrijanič, predsednik poslovodnega odbora Krka Novo mesto. ,
St. 111-2/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1934;
Skupščina
Socialistične republike Slovenije PreuSeunlk Vinko Ltifner L r.
324.
Na podlagi 369. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 4. alinee tretjega razdelka i0. člena, 143. člena, 175. člena in tretjega odstavka 254. č.ena ter 365. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejan Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 198 i in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o fažrcšHvl ih imenovanju člana komisije Skupščine SR Slovemje za meižp.troune odnose
V	Komisiji Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose
se razreši:
dr. Marko Vrhunec, dolžnosti člana Komisije izmed znanstvenih, strokovnih in Javnih de.av-cev.,
za člana Komisije se imenuje:
dr. Borut B o h t e, redni profesor za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvard Kardelj v Ljubljani.
St. 0201-1/84
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije » Predsednik
Vinko Hafner 1. r.
325.
s
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 12. alinee tretjega razdelka 70. člena, 7. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter na podlagi 33. člena zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS. št. 32-1522/80), je Skupščina SociaPstične republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora dne 20. februarja 1934 in Zbora združenega dela ter Zbora občin dne 21.. februarja 1984 sprejela
ODLOK
.o imenovanju predsednika in členov loterijskega sveta Loterije Slovenje
V	loterijski svet Loterije Slovenije se imenujejo:
za predsednika:
Janko Zevart, delegat Skupščine SR Slovenije
za člane:
Tilka BI aha, delegat Skupščine SR Sloveni j e, Jana Crnkovič, delegat Loterije Slovenije, Ciril Drinovec, delegat Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije,
Ivan Janežič, delegat. Društva multiple skleroze Slovenije,
Ivo Janžekovič, delegat R.epubliškega sveta Zveze sindikatov Slovenije,
Ivan J a p e 1 j , delegat Zveze društev invalidov Slovenije,	,	«
Vida Kulovec, delegat Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije,
Janez M ar koli, delegat Telesnokulturne skupnosti Slovenije,
Ivan Peršak, delegat Zveze paraplegikov Sloveni j e,
Franc Pirc, delegat Skupščine SR Slovenije, Aljoša Redžepovič, delegat Zveze slušno
prizadetih Slovenije,
Jožica Rožmane, delegat Loterij e Slovenije, Stjepan S a ub e rt, delegat Telesnokulturne skupnosti Slovenije, 1
Boris Suš' a i šič, de -gat Društvi mišično obolelih Slovenije,	-
, Vili Tpma t, delegat Republiške konference SZDL Slovenije,
Zdravko Tomažin, de. jgat Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije,
Albin Vengust, delegat Planinske zveze Slovenije — Gorske reševalne službe,
Jože Zupanc, delegat Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije,
Bojan Žlender, delegat Republiške konference ZSM Slovenije,
Ivica Žnidaršič., delegat Rdečega križa Slo-venij e.
St. 111-78/84
Ljubljana, dne 20. februarja 1984.
Skupščina
Sociali: tiče. repobli e Slovenije
Predsednik Vinko H; fner 1. r.
326.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi, boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77, in 2/78) ter tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
I
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka-o pristojbinah za zdravstvena 'spričevala m potrdila za živali ter o kriterijih in merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Uradni list SRS, št. 41-1625/83) preneha veljati.
II
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 322-01/82-2/4
Ljubljana, dne 13. februarja 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
327.
Na podlagi 198. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/76 in 12/82) in v zvezi z 10. ‘ točko odloka o pogoj il za potrošniške kredite, ki se da jejo osebapi, ki so utrpele škodo ..ara i elementarnih nesreč (Uradni list SFRJ, št. 25/76, 17/77, 20/79 in 34/79) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o določitvi elementarne nesreče, zaradi katere se lahko dajejo potrošniški krediti osebam, ki so utrpele škodo
1. člen
Potrošniške kredite po Silaku o pogojih za potrošniške kredite, ki se dajejo osebam, ki so utrpele škodo zaradi elementarnih m ;reč (Uradni list SFRJ, št. 26/76, 17/77, 20/79 in 34,79), lahko banke dajejo osebam, ki so utrpele škodo zaradi viharja, ki je v -dneh od 9. do 11. februarja 1984 prizadel območja naslednjih krajevnih skupnosti:
1.	v občini Jesenice krajevne skupnosti Blejska dobrava. Hrušica, Javornik — Koroška Bela, Planina pod Golico, Žirovnica in mestne krajevne skupnosti Podmežaklja, Mirka Roglja-Petka, Sava;
2.	v občini Kranj krajevne skupnosti Bela, Britof, Brnik, Cerklje, Duplje, Golnik, Goriče, Grad, Kokra, Kokrica, Naklo, Olševek, Preddvor, Predoslje, Tene-tiše, Trstenik, Velesovo, Visoko;
3.	v občini Radovljica krajevne skupnosti Begunje, Brezje, Lesce in Radpvljica;
4.	v občini Tolmin krajevne skupnosti Borjanica, Kobarid, Staro selo — Kred in Srpenica;
5.	v občini Tržič krajevne skupnosti Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Lese, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Seben/c, Senično in Tržič — mesto.
o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah in
dopolnitvah odloka o pristojbinah za zdravstvena i	2- !-^en
spričeval i in potrdila za živali tor o kriterijih in me- i	Osebe iz prejšnjega člena vložijo prošnjo za po-
rilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne trošniško posojilo pri banki v roku 60 dni po uvelja-
preglede in dovoljenja	vitvi tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS.
St. 440-06/82-1
Ljubljana, dne 21. februarja 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
V
Predsednik
Janez Zemljarič L r.
'328.
Na podlagi. 196. in 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 12. točke odigra o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 68/83) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o uporabi sredstev dela prodajne cene motornega
bencina in ; tinskega olja — dieselskega goriva, vplačanih v letu 1984
1.	člen
Sredstva dela prodajne cene motornega bencina in
plinskega olja — dieselskega goriva, ki se v skladu z 12. točko odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in- naftnih derivatov (Uradni list SFRJ, št. 68/83) in z odlokom o določitvi in vplačilu razlike v prodajni ceni motornega bencina in plinskega \ olja — dieselskega goriva (Uradni list SRS, št. 16/83) v letu 1984 plačujejo in izločajo na poseben račun, se uporabljajo z"a financiranje izgradnje objektov cestnega, železniškega in energetskega gospodarstva v SR Sloveniji, za katere se bodo v letu 1984 uporabljala posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj in Evropske investicijske banke.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena usmerja s posebnega vplačilnega računa Služba družbenega knjigovodstva na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije za financiranje izgradnje objektov cestnega gospodarstva ter na račun izločenih sredstev Železniškega gospodarstva Ljubljana za financiranje izgradnje objektov železniškega gospodarstva do skupnega zneska 2870 mio dinarjev, in sicer v naslednjem sorazmerju od vsakega priliva:	,
—	92,4% na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije,
—	7,6% na račun izločenih sredstev Železniškega gospodarstva Ljubljana.
Sredstva, vplačana na poseben vplačilni račun nad zneskom iz prejšnjega odstavka, usmerja Služba družbenega knjigovodstva v celoti na račun izločenih sredstev Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije za financiranje izgradnje objektov energetskega gospodarstva.
3.	člen
Do uporabe za namene iz 1. člena tega odloka se
lahko navedena sredstva uporabljajo kot kratkoročna obratna sredstva, s tem, da se morajo do.31. 12. 1984 vrnitvi na račune izločenih sredstev.
4.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se do izločitve na račun izločenih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije, Železniškega gospodarstva Ljubljana in Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije vključujejo v sredstva depozita družbenopolitičnih skupnosti pri Narodni banki Slovenije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 380-04/82-6/5-2
Ljubljana, dne 23. februarja 1984.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
-----	Podpredsednik ■
Dušan Šinigoj L r.
329.
Na podlagi petega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) ter na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na tekoča goriva v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 62/83) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 118. seja dne 23. februarja 1984 sprejel
SKLEP
o določitvi organa, ki izdaja soglasje za nadomestitev obstoječih kotlov s kotli enake aii večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo tekočih goriv
I.
Pristojni organ republike po drugem in tretjem ■ odstavku 3. člena zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za financiranje graditve novih termoelektrarn, toplarn, energetskih objektov in kotlovnic na tekoča goriva v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 62/83) je Republiški komite za energetiko:
Republiški komite za energetiko daje na zahtevo organizacij združenega dela in drugih uporabnikov družbenih sredstev soglasje, da se obstoječi kotel nadomesti s kotlom enake ali večje zmogljivosti za nadaljnjo uporabo tekočih goriv, če ugotovi, da ni tehničnih, tehnoloških, ekoloških in ekonomskih pogojev ■ za prehod na premog.
u
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 311-18/82-6/2-1
Ljubljana, dne 23. februarja 1984.
Izvršni svet Skupščini Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj t r.
330.
Na podlagi tretjega odstavka 14. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) in 272 člena zakona o sistemu državne uprave in o. Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja. Republiški komite za delo
PRAVILNIK
o delovni knjižici
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo vsebina in oblika
delovne knjižice, postopek izdajanja delovne knjižice, vpisovanje podatkov v delovno knjižico, ponovna izdaja delovne knjižice in način vodenja evidenc o izdanih delovnih knjižicah.
2.	člen
Delovna knjižica vsebuje:
—	ime občine, katere organ je izdal delovno knjižico;
—	serijsko številko;
—	registrsko številko;
—	serijsko in registrsko številko ter kraj in datum izdaje osebne izkaznice občana oziroma veljavne tuje potne listine ali osebne izkaznice za tujce;
—	matično številko občana;
—	dan in kraj izdaje delovne knjižice s pečatom, in podpisom pooblaščene osebe;
—	ime in priimek;
—	očetovo ali materino ime (če je oče neznan);
—	dan, mesec in leto rojstva;
—	rojstni kraj, občina, socialistična republika ali socialistična avtonomna pokrajina;
—	državljanstvo;
—	podpis lastnika delovne knjižice;
—	podatke o izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju;
—	podatke o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja delavca;
—	podatke o opravljanju samostojne poklicne dejavnosti;
—	podatke o opravljanju dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, M so lastnina občanov;
—	podatke e času nezaposlenosti, ki ae vit »ra v
zavarovalno dobo;
—	podatke o zavarovalni dobi in zavarovalni dobi s povečanjem pridobljeni do izdaje nove delovne knjižice po določbah tega pravilnika;
—	podatke o priznani posebni dobi;
—	podatke o naknadno priznani zavarovalni dobi;
—	podatke o pridobljenih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
kite*
Delovna knjižica ima mehke platnice.
Delovna knjižica je široka 10,5 cm, dolga 14,5 cm ja ima 36 strani.
Na sprednji platnici delovne knjižice je vtisnjeno
»Socialistična republika Slovenija«. Pod tem besedilom je na sredini vtisnjen grb SR Slovenije in pod njim besedilo »Delovna knjižica«.
POSTOPEK ZA IZDAJO DELOVNE KNJIŽICE
4.	tiča
Delavna knjižica se izda državljanu SFRJ, ki je izpolnil 15 let starosti.
Delovna knjižica se izda tudi tujemu državljanu, ki ima dovoljenje za sklenitev delovnega razmerja.
Delovna knjižica se izda na podlagi zahteve za njeno izdajo ter predloženih potrebnih dokazil.
5.	člen
Zahteva za izdajo delovne knjižice se vloži pri pristojnem občinskem upravnem organu, po kraju stalnega prebivališča občana ali po sedežu organizacije združenega dela oziroma druge samoupravne organizacije ali skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), ali obratovalnice, v kateri delavec sklene delovno razmerje.
C tiča
Zahteva za izdajo delovne knjižice se vloži' na predpisanem obrazcu in obsega:
—	matično številko občana;
—	priimek in ime;
—	očetovo ali materino ime (če je oče neznan);
—	dan, mesec in leto rojstva;	’
—	rojstni kraj, občina, socialistična republika ali socialistična avtonomna pokrajina:
—	stalno prebivališče;
—	državljanstvo;
—	podatke o izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju in usposabljanju;
—	serijsko in registrsko številko ter datum in kraj izdaje osebne izkaznice oziroma podatke iz tuje potne listine ali osebne izkaznice za tujce.
Zahtevi za izdajo delovne knjižice se priloži tudi obrazec delovne knjižice.
Obrazec zahteve za izdajo delovne knjižice in obrazec delovne knjižice sta sestavni del tega pravilnika.
7.	člen	e
O zahtevi za izdajo delovne knjižice se odloči takoj, najkasneje pa v dveh dneh od dneva vložitve zahteve in priloženih potrebnih dokazil. Ce organ, pristojen za izdajanje delovnih knjižic, ugotovi, da vložena zahteva za izdajo delovne knjižice ni pravilno izpolnjena, ali da ji niso priložena potrebna dokazila, jo vrne vložniku s poukom kako naj jo pravilno izpolni in katera dokazila naj predloži. Pisne napake, ki nimajo vpliva na pravilen vpis podatkov v delovno knjižico lahko popravi tudi oseba, ki sprejema prijave.
8.	člen
Pravilno izpolnjeno zahtevo za izdajo delovne knjižice vpiše organ, pristojen za izdajo delovnih knjižic, v register izdanih delovnih knjižic, na zahtevo pa zapiše številko, pod katero je knjižica vpisana v registru.
9.	člen
Prejem delovne knjižice potrdi delavec s podpisom v registru. Delavec se je dolžan podpisati v delovno knjižico na mesto določeno za podpis lastnika delovne knjižice.
Nepismeni delavec potrdi prejem delovne knjižice s tem, da pritisne odtis palca desne roke na mesto, določeno za podpis v registru. Namesto podpisa v delovni knjižici pritisne nepismeni delavec na mesto, določeno za podpis, odtis palca desne roke.
Ob vročitvi delovne knjižice se vrnejo delavcu vsa dokazila, ki jih je priložil zahtevi za izdajo delovne knjižice.
10.	člen
Delovne knjižice, ki so bile ob izdaji nepravilno izpolnjene ali poškodovane, uniči odgovorna oseba. Uničenje delovne knjižice se ugotovi z zapisnikom v registru delovnih knjižic v rubriki »Pripombe« V zapisnik se vpišejo serijska številka delovne knjižice ter priimek in ime delavca, čigar delovna knjižica je bila uničena. Uničenje delovne knjižice overi. odgovorna oseba s podpisom in pečatom. Stroški za izdajo nove delovne knjižice obremenjujejo v tem primeru organ, pristojen za izdajo delovne knjižice.
VPISOVANJE PODATKOV V DELOVNO KNJIŽICO
11.	člen
Podatki se v delovno knjižico vpisujejo s kemičnim svinčnikom. Nepravilni vpisi v knjižici se razveljavijo s prečrtanjem, vendar tako, da ostanejo prečrtani vpisi čitljivi. Odgovorna oseba overi razveljavitev vpisa s svojim podpisom in pečatom.
12.	člen
Podatke iz prve do enajste alinee 2. člena tega Pravilnika vpiše pristojni organ občine ob izdaji delovne knjižice na 1. in 2. strani delovne knjižice.
Sprememba imena ali priimka se vpiše v rubriko »Ime« ali > Priimek« s tem, da se prejšnji podatek Prečrta. ■ Odgovorna oseba overi spremembo s svojim Podpisom in pečatom,
13.	člen
Rodatke na 3., 4. in 5. stran v rubriko »Podatki
0 izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in us-
posabljanju« vpisuje pristojni organ občine in sicer vrsto, naziv programa oziroma smeri in stopnjo pridobljene izobrazbe oziroma usposobljenosti na podlagi javnih listin kot npr.:
—	spričevala o končani osnovni šoli ozirorpa potrdila o izpolnjeni osnovnošolski obveznosti;
—	diplome o pridobljeni srednji, višji ali visoki izobrazbi, o magisteriju ali doktoratu znanosti;
—	potrdila o končanem izpopolnjevanju strokovne izobrazbe;
—	diplome o pridobitvi naslova specialist;
—	potrdila o končanem usposabljanju z delom;
—	potrdila o opravljenem strokovnem izpitu.
14.	člen
Podatke na strani 6 do 21 v rubriko »Podatki o delovnem razmerju« vpisuje organizacija združenega dela, v kateri je delavec v delovnem razmerju, za delavce, zaposlene pri nosilcih . samostojnega osebnega dela pa Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če se le-ta z drugo samoupravno interesno skupnostjo ne dogovori drugače, in sicer na sledeč način:
—	v rubriko »Evidenčna številka« se vpiše številka, pod katero organizacija združenega dela vodi delavca v svoji evidenci delavcev organizacije združenega dela oziroma registrska številka zavezanca za prispevek za delavce, zaposlene pri nosilcih samostojnega osebnega dela;
—	v rubriko »Ime in sedež organizacije združenega dela« se vpiše ime in sede irganizaedje združenega dela ali ime in priimek . ilca samostojnega osebnega dela in sedež obratovalnice;
—	v rubriko »Datum sklenitve delovnega razmerja« se vpiše dan, mesec in leto, ko je delavec začel delati v organizaciji združenega dela oziroma pri nosilcu samostojnega osebnega dela;
—	v rubriko »Datum prenehanja delovnega razmerja« se vpiše dan, mesec in leto prenehanja delovnega razmerja;
—	v rubriko »Trajanje zaposlitve« se s številkami vpiše število let, mesecev in dni zaposlitve delavca v posamezni organizaciji združenega dela oziroma pri posameznem nosilcu samostojnega osebnega dela, v skladu s 15. členom tega pravilnika;
—	v rubriko »Opombe« se vpišejo podatki o delu s krajšim delovnim časom (delovno razmerje s krajšim delovnim časom in dnevno število ur), podatki o opravljanju del oziroma nalog, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (stopnja povečanja in šifro del oziroma nalog pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem), podatki o preračunavanju delovnega časa sezonskim delavcem (preračun ur sezonskim delavcem in število več opravljenih ur) ter podatki o mirovanju pravic, dolžnosti in odgovornosti (pravna osnova ter trajanje mirovanja).
Ce delavcu preneha delovno razmerje na petek, se v rubriko »Datum prenehanja delovnega razmerja« vpiše datum nedelje, razen če nista sobota in nedelja v tej organizaciji združenega dela (pri nosilcu samostojnega osebnega dela) ali v drugi organizaciji združenega dela (pri nosilcu samostojnega osebnega dela), v kateri delavec nadaljuje z delovnim razmerjem, delovna dneva.
15.	člen
Trajanje zaposlitve delavca se ugotovi tako, da se odšteje podatek vpisan v rubriko »Datum sklenitve delovnega razmerja« od podatka vpisanega v rubriko »Datum prenehanja delovnega razmerja« ■ in prišteje
en dan.
Ce gre za primer opravljanja del oziroma nalog s krajšim delovnim časom od polnega in v primeru dela preko polnega delovnega časa sezonskim delavcem, ki imajo po določbi 68. člena zakona o delovnih razmerjih pravico do preračuna več opravljenih ur v delovne dneve, se v rubriko »Trajanje zaposlitve« vpiše trajanje zaposlitve delavca, preračunano na polni delovni čas.
Preračun se opravi tako, da se koledarske dneve zaposlitve delavca pomnoži z dejanskimi urami dneve zaposlitve delavca ter deli s 7. urami. Dobljeni rezultat se nato deli s 30 oziroma 12, tako da je trajanje zaposlitve izkazano v dnevih, mesecih in letih.
Ce gre za primer opravljanja del oziroma nalog, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, se v rubriko »Trajanje zaposlitve« vpiše dejansko trajanje zaposlitve delavca v posamezni organizaciji' združenega dela (nosilcu samostojnega osebnega dela).
16.	člen
V primeru mirovanja pravic, obveznosti in odgovornosti pri delu in iz dela se .v rubriko »Datum prenehanja delovnega razmerja« vpiše datum, ko je delavec 'dejansko prenehal delati v organizaciji združenega dela (pri nosilcu samostojnega osebnega dela). Ko se delavec vrne na delo v organizacijo združenega dela (k nosilcu samostojnega osebnega dela) se v rubriko »Datum sklenitve delovnega razmerja« vpiše datum ponovnega nastopa dela delavca. Pri vpisovanju podatkov v rubriko »Trajanje zaposlitve« pa se upošteva tudi čas, ki se delavcu po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja šteje v zavarovalno dobo.
17.	člen
Podatki1 na 22., 23., 24. in 25. stran v rubriko »Podatki o opravljanju samostojne poklicne dejavnosti in dejavnosti z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, se vpisujejo za:
—	delovne ljudi, ki z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, samostojno opravljajo gospodarsko dejavnost kot edini ali glavni poklic;
—	delovne ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot edini ali glavni poklic opravljajo umetniško ali kakšno drugo kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost;
—	združene kmete;
—	kmete in člane njihovih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot svojim edinim ali glavnim poklicem in delajo s sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico.
Podatke vpisuje organ občine, pristojen za vodenje evidenc, po prenehanju dejavnosti, na podlagi' katere so bile te osebe obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane.
18.	člen
Podatke na. 26. in 27. stran v rubriko »Podatki o času nezaposlenosti, ki se všteva v zavarovalno dobo«
vpisuje pristojni organ občinske skupnosti za zaposlovanje.
19.	člen
Podatke na 28. in 29. stran v rubriko »Podatki o zavarovalni dobi in zavarovalni dobi s povečanjem pridobljeni do izdaje ‘nove delovne knjižice po določbah tega pravilnika« vpisuje Skupnost pokojninskega in-invalidskega zavarovanja na podlagi podatkov, evidentiranih v matični evidenci zavarovancev v primerih iz 28. člena tega pravilnika.
20.	člen
Podatke na 30. stran v rubriko »Podatki o priznani posebni dobi« vpisuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.	,
21.	člen
Podatke na 31. stran v rubriko »Naknadno priznana zavarovalna doba« vpisuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V to rubriko se vpiše naknadno priznana zavarovalna doba s sklepom SPIZ ali odločbo sodišča, podatke o podaljšanem zavarovanju, dokupu pokojninske dobe ipd.
22.	člen
Podatke na 32. stran v rubriko »Pridobljene pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja« vpisuje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (npr. pridobljeno pravico delavca do pokojnine ali denarnega nadomestila, pravico do prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, pravico do skrajšanega delovnega časa, pravico, do prerazporeditve na druga dela oziroma naloge).
23.	člen
V	rubriko »Opombe« na 33., 34., 35. in 36. stran se vpisujejo podatki, za katere na prejšnjih straneh ni dovolj prostora.
24.	člen
Ob sklenitvi delovnega razmerja izroči delavec delovno knjižico organizaciji združenega dela, v kateri sklene delovno razmerje oziroma nosilcu samostojnega osebnega dela. O sprejemu delovne knjižice se izda delavcu potrdilo, v katerega se vpišejo priimek in ime delavca, dan sprejema delovne knjižice ter njena serijska in registrska številka ih ime organa, ki je delovno knjižico izdal.
Delovni ljudje, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost ali dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ka so lastnina občanov, hranijo delovno knjižico sami.
25.	Sen
Organizacija združenega dela oziroma nosilec samostojnega osebnega dela izroči delavca delovno knjižico, ko mu preneha delovno razmerje.
V	primeru, ko je delavcu zaradi neopravičenega izostanka z dela izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja in mu preneha delovno razmeri6 z dnem, ko je dejansko nehal delati v temeljni organizaciji, se mu izroči delovna knjižica z dnem dokončnosti odločitve o prenehanju delovnega razmerja.
Ob prejemu delovne knjižice delavcev izroči organizaciji oziroma nosilcu samostojnega osebnega de-
la potrdilo, ki ga je dobil ob izročitvi delovne knjižice oziroma potrdi prejem s podpisom.
26.	člen
Ce delavec v času trajanja delovnega razmerja umre, se delovna knjižica izroči njegovi družini, če družine nima, pa organu občine, pristojnemu za izdajo delovnih knjižic po sedežu organizacije združenega dela (obratovalnice nosilca samostojnega osebnega dela), v kateri je bila delovna knjižica v hrambi.
Ce delavcu po prenehanju delovnega razmerja ni mogoče vročiti delovne knjižice, se le-ta pošlje pristojnemu organu občine iz prejšnjega odstavka.
Organ, kateremu je delovna knjižica izročena je dolžan .obvestiti organ, ki je delovno knjižico izdal, da se le-ta nahaja pri njem v hrambi.
PONOVNA IZDAJA DELOVNE KNJIŽICE
27.	člen
Ce so v delovni knjižici rubrike izpolnjene tako, da niso več mogoči nadaljni vpisi, se na delavčevo zahtevo izda nova delovna knjižica. Zahtevi za izdajo nove delovne knjižice priloži delavec izpolnjeno staro delovno knjižico.
V	novo delovno knjižico se na notranjo stran sprednjih platnic vpišeta serijska in registrska številka izpolnjene stare delovne knjižice.
Izpolnjena stara delovna knjižica se vrne delavcu potem, ko se na notranjo stran sprednjih platnic vpiše »Izdana druga delovna knjižica«.
28.	člen
»
Delavcu, ki je izgubil delovno knjižico ali ki' ima delovno knjižico tako poškodovano, da niso več mogoči vpisi, se na njegovo zahtevo izda nova delovna knjižica.
Zahtevi za izdajo nove delovne knjižice zaradi izgube je potrebno priložiti potrdilo Uradnega lista. SRS, da je vplačana objava oglasa o izgubi delovne knjižice oziroma številko in stran Uradnega lista, če je oglas že objavljen. Zahtevi za izdajo delovne knjižice zaradi poškodbe s£ priloži poškodovana delovna knjižica.
V	novo delovno knjižico se vpišejo podatki o pridobljeni zavarovalni dobi, priznani zavarovalni dobi s povečanjem in posebni dobi, ugotovljeni do izdaje nove delovne knjižice.
29.	člen
Novo delovno knjižico izda pristojni organ občine iz 5. člena tega pravilnika. Kolikor je staro delovno knjižico izdal drug pristojni organ, ga mora organ, ki je izdal novo delovno knjižico o tem obvestiti.
REGISTER O IZDANIH DELOVNIH KNJIŽICAH IN ABECEDNI IMENIK
30.	člen
Organ, ki je pristojen za izdajanje delovnih knjižic, vodi register izdanih delovnih knjižic in abecedni imenik. Register Izdanih delovnih knjižic obsega:
—	zaporedno številko (ta številka se zapiše v delovno knjižico kot registrska številka);
—	priimek in ime:
—	očetovo ali materino ime (če je oče neznan);
—	dan, mesec in leto rojstva;
—	rojstni kraj, občina in socialistična republika ali socialistična avtonomna pokrajina;
—	državljanstvo;
—	podatke o izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju;
—	serijsko številko delovne knjižice in datum izdaje;
—	serijsko in registrsko številko, ter datum in kraj izdaje listine, s katero se dokazuje indentiteta;
—	rubriko za podpis;
—	rubriko za pripombe.
Register mora imeti oštevilčene strani ter biti vezan ih overjen s pečatom organa, ki je pristojen za • izdajanje delovnih knjižic.
31. člen
Abecedni imenik obsega:
—	priimek in ime ter rojstno leto osebe, ki ji je izdana delovna knjižica;
—	registrsko številko delovne knjižice.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Delovne knjižice izdane do uveljavitve tega pravilnika se ne zamenjujejo, razen če to delavec izrecno zahteva.
33.	člen
Rubrike delovne knjižice, izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika, se ne izpolnjujejo, če predvidevajo vpis podatkov, ki se po določbah tega pravilnika ne vpisujejo več v delovno knjižico.
Ce za vpisovanje podatkov, ki. se po določbah tega pravilnika vpisujejo v delovno knjižico, v delovni knjižici,_ izdani pred uveljavitvijo tega pravilnika, ni ustreznih rubrik, se le-ti vpisujejo v rubriko »Opombe«.
Matična številka občana se vpiše v levi zgornji kot na notranji strani sprednjih platnic delovne knjižice, izdane pred uveljavitvijo tega pravilnika.
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 112-1/84
Ljubljana, dne 1. februarja .1984.
Predsednik
Republiškega komiteja za delo Peter Toš L r.
8fc ** dotam vpisa v register
Izpolni organ pristojen za izdajo delovne knjižice
ZAHTEVA
ZA IZDAJO DELOVNE KNJIŽICE Matična številka občana ____
Priimek in ime
Očetovo ali materino ime (če je oče neznan)
| Dan, mesec in leto ------------------
3 J ^
Občina _____________________________
I t
K Socialistična republika oz. soc. avtonomna pokrajina
Stalno prebivališče _________________________________________
Državljanstvo ____________________I__________________________
Serijska številka ...
Registrska številka
Datum izdaje ........
Kraj izdaje __________
Za tujca potni list oz. osebna izkaznica
Podatki o izobraževanju, strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju
Šolska in strokovna izobrazba ...........—------------------------------
Izpopolnjevanje strokovne Izobrazbe --------------------------------------
Usposabljanje z delom _______________________-____________________ __-... -
' l.
Opravljen strokovni izpit ...............-............—
V/Na _______________________________________ dne ...
Priložena dokazila:
Podpis predlagetel)« zahteve za izdajo delovne knjižice
stran 1
stran 2
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA________________________
DELOVNA KNJIŽICA
SERIJA____________
REG. ŠTEVILKA ----
OSEBNI PODATKI
Doku- ment	Ser. št.	Regi- strska številka	Kraj in datum izdaje
	1 1		
			
			
			
Matična številka občana
V/Na Dne .
Podpis m pečat poobl. osebe
Ime_________________________
Priimek_____________________
Očetovo oz. materino ime ..
Dan, mesec in leto rojstva „... Kraj, občina, SR ali SAP ...
Državljanstvo ................................
Pod lis lasmilTa ddluvne knjižice
strani 3, 4 in 5
PODATKI O IZOBRAŽEVANJU, STROKOVNEM . IZPOPOLN TEVAN JU IN USPOSABLJANJU
strani 6 do 21
PODATKI O DELOVNEM RAZMERJU
Evi d. številka	Ime in sedež OZD	Datum sklenitve . del. razm.	Datum preneh. del. razmerja
			
•			
			
			
			
			
	Trajanje aposlitve		Opombe	Podpis
leta	meseci	dnevi		pečat
				
			-	
				
				
				
				
V
strani 22, 23. 24 in 25 PODATKI O OPRAVLJANJU SAMOSTOJNE POKLICNE DEJAVNOSTI IN DEJAVNOSTI Z OSEBNIM DELOM IN Z DELOVNIMI SREDSTVI, KI SO LASTNINA OBČANOV
Dejavnost	od	do	Podpis in pečat
*		-	
strani 26 fn 27
PODATKI O ČASU NEZAPOSLENOSTI, KI SE VŠTEVA V ZAVAROVALNO DOBO
strani 28 in 29
PODATKI O ZAVAROVALNI DOBI IN ZAVAROVALNI DOBI S POVEČANJEM, PRIDOBLJENI DO IZDAJE NOVE DELOVNE KNJIŽICE
Čas nezaposlenosti					Podpis in pečat
od	do	Trajanje			
		leta	meseci	dnevi	
	■	•			
Temelj za vpis	Zavarovalna doba in zavrovalna doba s povečanjem			Podpis in
	leta	meseci	dnevi	pečat
				
*
stran 30	stran 31
PODATKI O PRIZNANI POSEBNI DOBI	NAKNADNO PRIZNANA ZAVAROVALNA DOBA
Temelj za vpis, vrsta posebne dobe	trajanje			Podpis in pečat
	leta	meseci	dnevi	
				' •
	od do			
				-
	od do			
			f	
	od do			
				-
	od do			
Temelji za vpis	trajanje			Podpis in pečat
	leta	meseci	dnevi	
				
	od do			
•				
	od do			
				
	od do			
				
	od do			
stran 32
PRAVICE PRIDOBLJENE IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
strani 33 de 38
OPOMBE
Osebna Številk* zavarovane*
Temelj za vpis	Vrsta pravice	Podpis in pečat
	{	
331.
Na podlagi drugega odstavkia 121. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) izdaja republiški sekretar za ljudsko obrambo
NAVODILO
o enotnih merilih za določanje del in nalog v upravnih organih pristojnih za zadeve ljudske obrambe za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti 1 2
1.	člen
S tem navodilom se urejajo enotna merila za določanje del in nalog ljudske obrambe v upravnih organih za ljudsko obrambo in v drugih upravnih organih, ki opravljajo zadeve ljudske obrambe, pri katerih se z vrednotenjem posebnih pogojev dela in odgovornosti lahko povečajo sredstva za osebne dohodke do 20 odstotkov.
2.	člen
Za dela in naloge ljudske obrambe iz prejšnjega člena se v ustreznem samoupravnem splošnem aktu določi:
—	opravljanje organizacijskih in vodstvenih del v upravnih organih za ljudsko obrambo, razen del in nalog voljenih funkcionarjev v teh organih;
—	opravljanje strokovno tehničnih, analitičnih, inšpekcijskih, nadzornih, določenih normativno-pravnih in drugih obrambno-operativnih del in nalog (vključno s kriptografskimi deli in nalogami) temeljne dejavnosti upravnih organov za ljudsko obrambo.
Za dela in naloge iz prejšnjega odstavka se lahko izjemoma .določi glede na organiziranost in obseg dela v upravnih organih za ljudsko obrambo tudi opravljanje obrambno-operativnih del in nalog splošnih
in spremljajočih dejavnosti (varovanje objektov posebnega pomena za obrambo, skladiščenje oborožitve in druge opreme ljudske obrambe, vzdrževanje sredstev in opreme za vojne potrebe in podobno). Za cbrambno-operativna dela splošnih in spremljajočih dejavnosti pa ni mogoče določiti finančno-materialnih ih knjigovodskih, administrativno-tehničnih in strojepisnih, pomožno-tehničnih in manipulativnih del in nalog.
Za dela in naloge iz prvega odstavka tega člena *e lahko Izjemoma določijo tudi dela In naloge ljudske obrambe v drugih upravnih organih, ki opravljajo zadeve ljudske obrambe, vendar le, če je za njihovo opravljanje potreben poseben delavec ali notranja organizacijska enota, v kateri opravljajo izključno te naloge.
3.	člen
V samoupravnih sporazumih, s katerimi se urejajo in usklajujejo odnosi v zvezi s pridobivanjem in razporejanjem dohodka delovnih skupnosti upravnih organov za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov, ki opravljajo zadeve ljudske obrambe, se določijo osnove in merila, po katerih se v skladu s tem navodilom in v primerjavi z deli in nalogami enake stopnje zahtevnosti v drugih upravnih organih, lahko povečajo sredstva za osebne dohodke za:
—	dela in naloge iz prvega odstavka 2. člena tega navodila do 20 odstotkov;
—	obrambno-operativna dela in naloge iz drugega odstavka 2. člena tega navodila .do 10 odstotkov.
Odstotek povišanja sredstev za osebne dohodke se določi g1ede na obseg, vrsto in naravo posebnih pogojev dela in odgovornosti, ki jih zahteva izvajanje del in nalog ljudske obrambe, in se ne more določiti za,vsa dela in naloge v enaki višini.
4.	člen
Delovne skupnosti upravnih organov za ljudsko obrambo in drugih upravnih organov, ki opravljajo zadeve ljudske obrambe, določijo v svojih samoupravnih splošnih aktih v skladu s samoupravnim sporazumom iz prejšnjega člena in s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih upravnih in pravosodnih organov ter s tem navodilom, osnove in merila za vrednotenje posebnih pogojev dela ih odgovornosti za posamezna dela in naloge ljudske obrambe.
5.	člen
Delavcu, ki opravlja dela in naloge ljudske obrambe različne zahtevnosti, pri katerih se po merilih
tega navodila lahko povišajo sredstva za osebne dohodke, oziroma delavcu, ki poleg takih del in nalog opravlja še dela in naloge ljudske obrambe, za katere se sredstva za osebni dohodek ne morejo povišati, se višina povečanja določi sorazmerno z obsegom opravljanja del in nalog iz 2. člena tega navodila.
V samoupravnih splošnih aktih delovnih skupnosti se določi način, po katerem se ugotavlja tudi pri opravljanju del in nalog iz 2. člena tega navodila višina osebnega dohodka za posameznega delavca glede na rezultate njegovega dela.
6.	člen
Z dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati navodilo o merilih za dodelitev dodatnih sredstev po 75. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 29/76).
7.	člen
To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
st 801/129
Ljubljana, dne 30. januarja 1984.
Republiški, sekretar za ljudsko obrambo
Martin Košir L r.
332.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 47/83 prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni lisi SRS, št. 33/80 in 23/83) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih *n samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1934 (Uradni list SRS, št. 39/83, 1/84, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84) I.
I.	V tabeli I. »Stopnje davkov in prispevkov iz °sebnega dohodka« se:
1.	Pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgona;
—	vn.ca.ie etapaja 0,15 ■— poeeboi občanski prispevek za občinske blagovne rezerve,
—	v stolpcu 17 stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 11,48,
—	v stolpcu 18 stopnja 26,71 nadomeati! s stopnjo 26,86.
2.	Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka:
—	v stolpcu 8 stopnja 1,26 nadomesti s stopnje
0,61,
—	v stolpcu 9 stopnja 0,86 nadomesti s stopnjo
0,63,
—	v stolpcu 10 stopnja 7,51 nadma—tl s stopnjo
—	v stolpca 12 stopnja 0,47 nadomesti s stopnjo
0,27,
—	v stolpca IS stopnja 0,61 nadomesti a stepejo
0,39,
—	v stolpcu 14 stopnja 0,75 nadomesti s stopnjo
0,44,
—	v stolpca 15 stopnja 0,83 črta,
—	v stolpcu 17 stopnja 13,05 nadomesti s stopnjo
9.15,
—	v stolpcu 18 stopnja 28^7 nadomesti s stopnjo 23,31.
II.	Pod zaporedno številko II. A a) In b) »Prispevek iz dohodka, po osnovi osebnega dohodka« se:
Pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka:
—	v stolpcu 3 stopnja 8,03 nadomesti s stopnjo
4.15,
—	v stolpcu 4 stopnja 6,24 nadomesti s stopajo
0,05.
III.	Pregled stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 420-16/83
Ljubljana, dne 20. februarja 1984.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov L r.
333.
Na podlagi 50. točke odredbe o računih za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti o načinu njihovega vplačevanja In o načinu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 34/82, 67/82, 71/82, 77/82 in 68/83) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke
ODREDBO
o spremembi in dopolnitvi odredbe o prehodnih računih za vplačevartje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, na področju družbenih dejavnosti
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 39/83, 2/84, 3/84, 4/84, 5/84) se stopnje v tabelah IV.a in IV.b v stolpcih pod zaporedno številko 3 (zbirna stopnja) pri po-
sameznih ‘ občinah nadomestijo z naslednjimi novimi številkami:
—	pri zaporedni številki 8 občina Gornja Radgo-, na stopnja 11,33 nadomesti s stopnjo 11,48,
—	pri zaporedni številki 51 občina Škofja Loka stopnja 13,05 nadomesti s stopnjo 9,15.
St. 420-16/83
Ljubljana, dne 20. februarja 1934.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke
Tone Pengov 1. r.
334.
Na podlagi drugega odstavka 2. člena pravilnika o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SHS, št 15-845/81)
objavlja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora
POROČILO
o povprečni ceni. kvadratnega meira površine in povprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v letu 1983
1.	Povprečna cena kvadratnega metra stanovanj-slte površine zgrajene v letu 1983 v SR Sloveniji je 29.399,00 din.
2.	Povprečna vrednost točke stanovanj zgrajenih v letu 1983 v SR Sloveniji je 92,30 din.
St. 36-51/81
Ljubljana, da* 11. februarja 1984.
Predsednik
Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kavčič, dipl. ekon. 1. r.
ORGAN! !N ORGANIZACIJE V OBČINI
o ■
335.
Na podlagi 30., 59., 62., 66., 77., 87, 88., 106., 107. in 109. člena zakona o rednih sodiščih ter 19., 21., 23., 32., 35., 37., 41., 44. in 61. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so Skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik. Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi. sklenile v času od 28. decembra 1982 do 17. novembra 1983
DOGOVOR
o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za
delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
1
V prvem odstavku točke 4 dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani' in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78 in 42/82) se število 124 nadomesti s številom 136 ter število 1500 s številom 1740, v drugem odstavku iste točke dogovora pa se število 90 nadomesti s številom 102.
2
Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke. Dogovor objavi v Uradnem listu SRS Skupščina občine Ljubljana Center.
St. 021-1/78-9
Cerknica, dne 28. decembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
St. 06-08/83-11
Domžale, dne 15. marca 1983.
Predsednik
Skupščine občine Domžale
Karel Košar L r.
St 111-3/83
Grosuplje, dne 31. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r.
St. 111-1/82
Hrastnik, dne 28 decembra 1982.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik
inž. Franjo Krsnik L r.
St. 402-33/82
Kamnik, dne 26. in 27. 9. 1983 ter 26. 10. 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek L r.
St. 74-1/82.2/1
Kočevje, dne 18 2. In 29. 3. 1983.
Predsednik Skupščine občine
Kočevje
Jože Novak 1. r.
St. 74-5/76
Litija, dne 9. in 10. maja 1983.
Predsednik
Skupščine občine Litija •
Branko Pintar L r.
St. 010-17/82-9
Ljubljana, dne 1. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Emil Šuštar L r.
St. 021-3/70-01/VT Ljubljana, dne 25. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
Št. 010-1/83-01
Ljubljana, dne 25. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
Niko Lukež 1. r.
Št. 1-021-03/33-105/83 Ljubljana, dne 28. februarja 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek L r.	I
Št. 021-13/82
Ljubljana, dne 20. 4. in 4. 5. 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dipl. iur. Maks Klanšek 1. r.
Št. 111-17/79
Logatec, dne 31. januarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec L r.
Št. 021-22-82-01
Ribnica, dne 24. in 25. 2. 1983.
Predsednik Skupščine občine Ribnica
Stanko Rus 1. r.
Št. 7-1/78-SO
Trbovlje, dne 23. in 24. 2. 1983.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik L r/
Št. 2/1-74-01/82-83
Vrhnika, dne 29. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič L r.
Št. 021-2/78-1
Zagorje, dne 17. novembfa 1983,
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Frcne Kovač 1. r.
336.
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena, drugega odstavka 59. člena in 105. člena zakona o rednih sodiščih ter tretjega odstavka 19. člena, prvega odstavka 21. člena ter tretjega odstavka 23. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) so Skupščine občine Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika in Zagorje ob Savi sprejele v času od 28. decembra 1982 do 17. novembra 1983
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi enot, števila sodnikov In števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi enot, števila sodnikov in števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78 in 42/82) se število 124 nadomesti s številom 136.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem listu SRS.
Št 021-1/78-9
Cerknica, dne 28. decembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo. Lenarčič L r.
Št. 06-08/83-11
Domžale, dne 15. marca 1983.
Predsednik Skupščine občine Domžale
Karel Kušar 1. r.
Št. 111-3/83
Grosuplje, dne 31. marca 1983;
Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak L r.
St. 111-1/82
Hrastnik, dne 28. decembra 1982.
Predsednik Skupščine občine Hrastnik
inž. Franjo Krsnik L r.
Št. 402-33/83
Kamnik, dne 26. in 27. 9. 1983 ter 26. 10. 1983.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek L r.
St. 74-1/82-2/1
Kočevje, dne 18. 2. in 29. 3. 1983.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
Št. 74-5/76
Litija, dne 9. in 10. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
Št. 010-17/82-9
I.jubljana, dne 1. februarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad
Emil Šuštar 1. r.
Št. 021-3/70-01/VT Ljubljana, dne 25. maja 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r.
St 010-1/83-01
Ljubljana, dne 25. oktobra 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Niko Lukež L r.
St 1-021-03/83-105/33 Ljubljana, dne 28. februarja 1983.
Predsednica Skupščine občine Ljubljana Saška Anka Tominšek L r.
St 021-13/82
Ljubljana, dne 20. 4. in 4. 5.. 1983.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dipl. mr. Maks Klanšek L r.
St. 111-17/79
Logatec, dne 31. januarja 1983.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Radi Lipovec 1 r.
St. 021-22-32-01
Ribnica, dne 24. in 25. 2. 1983.
,	Predsednik
Skupščine občine Ribnica
Stanko Rus L r.
St. 7-1/78-SO
Trbovlje, dne 23. in 24 2. 1983.
Predsednik Skupščine občine Trbovlje
Henrik Pušnik L r.
St. 2/1-74-01/82-83
Vrhnika, dne 29. septembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Vrhnika
Andrej Vidovič L r.
St. 021-2/78-1
Zagorje, dne 17. novembra 1983.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi
Franc Kovač L r.
BREŽICE «	537.
Na podlagi drugega odstavka 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in -162. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 12. januarja 1984 sprejela
ODLOK
d spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi In sprejetju dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2006
1.	člen
Spremeni se besedilo 2. člena odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000, in glasi:
Izvršni svet Skupščine občine Brežice določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine.
2.	člen
Za 2. členom odloka se doda nov 2.a člen, ki glasi:
Dolgoročni plan občine se pripravi za vse sektorje gospodarstva in sicer:
1.	za področje primarnega sektorja gospodarstva se izdela program razvoja:
—	kmetijstva v občini — nosilci: Agraria Brežice, DO Slovin Bizeljsko-Brežice, Posavski veterinarski zavod
—	gozdarstvo — nosilec: Gozdno gospodarstvo Brežice
2.	za področje sekundarnega sektorja gospodarstva se izdela program razvoja:
—	lesno-predelovalna industrija — nosilec: Tovarna pohištva Brežice
—	kovinsko predelovalne industrije — nosilci: Livarna Dobova, TOZD za vzdrževanje voz Dobova, SCT TOZD PKM Brežice, Trimo TOZD JK Dobova, Kovinoplast Jesenice na Dolenjskem
—	rudarstvo — Salonit TOZD Opekama-Rudnik
—	tekstilna industrija-nosilec: Jutranjka TOZD Orlica Brežice, Beti TOZD Dobova
3.	za področje terciarnega sektorja gospodarstva se izdela program razvoja:
—	trgovinske dejavnosti — preskrbe — nosilci: DO Posavje Brežice in Agraria Brežice
—	gostinstva in turizma — nosilci: Emona-Terme Čatež, TOZD Motel Čatež, Posavje TOZD Gostinstvo
—	prometa in zvez — nosilci: Prevoz Brežice, TOZD Brebus Brežice
—	drobnega gospodarstva — nosilci: Obrtno združenje, Obrtna zadruga Grič, Metalgrad Jesenice POZD Regulator Brežice
Dolgoročni plan pripravijo vse samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti
3.	člen
Spremeni se besedilo 4. člena tako, da se glasi:
Izvršni svet Skupščine občine Brežice pripravi In v drugi polovici leta 1984 predloži Skupščini občine Brežice osnutek, v prvi polovici leta 1985 predlog dolgoročnega plana občine Brežice.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 30-1/84
Brežice, dne 12. januarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič 1. r.
CELJE
338.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 11. člena zakona o Urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji dne 8. februarja 1984 sprejel
SKLEP
0	javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta starega
mestnega jedra Celja
1
Javno se razgrne predlog novega zazidalnega načrta starega mestnega jedra Celja (v nadaljnjem besedilu: predlog zazidalnega načrta), ki ga je izdelal v oktobru 1983 Razvojni center Celje TOZD Planiranje pod št. projekta d!'83 z naslovom »Zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Celje«. ■
2
Predlog zazidalnega načrta vsebuje 4 mape, in sicer:
. Mapa I: inventarizacija obstoječega stanja
Mapa II: tekstualni del s predlogom pravilnika o izvajanju zazidalnega načrta
Mapa III A: grafični del s šestimi kartami v merilu 1 :1000
—	izrez veljavnega urbanističnega načrta Celja
—	izrez osnutka novega UN Celja
—	situacija obstoječega stanja z mejo območja
—	arhitektonska zazidalna situacija
—	namembnost objektov po EKD (ekonomska klasifikacija dejavnosti)
Mapa HIB: grafični del s petimi kartami v merilu 1 :1000
—	namembnost objektov In možnost izrabe podstrešij
Mapa IV: načrt graditve zaklonišč.
3
Predlog zazidalnega načrta določa način urejanja starega mestnega jedra znotraj območja, katerega meje so opredeljene V grafičnem prikazu v merilu
1	:1000 po parcelnem stanju. Ta zazidalni načrt nadomešča dosedaj veljavni zazidalni načrt, »Center Celje -staro mestno jedro« iz.leta 1968 in vse njegove kasnejše spremembe in dopolnitve.
4
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in Varstvo okolja in v prostorih, ki jih določi krajevna
skupnost Center Celje.
5
Pripombe na predlog zazidalnega načrta lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
6
Rok za pripombe je 45 dni, računajoč od dneva
°bjave tega sklepa v Uradnem listu SRS. .
St. 350-5/58
Celje, dne 8. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta v Skupščine občine Celje
Zvone Hudej, dipl. inž L r.
339.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je po 51. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) na seji dne 8. februarja 1984 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih, in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za leto 1984
1
Preventivna cepljenja in diagnostične preiskave ter jemanje vzorcev za diagnostične in druge preiskave po tej odredbi opravi Veterinarski zavod Celje.
2
Vse ukrepe iz te odredbe je treba opraviti v skladu z navodili in zahtevami v republiški odredbi o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah (Uradni list SRS, št. 41/83).
3
Proti vraničnemu prisadu je treba cepiti kopitarje, goveda in ovce v naselju Lokrovec do 30. aprila 1984.
4
Pse, starejše od 4 mesecev, je treba cepiti proti steklini do 1. maja 1984. Vse druge pse pa je treba cepiti takoj, ko dopolnijo 4 mesece.
5
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
6	' ■
Dokončati je treba VI. redno tuberkulinizacijo vseh goved, ki niso bila tuberkulinizirana v letih 1981, 1932 Ih 1983 ter opraviti sanacijo okuženih in sumljivih dvorišč.
Tuberkulinizirati je treba tudi kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki mejijo neposredno na okuženo dvorišče.
7
Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pomijami ali odpadki živalskih tkiv.
Rejci, ki krmijo prašiče s krmili iz prejšnjega odstavka, morajo to sporočiti Veterinarskemu zavodu Celje,
Proti tej bolezni je treba cepiti tudi praiiče v gospodarstvih, kjer imajo več kot deset plemenskih svinj ali več kot petdeset pitancev.
8
Proti atipični kokošnji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm.
9
Na brucelozo je treba preiskati vse krave individualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno
obročkasti metodi.
10
Čebelje družine vzrejevalotv matic morajo biti preiskane na hudo gnilobo čebelje zalege, prSičavost, nosemavost in varoatozo.
11
Na vrtoglavost In virusno hemoragično septi-
kemijo postrvi je treba preiskati vse postrvske v rete
rib in sicer po en vzorec iz gojitvenih vod. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v Smartinskem jezeru do 15. maja 1984.
12
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenske žrebce in vse kopitarje na območju občine Celje, ki so nabavljeni v letu 1982 in 1983 in še niso bili preiskani.
13
Stroške cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi se plačajo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Celje.
14
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322B-1/84-9
Celje, dne 8. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine '
Celje
Zvone Hudej, dipl. inž 1. r.
CERKNICA
349.
Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78),
1.	člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 41/83) ter 169. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 14. februarja 1984 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih
preiskavah v letu 1934 v občini Cerknica
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
2.	člen
Preventivne ukrepe opravlja Veterinarski zavod Krim Grosuplje delovna enota Cerknica in obratna veterinarska ambulanta. Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali zaščitene.
3.	člen
Veterinarski zavod oziroma obratna ambulanta,
ki opravlja preventivno cepljenje ali' diagnostično preiskavo, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni' številki -cepiv ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta iz prejšnjega odstavka mora spremljati zdravstveno stanje
živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
4.	člen
Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi gredo v breme posebnega računa — sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni proračuna občine Cerknica.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 30. 4. 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Zaščitno je potrebno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno ne-ograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela ali’ večje reje individualnih proizvajalcev,
—	v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi, po programu imu-noprofilakse in navodilu republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. 3. 1983.
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica. V družbenih perutninskih obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo pa obratna veterinarska ambulanta na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
7.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije .opravi' Veterinarski zavod Krim Grosuplje z ekipo obratne ambulante.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registrirano vakcino Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica, v obratih OZD, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratna veterinarska ambulanta.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali ‘odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
\
Si. 6 — 29. IL 1984	UBADNI UST SRS
Stran 495
9.	člen
V letu 1984 se mora pričeti. VII. splošna tuberku-linizacija govedi na območju občine Cerknica. Tuber-kulinizirati je potrebni 20% govedi.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja TBC in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
16. člen
Na levkozo je treba preiskati živali, ki so v kooperacijski reji v KZ Postojna.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete.
Glede na brucelozo je treba preiskati z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sieer enkrat letno. Mlečno obročkasto preizkušnjo in odvzem krvi osnovnim govejim čredam in plemenskim živalim opravi Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
11. člen
Na kužno malokrvnost je treba pregledati plemenske žrebce in kopitarje, ki »so bili nabavljeni po letu 1983 in 'uhlevljeni v že okužene in sanirane hleve.
Vzorce krvi na zbiralnih mestih odvzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica.
, 12. člen
Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija naprej, vzorci tržnih rib pa kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemarogično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1984.
Vzorce vzame Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Cerknica in jih dostavi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete.
13. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-1/84-2/3
Cerknica, dne 14. februarja 1934.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r.
LITIJA
341.
Skupščina občine Litija je na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, številka 41-1616/83) in 287. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 14. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev, za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka
delavcev v letu 1984 in sicer po štojnji 0^20.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v Samoupravni skiad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Litija, in se takoj preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv občine Litija.
Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tehničnega vzdrževanja, stalnih občinskih blagovnih rezerv ter kritje stroškov za občinske tržne blagovne rezerve.
Namensko uporabo tdh .sredstev spremlja Izvršni svet Skupščine občine Litija.
4.	člen
Osnova za obračunavanje.in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80, 23/83) določen za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1984.
St. 010-1/84
Litija, dne 14. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
342.
Na podlagi 7. in 15. člena zakona o urbanistič-nein planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 ih 8/78) ter 206. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, ,št. 28/83) je Skupščina občine Litija na 12. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o sprejetju urbanističnega načrta Litija in Smartna z Ustjem .
1.	člen
S tem odlokom se sprejme sprememba urbanističnega načrta Litija in Šmartna z Ustjem, ki ga je sprejela Skupščina občine Litija (Uradni Ust SRS, št. 42/67).
2.	člen
Spremembe urbanističnega načrta iz 1. člena tega odloka je izdelala Urbanistična služba KOP Komunala Litija pod št. 20/83.
3.	člen
Sprememba zajema sledeče, kar je prikazano tudi v grafičnem delu:
—	razširitev zazidalnega otoka v Praproščah, s tem, da se na tem delu ukine rezervat elektroenergetskega koridorja savskih zbiralnic ter plinovod, katera bosta ponovno določena ob izdelavi novelacije prostorskega plana,
—	razširitev rezervata za centralno pokopališče v Šmartnem,
—	ukinitev podaljška rezervata Brodarske ulice ter na tem delu sprememba namembnosti pare. št. 200/4 k. o. Litija v gradbeno parcelo.
4.	člen
Spremembe urbanističnega načrta so podlaga za izdelavo zazidalnega načrta GS 4/2 Praprošče, za lokacijo stanovanjske hiše ter centralnega pokopališča za Litijo in Šmartno.
5.	člen
Sprememba urbanističnega načrta je stalno na vpogled občanom in delovnim ljudem, organom in organizacijam združenega dela, samoupravnim in drugim skupnostim pri Občinskem komiteju za planiranje in družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Litija, Samoupravni stanovanjski skupnosti, Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Urbanistični službi pri KOP Komunala Litija ter pri urbanistični inšpekciji občine Litija.
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Inšpekcija Skupščine občine Litija.
,	7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/67
Litija, dne 14. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Litija
Branko Pintar 1. r.
343.
Izvršni svet Skupščine občine Litija je na podlagi 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) na seji dne 10. februarja 1984 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi sprememb Urbanističnega načrta
Litija in Šmartno z Ustjem
1.	člen
Javno se razgrne osnutek sprememb Urbanističnega načrta Litija in Šmartno z Ustjem in sicer:
—	sprememba nezazidljive površine ob bazenu v industrijsko cono Predilnice Litija
—	sprememba nezazidljive parcele št. 151/3 k. o. Šmartno (zeleni pas) v zazidljivo na delu parcele za zgraditev stanovanjske hiše.
2.	člen
Osnutek navedenih sprememb bo javno razgrnjen v prostorih Skupščine občine Litija, Jerebova 14 in KOP Komunala Litija, Ponoviška 15.
3.	člen
Pripombe k osnutku lahko dajejo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS.
St. 350-1/84
Litija, dne 10. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija
Gusti Grošelj 1. r.
344.
Na podlagi 6. in 7. člena zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79) in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija (Uradni list SRS, št. 13/80) je skupščina sklada skupnih rezerv občine Litija na svoji 7. seji dne 15. februarja 1984 sprejela
SKLEP
o višini stopnje za izračun obveznosti združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija
1.	Organizacije združenega dela občine Litija združujejo v letu 1984 sredstva v sklad skupnih rezerv občine Litija po stopnji 1 ‘/o.
2.	Znesek za združevanje sredstev za izračun po določbah zakona o skladih skupnih rezerv in navodilih republiškega sekretarja za finance.
Št. 400-1/80-VV-63/84-VV
Litija, dne 25. januarja 1984.
Predsednik
Vinko Keržan 1. r.
LJUBLJANA BEŽIGRAD
345.
Na podlagi 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. .43/83) in 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na svoji 88. seji dne 14 februarja 1984 sprejel
ODREDBO
e preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter dragih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana
L SFLOSNE DOLOČBE
L »en
Da »e preprečijo eadroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje ki zatiranje kužnih bolezni — Veterinarski zavod Ljubljana, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja inHfrrrih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanem obrazcu.
3.	člen
Preventivno cepljenje se mora opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene
4.	člen
Veterinarski zavod, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavi, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije.
IL PREVENTIVNI UKREPI
5.	Ben
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje, Polje 350.
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki'se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje.
Tuberkuhitizactjo goved opravi Veterinarski zavod Ljubljana v naslednjih naseljih: Podgora, Za-jelše, Zaboršt, Kleče, Dol, Videm, Beričevo m Brinje.
S. člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno z mlečno prstenastim preiskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev na območju občine. V primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled.
Vzorce mleka in krvi odvzame in mlečno prste-nastl preizkus opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo BTF v Ljubljani.
9.	Ben
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti na območju občine Ljubljana Bežigrad v naselju Tomačevo in Savlje, kjer je bila V zadnjih dveh letih ugotovljena atipična kokošja kuga.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse
Cepljenje opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
10.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1983 in vhlevljeni v že okužene in sanitarne hleve.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipttin-skim testom (Coggins — test) opravi VTOZD za veterinarstvo.
11.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 610-8/84-6
Ljubljana, dne 14. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r.
346.
Na podlagi 1. člena odloka o najvišjih cenah oziroma naj višji ravni cen in o načinu oblikovanja cen proizvodov iti storitev iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 68/83), 3. točke sklepov zborov Skupščine SFRJ, (Uradni list SFRJ, št. 6/84) ter 244. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 34/81), je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 86. seji dne 14. februarja 1984 sprejel
7.	člen	ODREDBO
Veterinarski zavod mora v letu 1984 začeti VII.	o razveljavitvi odredbe o pristojbinah za veterinarsko-
splošno tuberkullnizadijo in intradennalno tUberku-	sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana
linizirsti 20 °/o vseh goved v občim.	Bežigrad
1.	člen	'
Razveljavi se odredba o pristojbinah za veteri-narsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/84.
2.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja. pa se od 26. 1. 1984.
St. 010-10/82
Ljubljana, dne 14. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega svetji Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Jurij Zavec 1. r.
347.
* Na podlagi 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, št. 27-255/72 in št. 8-470/78) jg Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad na 73. redni seji dne 8. novembra 1983 sprejel
S $ LE V
o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 7 — Bežigrad
1
Javno se razgrne osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka BS 7 — Bežigrad, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije, Ljubljana, Jamova 18, pod št. 1148 v' juniju 1983.
2
Območje spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta leži med Titovo cesto na vzhodu, gostiščem Ruski car na jugu, Čerinovo ulico na zahodu in cesto Ježica na severu. Tej območje obsega zemljišča pare. št. 1169, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175/1, 1175/2, 1176/1, 1176/2, 1177, 1178/1, 1229/3, del 241 in del 1470/1 k. o. Ježica.
3
Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v pritličju Družbenega centra občine Bežigrad, Ljubljana, Linhartova 13, in v prostorih krajevne skupnosti
7.	september, Ljubljana, Bratovševa ploščad 28, v času od 1, marca 1984 do 31: marca 1984 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure in ob sredah od 8. do 18. ure.
St. 351-6/81-8
Ljubljana, dne 18. novembra 1983.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine
Ljubljana Bežigrad
Jurij Zavec 1. r.
LJUBLJANA MOSTE-POLJE 348.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izdaja na podlagi 9. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Uradni list SRS, št. 15/79) ter drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni Ust SRS, št. 18/77 in 2/78)
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Ljubljana Moste-Polje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se ugotovijo oziroma preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morata vetenrfarski organizaciji: Veterinarski zavod Ljubljana in Obratna veterinarska ambulanta DO »JATA« Zalog, Id sta po predpisih verificirani za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, - opravili v ietu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni vsakokrat, predno začneta izvajati ukrepe iz te odredbe, o tem obvestiti občinski organ veterinarske, inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna .cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
'4. člen
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno^ stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II. PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen	,
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo , štiri mesece starosti.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki
se pasejo brez nadzorstva,, to je' brez pastirja na naravno ali umetno rieogra j enih. površinah, ki so oddaljene od naselij.
Cepljenje, določeno s tem členom, opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana-Polje, Polje 350.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	na družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko,
—	v naseljih: Zalog, Zadobrova in Kamnica, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela.
Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
Cepljenje v družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi obratna veterinarska ambulanta »Jata« Zaleg, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini pa Veterinarski zavod Ljubljana.
7.	člen
Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Ljubljana z ekipo obratne veterinarske ambulante DO »Jata« Zalog.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranim cepivom obratna veterinarska ambulanta »Jata« Zalog.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana. ‘	' >
9.	člen
Veterinarski zavod mora v letu ,1984 začeti VIL splošno tuberkulinizacijo in intradermalno tuberkuli-nizirati 20 °/o vseh goved v občini. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod Ljubljana v naslednjih naseljih: Senožeti, Dolsko, Križevska vas, Zago-rica, Vrh, Klopce, Osredki, Vinje, Kamnica, Petelinje, Laze, Podgrad, Zalog, Zg. in Sp. Kašelj kot tudi na Osnovni čredi goveda OZD Agroemona TOZD Polj edel-stvo-govedoreja, obrat Zadobrova.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	z mlečno prstenastim preizkusom krave v hle-vih individualnih proizvajalcev na območju občine Ljubljana Moste-Polje. V primeru sumljive reakcije ie potrebno odvzeti kri živa-im za pregled,
—	z enakim serološkim' pregledom krvi osnovne goveje črede OZD Agroemona, TOZD Poljedelstvo-, govedoreja, obrat Zadobrova.
Mlečno prstenasti preizkus v hlevih individualnih proizvajalcev ter odvzem krvi osnovni goveji' čredi prej navedene organizacije združenega dela opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
11.	člen
Na govejo levkozo je treba pregledati plemenske živali v OZD Agroemona, TOZD Poljedelstvo-govedo-reja, OE Zadobrova. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo v agar-gelu opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
12.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Enkrat letno je treba pregledati na lepto-špirozo 10 % plemenskih govedi, last Agroemone Domžale, TOZD PoljedelstVo-govedoreja, obrat Zadobrova.
Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana-Polje. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
13.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati novo nabavljene kopitarje v letu 1983 in vhlev-Ijene v že okužene in sanirane hleve, ter žrebca, last TZO Dobrunje.
Vzorce krVi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje. Serološki pregled vzorcev krvi z gel precipitacijskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani.
14.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/84-02
Ljubljana, dne 17. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelenc 1. r.
MOZIRJE
349.
Na podlagi 1. iin 6. člena .zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 18. februarja 1984 sprejela
O D I, O K
o spremembi odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 1/84) se v 3. členu stopnja 0,5 °/o nadomesti' s stopnjo 0,35%>'.
2.	člen
Ta odlok velja od 1. marca 1984.
St. 010-1/84
Mozirje, dne 16. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Aloj* Plaznik L r.
350.
Na podlagi 5. Člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 16. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984
' L člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka v letu 1984 in sicer pe stopnji 0,15 Vfc
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerijo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Mozirje. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, manipulativne stroške.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. /člena tega odloka se obračunava in plačuje na način kot je določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
4.	člen
S sredstvi iz 1. člena tega odloka upravlja IS SO Mozirje v skladu s programom občinskih blagovnih
rezerv.
5.	člen
) Ta odlok začne veljati 1. marca 1984.
St 010-2/84
Mozirje, dne 16. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik L r.
351.
Na podlagi 1. in 4. Člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) ter 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela
ODLOK
e spremembi odloka o turistični taksi na območju občine Mozirje
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 6/81) se v zadnjem odstavku
2.	člena znesek 10 din nadomesti z zneskom 25 din.
x	2. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-a nem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 010-3/84-1
Mozirje, dne 16. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
. Alojz Plaznik 1. r.
352.
Skupščina občine Mozirje je na podlagi 111. člena obrtnega zakona (Uradni' list SRS, št. 1/79) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Mozirje
1.	člen
2.	člen odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti se dopolni če z dvema dejav-nostima in sicer:
—	fotografiranje
—	domača in umetna obrt.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St 010-13/82-84
Mozirje, dne 16. februarja 1934.
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik L r.
SLOVENSKA BISTRICA 353.
Na podlagi 5. Člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št 41/83) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne
l.„ februarja 1984 na 20. seji zbora združenega dela in 19. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o zagotavljanje sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v leta 1964
se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984, in sicer po stopnji 0,15 »/».
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s pro=-gramom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v sklad za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane občine Slovenska Bistrica. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnil prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje ih plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.	‘	,
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS
St. 1/1-020-1/84
Slovenska Bistrica, dne 1. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1 .r.
354.
Na podlagi 20. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, St 17/80) ter 3. to 5, člena zakona e PrekrSkfh (Uradni list SRS, 8t. 28/83) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 20. seji zbora združenega dda to 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o javnem redu in miru v občini Slovenska Bistrica
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za varovanje javnega reda in toiru, zdravja, čistoče, zunanjega videza mesta in haselij ter zelenih površin, za varstvo pred hrupom ‘h ukrepi' za varovanje živali v občini Slovenska Bistrica.
2.	člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu in počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da slirbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. VARSTVO MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
3.	člen
Javni shodi in javne prireditve, ki se prirejajo na območju občine Slovenska Bistrica in trajajo preko 22. ure, morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega miru in počitka občanov.
Izjeme iz prejšnjega odstavka lahko dovoli občinski upravni organ za notranje zadeve občine Slovenska Bistrica.
4.	člen
Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oziroma za to odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala oziroma prireditvenega prostora in sta zato dolžna:
—	ukreniti vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane;
—	zagotoviti ustrezno požarno varnost;
—	poskrbeti za parkirne prostore ter zagotoviti red na parkirišču in varnost vozil;
—	zaključiti prireditev ob uri, ki je določena v dovoljenju za prireditev;
—	po končani prireditvi očistiti prireditveni prostor in iz njega odstraniti predmete, ki so bili uporabljeni izključno za prireditev.
5.	člen	i
Kartanje ali druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove občinski upravni organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v kraju.
Kartanje la druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi delovna organizacija in zasebni gostinec.
Sklep, o prepovedi mora biti objavljen na vidnem mestu.
6.	člen
Ce organizacija združenega dela, občan ali oseba, ki samostojno opravlja obrtno dejavnost, na kakršen koli način povzroča ali razširja smrad, plin, prah ali ropot ali prekomerno moti in neprijetno vpliva v mestnem ali stanovanjskem okolju na občane, lahko pristojna uprava Inšpekcijskega nadzorstva odredi, da se takoj ali v določenem roku prepreči razširjanje smradu, plina, praha ali ropota.
<	7. Člen
Za zagotovitev javnega reda, miru in družbene discipline je prepovedano:
1.	motiti ali ovirati javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve;
2.	vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena;
3.	nadlegovati občane1 v zasebnem prostoru ali na javnem kraju;
4.	zadrževati se kljub opozorilom v prireditvenih prostorih po končam prireditvi ali V gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času;
5.	uporabljati, metati ali imeti pri sebi petarde, pasje bombice ali podobna pirotehnična sredstva;
6.	kaditi v kinematografih, v dvorani, kjer se izvaja koncert, kulturna, 'športna' prireditev ali kakšna druga prireditev, ter v javnih prevoznih sredstvih ali drugih prostorih, kjer je prepoved vidno označena;
7.	prenočevati v javnih oziroma prireditvenih prostorih ali brez dovoljenja lastnika na senikih, kozolcih in hlevih ali ostati v opuščenih stavbah in drugih objektih, ki so neprimerni za bivanje;
8.	poležavati ha zelenicah, parkih in klopeh ali na drug način motiti mir ali povzročati javno zgražanje občanov;
9.	odmetavati odpadke na javnih krajih mimo za to določenih posod ali prostorov;
10.	krošnjariti po domovih brez ustreznega dovoljenja;
.	11. uživati alkoholne pijače izven' prostorov, ki so
za to določeni;
12.	prodajati alkoholne pijače na športnih prireditvah;
13.	imeti v okolju živali, ki občutno motijo okolico;
14.	postavljati, zlagati ali razsipavati predmete na javnem kraju, če s tem občutno kvari videz kraja.
III.	VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
8.	člen
Da se varuje življenje in zdravje ljudi ter ohrani družbeno in zasebno premoženj e, je prepovedano:
1.	uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakršnekoli naprave, ki služijo določenemu javnemu interesu (oglasne table, panoje, koše za smeti in ogorke ter podobno);
2.	uničiti, poškodovati, zakrivati ali odstraniti svetlobna telesa, postavljena za razsvetljavo javnega prostora ali kraja;
3.	opremiti ograje ob cestah, ulicah ali drugih javnih poteh z bodečo žico ali drugimi sredstvi, če to povzroča nevarnost za ljudi in premoženje;
4.	opustiti namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah ali popravilih;
5.	zanemarjati ali opustiti popravila zgradb ali naprav, če to ogroža varnost ljudi;
6.	s kamenjem, žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi in premoženja;
7.	dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
8.	netiti ogenj, če obstaja nevarnost, da nastane požar, in če netenje ognja ni ustrezno nadzorovano;
9.	odmetavati cigaretne ati druge ogorke, še posebej na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar;
10.	puščati živino na javnih prostorih in prometnih površinah brez nadzorstva;
11.	puščati smeti in odpadke na kraju, kjer je dovoljeno taboriti, ali po pikniku za seboj ne počistiti prostora;
12.	hoditi ati voziti v naseljenih krajih zunaj videih poti, loesiti drevje in grmtoevje, tmi četeH ali
trgati cvetje, ki je nasajeno ali postavljeno v okras kraju, ali ga uničevati, poškodovati javne parke, klopi ali druge javne naprave;
13.	trgati ali pobirati sadje, poljske ali vrtne pridelke, kopati zemljo, pesek, humus, kamenje, grabiti steljo ali odstranjevati trtno kolje brez dovoljenja lastnika;
14.	na javnih kopališčih onesnaževati vodo ali poškodovati kopališko opremo ali naprave;
15.	namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo , varnost na javnih kopališčih;
16.	poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake, klopi ali druge naprave, ki služijo javnemu interesu;
17.	onesnažiti vodo, namenjeno ljudem ali živalim;
18.	prati ali umivati se na javnih parkiriščih, pločnikih ter magistralnih in regionalnih cestah ah javnih vodovodnih napravah;
19.	prati motorna vozila, kmetijske in druge stroje ob ribnikih, potokih in drugih vodah;
20.	voditi pse in druge živali v javne lokale (izjema so le službeni psi in psi. ki vodijo slepe);
22.	z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stavb;
21.	prevažati, mrhovino, kosti, kožo, gnojnico ali greznično vsebino in podobno v vozilih, ki niso zaprta, ali pustiti mrhovino, gnojnico ali greznično vsebino nezakopano ali nezaprto;
23.	opustiti pravočasno čiščenj e kanalov in jarkov;
24.	puščati gnojnico ali odpadno oziroma umazano vodo na prosto, metati odpadke ter odtogati gradbeni in odpadni material na pločnike, ulice in druge javne površine.
25.	stepati preproge ali posteljnino skozi okno ali z balkona oziroma skozi okno ali z balkona metati kakršnekoli predmete na javne površine;
■ • 26. prislanjati kolesa, druge predmete ali material ob steno, izložbo ali kamorkoli, kjer bi to lahko povzročalo škodo, oviralo promet ali povzročali nevarnost;
27.	puščati otroke do 3. leta starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih;
28.	sankati, drsati, kotalkati ali igrati žogo na trgih, ulicah, pločnikih in prometnih površinah ter parkih, razen tam, kjer je to dovoljeno
9.	člen
Pravne, fizične in druge osebe morajo zaradi varnosti ljudi in premoženja:
1.	zavarovati delovišča, ki pomenijo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali za premoženje (dviganje ali prenašanje tovora z dvigali ali z drugimi nevarnimi stroji, dela na odrih, nameščenih na javnih krajih, delo na strehi in podobno),
2.	zavarovati kraje, ki sb splošno nevarni za ljudi in premoženje (jame, jaški, vodnjaki in podobno) ;
3.	postaviti opozorila za nevarnosti, če se opravlja delo ali dopušča stanje, ki je nevarno za ljudi ■ali premoženje (zastrupljanje glodalcev ali drugih škodljivcev, odpadanje ometa, opeke, ledu in snega s sten in streh in podobno);
4.	zagotoviti izvajanje javnega reda in miru oziroma kopališkega reda na javnih kopališčih ter orga-nizirati redarsko in reševalno službo na javnih smu-tiSčih.
IV.	VARSTVO REDA NA ŽIVILSKIH TRGIH
10.	člen
Krajevne skupnosti oziroma upravljalei so dolžni skrbeti za red in snago na tržnem prostoru in dolžni prepovedati prodajo žiVil živalskega izvora, ki j iti ni pregledal veterinar.
11.	člen
Na živilskem trgu je prepovedano:
1.	prodajati živila in drugo blago zunaj tržnega prostora ali zunaj določenega tržnega časa;
2.	nakupovati živila in drugo blago zaradi nadaljnje preprodaje na tržnici;
3.	posedati ali poležavati.
V.	VARNOST NA SMUČIŠČIH
12.	člen
Uporabniki smučišč morajo ravnati v skladu s pravili o varni vožnji na smučiščih in upoštevati znake in opozorila, ki so postavljena v ta namen.
Ob morebitni nesreči na smučiščih so redarji, upravljalei smučišča in uporabniki smučišč dolžni: zavarovati mesto nesreče, nuditi prvo pomoč in obvestiti o nesreči upravitelja smučišča ter dati svoje osebne podatke pooblaščenim osebam.
VI.	VARSTVO OTROK
13.	člen
Starši, skrbniki in druge osebe, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja ter oskrba otrok, morajo skrbeti, da se otroci (do 14. leta starosti) v nočnih urah brez opravičljivega ali utemeljenega razloga ne zadržujejo na cestah, ulicah ali drugih javnih krajih in prostorih.
Za nočne ure se šteje čas od 22. ure do 5. ure naslednjega dne.
14.	člen
Otroci (do 14. leta starosti) se ne smejo sami zadrževati na prireditvah, veselicah, v gostilnah, lokalih in na drugih javnih krajih in prostorih, Id so zaradi sporeda ali kako drugače neprimerni za vzgojo
otrok.
Otroci in mladoletniki (do 18. leta starosti) ne smejo organizirati prireditev, na katerih se točijo alkoholne pijače.
VH. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM PROSTORU
15.	člen
Prireditelj javne prireditve sme na javni prireditvi uporabljati zvočne naprave, glasbila in nasploh druge naprave, ki povzročajo hrup, v okviru dovoljenih ravni hrupa, določenih s posebnimi predpisi o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju, vendar le pod pogojem, da ima za to posebno dovoljenje upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka določi upravni organ, pristojen za notranje zadeve, čas, ko se smejo uporabljati zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup Ta čas se izjemoma lahko določi tudi med 22. in 6. uro naslednjega dne. Ob tem izda upravni organ, pristojen za notranje zadeve, tudi navodila o načinu uporabe teh naprav v skladu
z dogovorjenimi normami uporabe in predpisi' o preprečevanju prepovedanega hrupa.
16.	člen
Kadar prireditelj javne prireditve uporablja zvočne naprave, glasbila in druge naprave, ki povzročajo hrup,- brez poprejšnjega dovoljenja ali v nasprotju s pogoji, določenimi v dovoljenju, pristojni upravni organ za notranje zadeve, PM ali uprava inšpekcijskega nadzorstva odredi, da prireditelj javne prireditve takoj ali v določenem roku preneha uporabljati zvočne naprave, glasbila oziroma naprave, ki povzročajo hrup.
VHI. KAZENSKE DOLOČBE
17.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dih se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1.	organizira prireditev, ki traja čez 22. uro na odprtem prostoru, brez dovoljenja pristojnega organa (3. člen);
2.	ne ravna v skladu z določili 4. člena tega odloka;
3.	kljub prepovedi dovoli v svojem lokalu igranje kart ali drugih iger (5. člen);
4.	ravna v nasprotju z določilom 6. člena tega odloka ;
5.	prodaja alkoholne pijače na športnih prireditvah (12. točka, 1. odstavek 7. člena);
6.	krši določila 3., 4., 5., 14., 16., 18., 23. in 24. točke 1. odstavka 8. člena tega odloka in 11. člena tega odloka;
7.	ne ravna v skladu z določilom 9. člena tega odloka; _
8.	krši določilo 10., 12., 15. in 16. člena tega odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe se za kršitev
1.	odstavka tega člena kaznuje z -denarno kaznijo od
200 do 1.000 din.
18.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekrške sankcionirane v 17/1. členu tega odloka posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
19.	člen
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1.	Ravna kot organizator javne 'prireditve v nasprotju s 4. in 5. členom tega odloka.
2.	Povzroči ali »razširja smrad, plin, prah ali ropot (6. člen).
3.	Ne ravna v skladu z odredbo pristojnega organa (6. člen).
4.	Krši določila 7. člena tega odloka.
20.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki:
1. krši določila 8., 9., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka.
21.	člen
Za prekrške, določene v tem odloku, ki jih store mladoletniki, se lahko kaznujejo starši, skrbniki in druge osebe, k;i jim je zaupano varstvo, vzgoja ter oskrba mladoletnikov, z denarno kaznijo, ki je 'določena za posameznika, če se ugotovi, da je prekršek
posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnike.
IX. KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Za izvajanje tega odloka so zadolženi:
1.	postaja milice
2.	občinski sodnik za prekrške
3.	inšpekcijski in drugi upravni organi, vsak za svoje področje pristojnosti.
23.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v •Uradnem listu SRS.
St. 1/1-020-2/84
Slovenska Bistrica, dne 1. februarja 1984.
Predsednik
„	Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. L' r.
355.
Na podlagi 13. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 20. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 20. seji zbora združenega dela in 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost za območje občine Slovenska Bistrica in k statutu samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost
I
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost ter k statutu samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost, ki ga je skupščina skupnosti sprejela dne 16. 5. 1983.
II
Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-016-2/84
Slovenska Bistrica, dne 1. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
356.
Na podlagi 52. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 33/81) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 20. seji zbora združenega dela in 19. seji zbora krajevnih skupnosti dne 1. februarja 1984 sprejela '	•	I
\ ' . .
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Lendava, Maribor Pesnica, Maribor Rotovž, Maribor Pobrežje, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice
in k statutu navedene energetske skupnosti
I
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Lendava, Maribor Pesnica, Maribor Rotovž, Maribor Pobrežje, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice ter k statutu navedene občinske energetske skupnosti, ki ga je skupščina skupnosti sprejela dne 19. 10. 1983.
II
Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/1-016-1/84
Slovenska Bistrica, dne 1. februarja 1984
Predsednik Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
357.
Na podlagi 49. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 19. seji zbora krajevnih skupnosti In 20. seji zbora združenega dela dne 1. februarja 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Izobraževalne skupnosti občine Slovenska Bistrica
I
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k statutu Izobraževalne skupnosti občine Slovenska Bistrica.
II
Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu SRS
St. 1/1-115-1/84
Slovenska Bistrica, dne 1. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine
Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipL oec. I. r.
358.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in na podlagi 197. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) na 58. seji dne 7. februarja 1934 sprejel
e javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta naselja Oplotnica s Cadramom
1.	člen
Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se razgrne programski del zazidalnega načrta naselja Oplotnica s Cadramom, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1949/82 v decembru 1983.
2.	člen
V času javne razgrnitve lahko h programskemu delu zazidalnega načrta podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti.
3.	člen
Programski del zazidalnega načrta naselja Oplotnica s Cadramom bo razgrnjen na vpogled v prostorih občinskega sekretariata za urbanizem, gradbeništvo in komunalo in v prostorih krajevne skupnosti Oplotnica.
4.	člen
Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu
SRS.
St. 1/3-350-3/82
Slovenska Bistrica, dne 7. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r.
359.
Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred
kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 22/78),
8.	člena odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranju veterinarsko higienske službe na območju občine Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 1/84) ter 258. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na seji dne 31. januarja 1984 sprejel
ODREDBO
e plačevanju pristojbin za veterinarsko higiensko službo na območju občine Slovenska Bistrica
1. člen
Pristojbine za plačilo neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in ostankov živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela, društva, lastniki in posestniki živali po naslednjih tarifah za vsako ži-
val:
din
—	za	goveda,	konje, mezge	ih	mule	80,00
—	za	žrebeta,	osle in teleta	do	120 kg	50,00
—	za prašiče	3f ,00
—	za prašičke do 50 kg ter koze in ovce 10,00
—	za jagneta in kozli če do 3 mesecev starosti	2,00
—	za perutnino (kokoši, purane, gosi, race
in drugo	domačo	perutnino)	0,30
—	za	kunce	1,00
—	za ribe po	kg	1,00
—	za pse	100,00
—	za obvezne veterinarsko sanitarne preglede po počiljid	100*00
2.	člen
Lastniki psov vodičev, službenih psov UNZ, psov gorskih reševalcev in lastniki psov čuvajev, ki prejemajo družbeno pomoč občinske skupnosti za socialno skrbstvo ali varstveni dodatek skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so ob predložitvi potrdila o nakazilu pomoči aM varstvenega dodatka oproščeni plačila tarife za psa po tej odredbi.
3.	Ben
Denarna sredstva določena v 1. členu se plačajo
kot dodatna pristojbina ob izdaji zdravstvenega spričevala oziroma potrdila o pregledu pošiljke za vsako žival v prometu in ob registraciji in obveznem cepljenju psov proti steklihi ter bodo služila za pokrivanje stroškov dejavnosti veterinarsko higienske službe.
4.	Ben
Tarife za storitve iz 1. člena te odredbe pobirajo in obračunavajo:
1.	občinski upravni organi, ki izdajajo zdravstvena
spričevala — živinske potne liste za živali
2.	Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, PE Slovenska Bistrica za pse ob registraciji in obveznem cepljenju proti steklini ter ob pregledu pošiljke.
Zbrana sredstva po tej odredbi se odvajajo na račun Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj, PE Slovenska Bistrica.
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 1/3-322-1/84
Slovenska Bistrica, dne 31. januarja 1984.
Predsednik
Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. L r.
Šentjur pri ceuu
360.
Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) ter 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1984
I. SPLOŠNE DOLOČBE
j-
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1984 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te
odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj, TOZD Kooperacija.
Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma o preiskavi, naslovu posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja ali preiskavi. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
4.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklim se mora opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti.
Za pravočasno cepljenje mladih psov proti steklini morajo poskrbeti lastniki sami. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
5.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti :
—	v perutninskih obratih OZD
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev; cepljenje se opravi v mesecu novembru 1984
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino, po programu imunoprofiiakse. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj — TOZD Kooperacija.
Cepljenje se opravi' na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
6.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih Jančič, Gračner V., Gračner Franc in Gorjanc Alojz. Proti tej bolezni je treba
preventivno cepiti tudi' prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom »K« lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju.
7.	člen
Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur mora v letu 1984 začeti VII. splošno tuberkulinizaci j o in intra-
dermalno tuberkulinizirati 20*/* vseh goved v občini Šentjur pri Celju.
Tuberkulinizirati’ je treba tudi osnovno čredo goveje živine Kmetijskega kombinata Šentjtir — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja.
8.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom v mesecu septembru
—	osnovno govejo čredo Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja s serološkim pregledom krvi v mesecu decembru.
Vzorce mleka in krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, ki opravi tudi' mlečno prste-nasto preiskavo. Seruloškd preiskavo krvi pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
9.	člen
Na govejo levkozo in leptospirozo je treba preiskati vso plemensko čredo, goveda Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja v mesecu decembru.
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
10.	člen
Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba
preiskati v mesecu septembru na mehur časti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE. Šentjur, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
11.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Šentjur pri' Celju v mesecu juniju. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur, serološke preglede krvi — Coggins — test pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varooatozo. Preglede opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31. 3. 1984, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. 4. 198^.
Na območju Uniš, Hotunj, Žagaj a, Brezja pri Slomu, Ponikve, Bezovja, Kamenega, Stopč in Gro-belnega je treba preiskati čebelje družine na hudo gnilobo čebelje zalege.
Na območju Dramelj, Nove vasi in Gorice pri Slivnici je potrebno preiskati čebelje družine na varooatozo.
Preglede opravi Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju v mesecu juniju in septembru.
13.	člen
Na spomladansko viremijo, eritrodennatitis' in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. 5. 1984 preiskavi krape v ribnikih.na> Blagovni ir) ribnikih v lasti občanov, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1984.
Vzorce rib za preiskave vzame Veterinarski zavod Celje — PE Šentjur pri Celju in jih dostavi v VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah VI. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi olcznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
15.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-15/84-2
Šentjur pri Celju, dne 9. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH 361.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83) in. 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/83) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. februarja 1984 sprejela
ODLOK
0 zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šmarje pri "Jelšah v letu 1984
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo Programa blagovnih rezerv občine Šmarje pri Jelšah (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezer-ve) v lotu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji 0,15 »A.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1984 usmerja za. oblikovanje občinskih blagovnih rezerv namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in v primeru na-ravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo v občinskem samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, za obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov in kritje dela stroškov za občinske tržne blagovne rezerve.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 3.3/80) določeno za obračunavanje iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in velja od 1. marca 1984 dalje.
St. 402-2/84-1
Šmarje pri Jelšah, dne 17. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. L r.
ZAGORJE OB SAVI 362.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 41/83), 195. člena statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 11/82) m usmeritve Republiškega komitgja za. tržišče in splošne gospodarske zadeve (št. 43-011/83), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Zagorje ob Savi na skupnem zasedanju dne 2. februarja 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v lety 1984
1.	člen
Za zagotovitev dela ■ potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1984 se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1984 in sicer po stopnji
0,15 »A.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s srednjeročnim in letnim programom za leto 1984 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv naj-menjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne fn naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga in osnovne
preskrbe občanov.
3.	člen.
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo na žiro računu Sklada za intervenaje v kmetijstvu, številka 52700-054-26021. Ta sredstva se namensko uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagdVne rezerve, obnavljanje teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, povečanje ustreznih skladiščnih kapacitet.
4.	člen
Namensko uporabo teh sredstev, usmerjanje sredstev, izvajanje srednjeročnega in letnega programa stalnih občinskih blagovnih rezerv spremlja in kontrolira Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi.
5.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega zakona je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80), določeno za obračunavanje ih plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za dejavnosti
Odlok se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem vestniku Zasavja in velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja.
Št. 402/12-1/84
Zagorje ob Savi, dne 2. februarja 1984.
Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi
Franc Kovač L r.
ŽALEC
363.
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 4/83) in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80. 16/80 in 1/82) na seji dne 14. februarja 1984 sprejel
ODREDBO
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984
1.	člen
Da bi ugotovili ali preprečili v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja Žalec v letu 1984 ukrepati zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih boleznL
Rejci živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Na podlagi te odredbe prijavi- oddelek za epizo-otiologi)o veterinarske postaje Žalec v sodelovanju z veterinarsko obratno ambulanto Hmezad TOZD Kmetijstvo Petrovče — delovna enota Govedoreja pred-
log programa preventivnih ukrepov v letu 1984 in ga predloži za veterinarsko inšpekcijo pristojnemu od-čihskemu organu.
3.	člen
Veterinarska postaja Žalec je dolžna pred vsakim začetkom ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski upravni organ veterinarske inšpekcije in o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5.	(Sen
Veterinarska postaja Žalec mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali preiskave, o imenu in bivališču rejca živali, o opisu živali, o izdelovalcu cepiva, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
6.	člen
Veterinarska postaja Žalec mora spremljati zdrav-
.stveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ veterinarske inšpekcije.
7.	člen
Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini mora vetermarska postaja Žalec opraviti do 1. maja 1984.
Zaščitno cepljenje psov proti' steklini se mora opraviti takoj, ko pes dopolni štiri mesece starosti.
8.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi mora veterinarska postaja Žalec opraviti:
—	v perutninskih obratih organizacij združenega dela,
—	v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela aili večje reje perutnine individualnih rejcev.
Cepljenje je treba opraviti z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje je treba opraviti na način, ki ga za posamezno vakcino določi izdelovalec cepiva.
9.	člen
Zoper prašičjo kugo mora veterinarska postaja Žalec preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ih več plemenskih svinj ali najmanj petdeset prašičev pitancev.
Zoper to bolezen je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki še hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvbra, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
10.	člen
Veterinarska postaja Žalec mora tuberkulinizirati osnovno govejo čredo last Hmezad, TOZD Kmetijstvo Petrovče — delovna enota Govedoreja in kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave v hlevih ihdi vi dualnih rejcev, z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno tem živalim odvzeti kri za pregled;
— osnovno govejo čredo Hmezada TOZD Kmetijstvo Petrovče — delovne enote Govedoreja in plemenske bike v prirodnem pripustu s serološkim pregledom krvi.
Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda, last Hmezad TOZD Kmetijstvo Petrovče — delovna enota Govedoreja.
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj.
Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati' 10 °/o vseh plemenskih živali last Hmezad TOZD Kmetijstvo Petrovče — delovna enota Govedoreja. Vzorce odvzame veterinarska postaja Žalec.
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenske žrebce.
Vse vzorce mleka in krvi odvzame veterinarska postaja Žalec.
11.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki jih vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorce je treba poslati v preiskavo od junija do 31. decembra 1984, vzorce tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ veterinarske inšpekcije.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate rib.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je tr^ba do 15. maja 1984 preiskati krape iz registriranih rej, ki jih vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1984.
Vzorca rib za preiskavo vzame veterinarska postaja Žalec.
12.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-7/84-8/2
Žalec, dne 14. februarja 1984.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec
Ervin Janežič, dipL oec. 1. r.
POPRAVEK
3.	člen odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica za prvo trimesečje 1984, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 1-87/84 z dne 18. I. 1984, se pravilno glasi:
»Odhodki po tem odloku so sestavni del proraču-na občine za leto 1984.«
Uredništvo
vozne ceste in pomagati delavcu zavoda pri nakladanju na vozilo in pri čiščenju ter razkužbi objektov, orodij ter okolice, kjer je ležal kadaver.«
Uredništvo
POPRAVEK
22. člen odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini Slovenska Bistrica, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39-1574/84 z dne 17. XIL 1983 se pravilno glasi:
»Zavezanci prispevka iz 19. člena tega odloka plačujejo prispevek do tridesetega dne v mesecu za tekoči mesec. Prispevek obračunavajo sami, služba družbenega knjigovodstva pa skrbi za pravilnost obračunov. Zavezanci prispevka iz 20. člena tega odloka plačujejo prispevek do konca leta za tekoče leto.«
Sekretar
Skupščine občine Slovenska Bistrica Stane Sega 1. r.
VSEBINA
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
Stran
313. Z?ikon o spremembi zakona
313
14. Z;
zerv
o skladih skupnih re-
akon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (prečiščeno besedilo)
315.	Odlok o pripravi ir sprejetju družbenega piana SR Slovenije za obdobje 1986—1990
316.	Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000
317.	Odlok o soglasji k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kavi, 1983
318.	Odlok o razreši tv' in imenovanju šestih članov Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje
319.	Odlok o imenovanju javnega pravobralnlca SR Slovenije
320.	Odlok o izvolitvi sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije
321.	Odlok o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani
322.	Odlok o Imenovanju viceguvernerja Narodne banke Slovenije in o določitvi namestnika guvernerja Narodne banke Slovenije
323.	Odlok o Izvolitvi treh Elanov in njihovih namestnikov v Odbor za nagrado Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije
324.	Odlok o razrešitvi in imenovanju člana Komisije -Skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose
SZS. Odlok o imenovanju predsednika In članov Loterijskega sveta Loterije Slovenije
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
POPRAVEK
5.	člen odloka o organizaciji, načinu poslovanja in ° financiranju veterinarsko higienske službe na ob-hsočju občine Slovenska Bistrica, objavljen v Urad-nem listu SRS, št. 1-88/84 z dne 18. I. 1984, se pra-vilno glasi:
v »Lastniki in posestnik? živali so dolžni pripeljati rivalske kadavre in živalske ostanke do najbližje pre-
326. Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala In potrdila za živali ter o kriterijih in
merilih za določitev pristojbin za veterinarsko-sani-tarne preglede In dovoljenja	478
327.	Odlok o določitvi elementarne nesreče, zaradi katere
se lahko dajejo potrošniški krediti, osebam, ki so utrpele škodo	478
328.	Odlok o uporabi sredstev dela prodajne cene motor-
nega bencina in plinskega olja — dleseiskega goriva, vplačanih v letu 1984	479
329.	Sklep o določitvi organa, ki izdaja soglasje za nadomestitev obstoječih kotlov s kotli enake ali večje
zmogljivosti zs nadaljnjo	uporabo tekočih goriv	479
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
330.	Pravilnik o delovni knjižici	480
331.	Navodilo o enotnih merilih za določanje del in na-
log v upravnih organih pristojnih za zadeve ljudske obrambe za vrednotenje posebnih pogojev dela in odgovornosti	488
332.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov
iz osebnega dohodka m stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih In samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1984	.	489
333.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o
prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti	483
334.	Poročilo o poprečni ceni kvadratnega metra površine in poprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v
SR Sloveniji v letu 1983	.	490
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
335. Dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za. delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in
Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani	490
336.	Odlok o spremembi odloka o določitvi enot, števila
sodnikov in Števila sodnikov porotnikov Temeljnega sodišča v Ljubljani ter določitvi enot in števila namestnikov Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani	491
337.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Brežice za obdobje 1986—1995 oziroma za določena področja tudi
do leta 2000	*	492
338.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
starega mestnega jedra Celja	493
339.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
preiskavah na območju občine Celje	za leto 1984	493
340.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1984 v občini Cerknica 494
341.	QdIok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 (Litija)	495
342.	Odlok o spremembi odloka o sprejetju urbanističnega načrta Litija in Smartna z Ustjem	495
343.	Sklep o javni razgrnitvi sprememb Urbanističnega
načrta Litija in Šmartno z Ustjem	496
344.	Sklep o višini stopnje za izračun obveznosti zdru-
ževanja sredstev v sklad skupnih rezerv občine Litija	496
345.	Odredba o preventivnih cepljenjih in .diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1334 na območju občine Ljubljana Bežigrad	496
Stran
346.	Odredba o razveljavitvi odredbe o pristojbinah za
veterinasko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ljubljana Bežigrad	497
347.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del zazidalnega otoka
BS 7 — Bežigrad	498
348.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Moste-Polje	498
349.	Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Mozirje)	v	499
350.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984	(Mozirje)	500
351.	Odlok o spremembi odloka o turistični taksi na
območju občine Mozirje	501
352.	Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih
vprašanj s področja zasebne	obrti	v občini Mozirje 500
353.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984	500
354.	Odlok o javnem *edu in miru v občini Slovenska
Bistrica	501
355.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost za območje občine Slovanska Bistrica in k statutu samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno	dejavnost	504
356.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o
ustanovitvi občinske energetske skupnosti za območje občin in k statutu navedene energetske skupnosti (Slovenska Bistrica)	504
357.	Sklep o soglasju k statutu Ižobraževalne skupnosti
občine Slovenska Bistrica	504
358.	Sklep o javni razgrnitvi programskega dela zazidal-
nega načrta naselja Oplotnica s Cadramom (Slovenska Bistrica)	504
359.	Odredba o plačevanju pristojbin za veterinasko higiensko službo na območju	občine	Slovenska Bistrica 505
360.	Odredba Zo preventivnin cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur
pri Celju v letu 1984	505
361	Odlok o zagotavljanju sredstev z?, blagovne rezerve
občine Šmarje pri Jelšah v letu 1934	507
362	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letv. 1981 (Zagorje ob Savi)	507
363. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1984	(Žalec)	508
—	Popravek odloka o začasnem financiranju splošnih
družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica za prvo trimesečje 1984	509
—	Popravek odloka o organizaciji, načinu poslovanja in
o financiranju veterinarsko higienske službe na območju občine Slovenska Bist.ica	509
—	Popravek odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih
objektih v občini Slovenska Bistrica	509
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo- in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII r— Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72