LETO XXIX., ST. 12 PTUJ, 25. marca 1976 CENA 2 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA _ LJUDSTVA Razmišljanja ob zaključnih računih in pogojih gospodarjenja v letu 76 BRANKO GORJUP STABILIZACIJSKI UKRE- PI V LETOŠNJEM LETU SO POGOJ NAŠEGA RAZ- VOJA GOSPODARSTVA IN VSEH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, SA- MOUPRAVNIH INTERES- NIH SKUPNOSTI, KRA- JEVNIH SKUPNOSTI IN DRUGIH ORGANIZACIJ. Zaključni računi za pretek- lo leto kažejo sicer porast proizvodnosti in dohodka, vendar pa opažamo tudi nekatere slabosti, s katerimi so se borile organizacije združenega dela. Dohodek v gospodarstvu na področju občine je porastel za 27 %; opažamo pa, da so skladi za razvoj porasli le za 14 %. Sredstva za OD so se na nivoju združenega dela pove- čala za 39 % in so pod dovoljeno ravnijo po samo- upravnih Sporazumih, čeprav so za 8 % nad sprejeto resolucijo v letu 1975. Zapletenost je v preteklem letu zglo porasla, s^ se je na novo zaposlilo 7 % novih delavcev, kar je močno nad planirano posta\4co, investi- cijska Sposobnost delovnih organizacij in temeljnih orga- nizacij združenega dela je kritična, saj je investicijsko nesposobnih kar 29 temeljnih organizacij. Te organizacije združenega dela imajo pri- manjkljaj v trajnih obratnih sredstvih, investicijsko spo- sobnih je 30 temeljnili organizacij združenega dela. Glavni vzrok investicijske nesposobnosti je porast zalog v vseh vejaJi .gospodarstva, saj le te vežejo preveč obratnih sredstev v našem gospo- darstvu. Zaradi nedoseganja dohod- ka izkazujejo dve delovni organizaciji in ena temeljna organizacija združenega dela izgubo. Izgube v teh organi- zacijah združenega dela zna- šlo skoraj 4 miUjone dinarjev. Likvidnost se je proti koncu leta zelo popravila in v sedanjem obdobju se lepo polnijo žiro računi delovnih organizacij. Blokad žiro računov skorajda ni. Občinski koordinacijski odbor za stabilizacijo ugotav- lja, da so stabihzacijski ukrepi začeli delovati v večjem obsegu šele v drugem polletju 1975 in da se nadaljujejo v zaostreni obliki v letošnjem letu. Občinski koordinacijski od- bor za stabihzacijo poziva vse koristnike družbenih sredstev na maksimalno štednjo, zni- žanje zalog in povečanje proizvodnosti dela ob zago- tavljanju večje delovne disci- pline ter krepitve samouprav- nih odnosov. Istočasno se postavlja zahteva, da koristniki druž- benih sredstev zagotovijo v svojih službah čim manj boleč prehod na plačano realizacijo in, da posvetijo vso pozornost na izvajanje novih predpisov o zavarovanju plačU. Koordi- nacijski odbor poziva tudi vse koristnike družbenih sredstev. da si pomagajo med seboj pri izvajanju novih ukrepov, bodisi preko banke ali na druge načine. Poziv koordinacijskega od- bora je tudi na vgr^evanje stabilnosti pri hitrejšem raz- voju v tem letu in v srednjeročnem obdobju do leta 1980. V tem letu bo imela industrijska in kmetij- ska proizvodnja odločen vpliv na gospodarsko rast, zato moramo posvetiti omenjenim dejavnostim kar največ skrbi. Predvidevamo, da zaradi novih predpisov o zavarovanju plačil pridejo določene orga- nizacije tudi v večje težave. S težavami se bodo srečevale zlasti tiste organizacije, ki so zašle v izgubo ali, ki poslujejo na robu rentabilnosti. Prav v teh organizacijah združenega dela je potrebno vse delavce temeljito seznaniti s pogoji gospodarjenja in poizkati skupne sanacijske reš-tve za izboljšanje poslovanja. V tekočem letu bomo morah sprotno ugotavljati probleme, ki zavirajo nadaJjni razvoj in jih tudi takoj odpravljati ob pomoči celot- nega delovnega kolektiva. Vodstvene poslovodne in samoupravne strukture so ob pogojih pri prehodu na plačano realizacijo odgovorne pred delovnimi kolektivi za p od vzete ukrepe. Delovne kolektive je po- trebno mobihzirati pri reše- vanju pereče problematike pri gospodarjenju, dvigu produk- tivnosti, večji štednji in pri razvoju kvalitetnejših samo- upravnih odnosov. SEMINAR NA BGRLU Seminarja za idejno-politično usposabljanje sindikalnih delavcev, ki gaje skupaj z občinskim sindikalnim svetom Ptuj, pripravila Delavska univerza Ptuj, se je udeležilo blizu 200 sindikalnih delavcev. V dveh dneh so udeleženci izčrpali številne aktuabie teme današnjega razvoja. S povdarkom na delegatskem sistemu in udeležbi sindikata v njem, socialni politiki, izobraževanju, planiranju in gospodarjem razvoju občine. Posebno pozornost pa so namenili osnutku novega zakona o združenem delu, ki nosi nov revolucionaren korak v naš prihodnji razvoj in mu zato tudi gre upravičeno imenovanje „ustava v malem". MG Foto: J. Slodnjak „Popoteh revolucije " Tradicija lanskoletnega veličastnega pohoda ,,Vsi po poteh revolucije" in proslave v Mostju, katere nosilec je bil komite ob- činske konference ZKS Ptuj, se bo z enako odgovornostjo nadalje- vala tudi v letošnjem letu. Letos je nosilec te veličastne manifesta- cije občinska konferenca SZDL Ptuj, ki je že imenovala štab za or- ganizacijo pohoda ,,Po poteh revolucije", ki bo letos 24. aprila v Mostju pri Juršincih. Občinski štab sestavljajo v glavnem isti predstavniki kot lansko leto, le da je glede na nosilca, komandant pohoda Stanko LEPEJ, predsednik občinske konference SZDL. Tudi letos bo pohod organiziran v štirih odredih. Prvi je Lac- kov odred, ki zajema celotno območje krajevne skupnosti Ptuj, njegov komandant bo Franc Skrt, komisar pa Milan inž. Kneževič. Osojnikov odred bo zajemal območja krajevnih skupnosti: Hajdina, Kidričevo, Cirkovce, Lovrenc, Dolena, Ptujska gora, Majšperk, Stoperce, Žetale, Podlehnik, Leskovec, Videm in Gra- jena ter OŠ ,,F. Osojnik" Ptuj. Njegov komandant bo Franc Lon- čarič iz Kidričevega, komisar pa Jože Vratič iz Hajdine. Krambergerjev odred obsega območja krajevnih skupnosti: Rogoznica, Desternik, Trnovska vas, Vitomarci, Juršinci in Po- lenšak, komandant odreda bo Franc Vamberger, komisar pa Fe- liks Bagar, oba iz Rogoznice. Kvedrov odred obsega območja krajevnih skupnosti: Cirku- lane, Zavrč, Markovci, Gorišnica in Dornava ter gimnazijo Du- šana Kvedra v Ptuju, komandant odreda bo Milan inž. Vogrinec, komisar pa Jože Čeh. Zbirališče odredov bo 24. aprila 1976, ob 7.30 na določenih mestih v Ptuju, od koder bodo ob 8. uri krenili, vsak po svoji poti proti prizorišču poslednjega boja prve slovensko-goriške — Lac- kove čete v Mostju, kjer bo ob 11. uri svečana proslava. Letošnja svečanost ,,Po poteh revolucije" bo povezana s pro- slavo 35. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda in 35. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov. Druga seja štaba je bila včeraj popoldne, na kateri so se pogovorili o nadaljnjih nalogah pri organizacijski in vsebinski izpeljavi te zahtevne manifestacije. F. F. OFENZIVA GRIPE POJENJUJE Občani Ormoža najodpornejši Letošnja epidemija gripe je bila izredno močna in je trajala dalje kot običajno. Kljub temu podatki zadnjih dni kažejo, da že močno pojenjuje, s^ je vse manj primerov obolenj za gripo. Na območju zdravstvenega centra mariborske regije je bilo registriranih v zdravst- venili domovih in ambulantah okrog 20.000 obolenj za gripo. Po podatkih zdmže- nega zdravstvenega doma v Ptuju so do prvega pomlad- nega dne registrirali točno 3723 obolenj za gripo, dejstvo pa je, da je vsaj še erikrat tohko obolenj, ki so jih preboleli bolniki brez zdrav- niške pomoči. Zdravstveni delavci so bili v zadnjih dneh izredno obremenjeni. Samo na ptujskem območju je bilo povprečno dnevno do štiri krat več zahtev po hišnih obiskih kot običajno. Zanimiv je še podatek, da je gripa napadala predvsem starejše, s^ je nad polovica registri- ranih bolnikov stara nad 19 let. Posebej velja poudariti, da so občani ormoške občine bili letos kar pet krat bolj odporni proti gripi kot občani ptujske občine. Na območju občine Ormož so namreč registrirali le 216 obolenj za gripo, kar je le dober odstotek vsega prebivalstva. V ptujski občini pa je bilo registriranih obolenj za gripo kar 5,7 odstotka občanov. FF ORMOŽ 30. MARCA SEJA SO ORMOŽ Predsednik skupščine občine Ormož Mirko NOVAK, je sklical za torek 30. marca, ob 8. uri, 16. skupno sejo zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: pregled sklepov in odobritev zapisnika skupne seje z dne 26. februarja 1976. poročilo o delu občinske skupnosti otroJSkega varstva Ormož za leto 1975, poro- čilo o delu občinske izobraževalne skupnosti Ormož za preteklo leto in delegatska vprašanja. Po skupni seji, se bodo delegati posameznih zborov občinske skup- ščine sestali na ločenih sejah in obravnavali; družbenopolitični zbor — pod predsedstvom Draga ZABAVNIKA: pregled sklepov in odobritev zapisnika zadnje seje, odlok o proračunu občine Ormož za leto 1976, imenovanje ravna- telja Zgodovinskega arhiva Ptuj in imenovanje člana v medobčinski odbor za inovacije. Zbor krajevne skupščine občine Ormož, katerega predsednik je Matija RATEK, in zbor združene- ga dela So Ormož, ki mu predse- duje Martin KRAMAR, bosta na sejah obravnavala enak dnevni red in sicer: oregled sklepov in odobri- tev zapisnika zadnje seje družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v občini Ormož družbeni dogovor o ureditvi skupne veteri- narsko higienske službe na ob- močju regije, odlok o oprostitvi plačevanja pristojbin za kmetijske traktorje ter njihove priklopnike, specialna motorna vozila komunalne delovne organizacije, rešilne in gasilske avtomobile; odlok o proračunu občine Ormož za leto 1976, imenovanje rav- natelja ZAP in imenovanje člana v medobčinski odbor za inovacije. Delegati ZZD bodo imeli ločeno sejo v dvorani delavske univerze v Ormožu, delegati ZKS v prostorih občinskega sindikalnega sveta Ormož, delegati DPZ pa se bodo zbrali na ločeni seji v prostorih občinske konference SZDL Ormož. GF Kdor pije naj tudi plača v preteklem obdobju smo pogosto lahko slišali šalo, da v naši družbi sicer dobro vemo, kdo pije. cesto pa ne vemo. kdo plača. Ta šala je tal vsebovala precej resnice. Obračunski si- stem po fakturirani realizaciji, ki je veljal od leta 1969, je po- kazal vrsto slabosti. Omogočal je, da so lahko posamezne de- lovne organizacije in skupnosti druga drugi izdajale fakture, tudi če so bile na robu likvidnosti in tako ustvarjale lažni doho- dek, ki so si ga potem resnično delili in trosili. Taka nepokrita potrošnja je rušila ravnotežje na trgu, pogojevala večje povpra- ševanje, dvig cen, stopnjevala nelikvidnost, inflacijo itd. Da bi to potrošniško psihozo in neskladja odpravili, je v zadnjih dveh letih izšla že vrsta predpisov, ki so poskušali posamično urejati stvari, vendar pravega učinka ni bilo. Vse to ie prisililo Skupščino SFRJ. da je 24. decembra 1975 sprejela dva pomembna zakona, ki se delno že uporabljata od 1. ja- nuarja, polno pa se bosta začela uporabljati s 1. aprilom 1976. To sta: zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v TOZD. Čeprav je rok za veljavnost novih zakonov pred pragom, se v marsikateri temeljni in drugi organizaciji združenega dela niso pravočasno prebudili, da bi pripravili programe kritja neporavnanih obveznosti, ki so v marsikateri delovni orga- nizaciji tudi na našem območju mnogo višje od njihovih ter- jatev. Pripraviti bi bilo treba sanacijske programe in opraviti vrsto drugih nalog, ki jih bodo dosledno zahtevali novi pred- pisi. Vse to terja od vodilnih, zlasti pa od delavcev v finančnih in računovodskih službah več znanja in pripravljenosti. Tega se povsod niso dovolj zavedali, čeprav bi posledice lahko krepko čutila celotna delovna organizacija. Po službeni strani so bili z nalogami seznanjeni vodilni in računovodski delavci, ki bodo po zakonu tudi kazensko od- govorni za vsako neizvajanje določil. Pri tem je treba upošte- vati, da denarna ali celo zaporna kazen odgovornega delavca zdaleka ne odtehta ogromne politične škode, ki jih lahko ko- lektivu povzroči neizvajanje predpisov. Prav zato je komite občinske konference ZKS Ptuj nedavno sklical posvet sekretar- jev osnovnih organizacij ZKS, jih seznanil s politično odgo- vornostjo in konkretno zadolžil, da takoj skličejo sestanke organizacij ZKS, na njih skupno z vodilnimi in strokovnimi de- lavci, predstavniki samoupravnih organov in ostalih družbe- nopolitičnih organizacij podrobneje analizirajo stanje v svojih delovnih organizacijah in preučijo vse možne posledice izva- janja teh predpisov, napravijo akcijske programe, nakažejo rešitve in določijo rokovnike dela. Pri tem je posebnega po- mena to, da z vsem, z določili obeh zakonov m s stanjem v last- ni delovni organizaciji seznanijo vse delavce in jim predočijo, kaj za delovno organizacijo in za vso samoupravno socialistič- no družbo dejansko pomeni izvajanje teh predpisov. Ni moj namen razčlenjevati in pojasnjevati instrumentov za zavarovanje plačila, ki jih določa zakon, ti so: ček, ki velja za takojšnje plačilo, menica z garancijo, za plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od 90 dni, pogodba med dolžnikom in upnikom in jamstvo za plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni, temveč želim naglasiti dejstvo, da je bistvo tega predpisa v tem, da bo na vsakem naročilu, na vsaki fakturi točno določeno, kdo bo plačal in do kdaj. ,,Čisti računi, dobri prijatelji... " ta naš ljudski rek se bo v praksi potrjeval pri urejanju dolžniško- upniških razmerij pri vseh uporabnikih družbenih sredstev. Povezano z izvajanjem obeh zakonov bodo v delovnih or- ganizacijah morali tudi pregledati svoje samoupravne akte in jih dopolniti, če v njih ni dovolj natančno in jasno opredeljena odgovornost in pooblastila posameznikov. Čeprav se mora čimveč odločitev sprejemati v kolektivnih organih samo- upravljanja, bo izvajanje zakona zahtevalo cesto hitre odločit- ve, ko ne bo časa za sklic samoupravnega organa, zato je nujno v samoupravnih aktih točno določiti pooblastila posamezni- kom, in opredleiti njihovo odgovornost, zlasti pa odgovornost vseh delavcev, ki delajo v nabavnih, prodajnih in finančno-ra- čunovodskih službah. Zavedati se moramo, da izpolnjevanje vseh teh nalog ne bo lahko, da bodo v marsikateri delovni organizaciji nastopile, zlasti v začetku, precejšnje težave, vendar jih moramo in bomo premagali ob zavesti, da le z doslednim izvajanjem sprejetih dogovorov in predpisov zagotavljamo red in disciplino, ki je potrebna za skladen razvoj naše socialistične družbe na samo- upravnih temeljih. Franc Fideršek 2. stran TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 PROIZVODNO PODJETJE „OLGA MEGLIC _OSVAJA NOVO PROIZVODNJO Po podpisu pogodbe lani septembra, o dolgoročnem teh- ničnem sodelovanju s Primatom iz Maribora in UL'otovit\ali skupne komisije, da obstajajo vse možnosti za združitev, v proizvod- nem podjetju Olga Meglic Ptuj že osvajajo novo proizvodnjo. Primat naj bi v Ptuj prenesel proizvodnjo liidravlične opreme, dvižne vozičke, prigrabna dvigala in grabala, dostavne vozičke Ekonom za skladišča, ostale podstavne vozičke ter ključavniee za blagajne, V ta namen so v Ptuju že izvedli reorgankacijo tehničnih služb in ustnovih tudi razvojni oddelek ter pričeh z osvajanjem novega proiz\odnega programa, saj se zavedajo, da bi bilo čakanje na samo integracijo s Primatom le izguba časa, kajti za proizvodnjo te vrste integralni transport sc zanima veliko podjetij šiiom Jugoslavije. ki večino teh prizvodoN za sedaj uvažajo. Za potrebe te proizvodnje bodo zgradih novo proizvodno halo na povTŠini 2000 kv. m, lokacija pa bo verjetno v Halozali ali Slovenskiii goricidi, taili kjer še ni nobenega industrijskega objekta, v njej pa bi zaposhh okrog 140 no\ili delavcev. CIradnja te hale naj bi se pričela v začetku prihodnjega leta. Nova investicija bo veljala 23,100.000 din za osnovna sredstva in 5 milijonov za trajna obratna siedstva. Sredstva naj bi poskušali zbrati tudi izven občine, čeprav bo ta investicija pri ptujski podružnici RB Maribor med prioritetnimi investicijami. Pred integracijo, ki bo verjetno še letos pa bo potrebno uskladiti srednjeročne programe in čimprej zagotoviti sredstva za začetek začrtane investicije. Preti hodno osvajanje proizvodnje in usposab- ljanje delavcev pa je trdna osnova, na kateri bo integracija Primata iz Miuiboia in proizvodnega podjetja Olua Meghč gotovo uspela. N. B. Izpostava KB v Kidričevem Uslužbenki izpostave Kidričevo v globokem razmiš]yanju! Foto: K. Zoreč Vsi, ki v ekspozituri KB Maribor — podružnica Ptuj v Kidričevem vlagajo in dvigajo svoj denar, dobro poznajo Vedno ui ob vsakem času pristopni, vljudni uslužbenki Marto Čelan in Regino Gradin, pridružil se jima je še Konrad Zoreč, ki so vedno pripravljeni storiti vse, da bi se njihova stranka počutila čimbolje. Vse večji denarni promet, ki gre skozi njihove r oke, zahteva veliko odgo- vornost, vendar ob tem nikoU ni bila nobena stranka prikrajšana za vljuden sprejem teh zares prijaznih delavcev KB Maribor v Kidričevem! Vsi, ki smo deležni njihove pozornosti do nas tudi v bodoče žeUmo obilo delovnih uspehov na njihovih odgo- vornih delovnih mestih, p ^ Samoupravljanje v šoli 15. marca so se mladi iz osnovnih organizacij ZSMS v osnovnih in srednjih šolah, zbrali na enodnevnem seminarju, ki jc spregovoril o samoupravljanju v šoli. Že v začetku je treba povedati, da je seminar z delom sicer končal, da pa je bil okrnjen. Številni vabljeni gosti, ki bi se ga morali udeležiti, se ga iz teh ali onih vzrokov niso udeležili. Vzrokov za to je več. Naš namen pa ni, da bi razpravljali o tem. Samoupravljanje na šoli, ki smo ga do nedavnega le ,,vlačili" po papirju, danes že prehaja v konkretne oblike. Ni pretirano, če z apišemo, da je šele v povojih. Nahajamo se v obdobju pred reformo vzgojnoizobraževalnega procesa, zato je njegova vsebina, vloga in pomen še toliko pomembnejša. Konferenca mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Ptuj, ki jo vodi Marjan Gojkovič. je v sklepnem delu seminarja pripravila še javno tribuno na temo samoupravljanje v ptujskih šolah. Nakazala je slabosti in uspe-he na tem področju. Na se-minarju so mladi pK^slušali predavanje o pedagoških načelih samoupravljanja. Nas pa je zanimalo, v čem se kažejo značilnosti učenca - samouprav- Ijalca? Marjan Gojkovič! ,,Sodobna pedagogika opredeljuje učenca kot subjekt, ki sodeluje v vzgojno-izobraževalnem procesu. Pri tem navajam trditve pedagoga dr. Vladimirja Poljaka, ki postavlja 6 osnovnih karakteristik učenca kot subjekta. Učenec kot subjekt sodeluje pri izbiri in določanju vsebine življenja in dela šole, sodeluje v določanju načina dela, sprejema in uresničuje naloge, odgovarja za svoje delo. ustvarja merila za pravilnost ali nepravil- nost pedagoškega ravnanja in nazadnje manifestira samoupravno življenje. Na postavljeno vpra- šanje, kako naj torej učenec kot subjekt sodeluje pri zbiri in določanju vsebine življenja na šoli, naj povem da se tu odpirajo široke možnosti. Primer: učenec laliko aktivno sodeluje pri izbiri dela svobodnih dejavnosti na šoh. Več načinov mu nudi sodelovanje pri oblikovanju izobraževalne vsebine. S svojimi mislimi lahko tvorno prispeva, seveda ob predhodni predložitvi določenega programa dela nadaljnjem obli- kovanju programa za posamezne predmete. Pogovor o tem steče na sestanku razredne skupnosti. Poznavanje programov različnih predmetov je pomembno iz več zornih kotov: učenec med drugim ugotavlja, da bodo določeno snov obravnavali pri tem in še drugem predmetu, ali pa so jo že. Na podlagi spoznanj programov, pa se odpirajo tudi možnosti priprave posameznih pedagoških ur. Mož- nosti dela učenca kot ubjekta izobraževalnega procesa, so še velike." MG 12 RAZPRAVE NA SEJAH VSEH TREH ZBOROV SO PTUJ Delegatski sistem je resnično zaživel v sredo, 17. marca 1976 so zasedali vsi trije zbori skupščine občine Ptuj. Najprej so na skupnem zasedanju delegati po- slušah obrazložitev k točkam dnevnega reda, ki je bil za vse zbore enak: uresničevanju dele- gatskega sistema v ptujski občini, dogovor o splošni porabi v občinah SR Slovenije v letu 1976 m o osnutku proračuna občine za letošnje leto. Zatem so se zbori sestali na ločenih sejah. Na zasedanju zbora krajevnih skupnosti je bilo razmeroma živalmo, saj se je od 45 delegatov se je udeležilo kar 44 delegatov, samo delegat iz krajevne skupnosti Videm je manjkal. V obravnavi uresničevanja delegatskega sistema v ptujski občini je bilo precej iskrenih priznanj, da v posameznih krajevnih skupnostih niso storili vsega, da bi delegatski sistem političnim in gospodarskim dejav- nikom temeljno napotilo za razvoj poglobljenega sodelovanja med Ptujem in Ljubljano. Ta stališča so: — Vključiti se v oblikovanje in- teresne skupnosti za preskrbo Lju- bljane, kar velja prvenstveno za KK Ptuj skupno s celotno SOZD in za ,,Perutnino" Ptuj. — Poglobiti in razširiti že obsto- ječe povezovanje in sodelovanje med gospodarskimi delovnimi or- ganizacijami in TOZD, vključno z obratom Metalke v Ptuju. — Spodbuditi in razširiti nova gospodarska sodelovanja, zlasti na področju kovinsko-predeiovalne in barvne industrije ter kmetijstva, oz. živilsko-prehrambene indu- strije. — Dolžnost vseh dejavnikov v občini Ptuj je, da bolj spremljajo razvoj gospodarstva Ljubljane in se vključujejo v njihove programe. — Prizadevati si zz tesnejše so- delovanje med bančnima instituci- jama Ljubljane in Maribora, za uresničitev investicijskih progra- mov. Poiskati ustrezne oblike za do- sego večjega odpiranja ljubljan- skega trga za naše živilske pro- izvode. — Za ptujske kulturne dobrine vzbuditi večjo pozornost, jih bolj reklamirati v Ljubljani in med pre- bivalstvom spodbujati interes za naše kulturne znamenitosti, naš tu- rizem in gostinstvo. Povezano s tem tudi zainteresirati slovenske kukurne institucije za kulturo v Ptuju. — Razvijati oblike sodelovanja z zdravstvenimi centri v Ljubljani. — Uveljavljati oblike sodelo- vanja in izmenjave izkušenj med družbeno-političnimi organizacija- mi Ptuja in Ljubljane, izmenjavati razvojne načrte in razvijati še druge oblike sodelovanja. F. Fideršek zaživel s polno mero odgovornosti pri odločanju o vseh vnrašanjih življenja in dela v krajevnih skupnostih, kot bi po dveh letih preizkušenj že laliko opravičeno pričakovali. Delegat iz krajevne skupnosti Cirkovce je menil, da se doslej še ne morejo pohvaliti z usklajenim delom, delom med posameznimi delegacijami in da na sejo delegacije prihaja redno le šest občanov, trije pa so povsem neeaktivni. Težko se je včasih tudi dogovoriti kdo bo šel na sejo občinske skupščine, ker je stari odborniški način preživel. Zaradi tega se je primerilo, da trikrat doslej niso imeli na seji svojega delegata, ker soe enostavno niso mogh dogovoriti, kdo bo šel Delegat iz Gorišnice je dejal, da so zadovoljni z delom delegacij, ker so delegati doslej uspešno in odgovorno opravljali svojo nalogo. Ugotavlj^o pa, da je premalo sodelovanja z delegacijo kmetij- skih proizvajalcev, ki delujejo v okviru krajevnih skupnosti Mar- kove! in Dornava. Vendar bodo morali tudi to v najkrajšem času uspešno rešiti, ker je kmetijsko področje dejavnosti za njih posebno pomembno. Še in še bi lahko naštevali pripombe iz dc^aj bogate razprave na zboru krajevnih skupnosti, vendar smo o nekaterih skujjnih ugotovitvah že doslej obširno poročali in jih ne gre ponav^ati. Brez dvoma pa je vsa dosedanja razprava in ugotovitve precejšen prispevek k nadaljnjemu učinkovi- temu delovanju delegatskega sistema. Sodelovanje in razprava dele- gacij na seji zbora združenega dela je bila slaba. Prispevek k boljšemu delovanju delegatskega sistema jc bilo vprašanje, kdo je pristojen od poklicati delegata, ki se ni udeležil še nobene seje delegacije, mnenje drugega delegata pa, da materiali še vedno prihajajo prepozno. Skratka videti je, da so delegati z delom, kakršno je v temeljnih delegacijah in v konferencah delegacij, kot tudi z delom skupščine zadovoljni, saj drugače si molka v zboru združenega dela ne moremo razlagati. Žal pa bi morah prav delegati tega zbora kritično spregovoriti o svojem delu v samem zboru. Zbor združenega dela je tisti, ki sprejema pomembne otiločitvc in razvojne usmeritve družbeno ekonomskih odnosov v občini. Vprašanje, ali je združeno delo res prisotno pri obhkovanju odločitev preko svojih delegacij še vedno ni razčiščeno, prav tako pa je tudi vprašanje, ah so delegacije v združenem delu že dobile svoje mesto v statutih in v drugih samoupravnih aktih, ah pa so še vedno samo organ za skupščino in ne sestavni del organizacije združenega dela, kar bi morale postati. Razprava v družbenopohtičnem zboru, v njej je sodelovala večina delegatov in gostov, je bila temeljita in samcScritična. Družbe- nopohtični zbor je tisti, ki mora biti nosilec in pobudnik, da bomo načela ustave na tem področju čim hitreje uresničevali. Sprejetih je bilo vrsto pobud, predlogov in sklepov, med drugim, da mora zbor aktivneje sodelovati kot baza za vezano skupščino. Vsi važnejši zakonski osnutki mor^o biti obravnavani, tako da bodo delegati imeU čvrsto oporo in morajo tesno sodelovati z delegacijami ostahh zborov ter interesnih skupnosti tako, da bodo poznali celotno proble- matiko. S tem bodo lahko mnogo pripomogli k učinkovitejšemu delu tistih delegacij, ki še niso v polni meri zaživele. V prašanje izobraževanja delegatov je bilo posebej povdarjeno. Tudi trditve, da so materiali preobsežni in nerazumljivi so včasih le izgovor. Sestava delegacij je takšna, da pokriva vsa področja vsakdanjega delovanja, za težje razumljive zadeve pa naj delegacije pritegnejo k razpravi strokovnjake. Res je, da je to v nekaterih krajevnih skupnostih težje, ne more pa biti to problem v delovnih organiza- cijah. Sprejeta je bila tudi pobuda, da bi naj ustanoviU klub delegatov, ki bi lahko mnogo pripomogel k uspešnemu delu delegatov in delegacij. Nekatera delegatska vprašanja, ki jih je vedno več, kažejo, da so le vprašanja posameznikov za reševanje lastnih problemov. Vsak delegat, ki postavlja vprašanja v imenu delegacije, naj bo tudi verificirano v delegaciji. Vprašanja je treba pošiljati tistim, ki so dolžni na njih odgovoriti, od strokovnih služb, izvršnega sveta do skupščine. Vsa važnejša vprašanja, ki so širšega pomena, bodo priobčena tudi v informa- tivnih sredstvih. mš - NB - mg Obisk Vinka Hafn^r^^ v Ptuju KJE DOSLEJ, KAKO NAPREJ V četrtek, 18. marca 1976, je bil na obisku v Ptuju Vinko HAF- NER, sekretar mestnega komiteja ŽKS Ljubljana in član predsedstva CK ZKJ. Spremljal ga je Edo KLANJŠEK, podpredsednik iz- vršnega sveta skupščine mesta Lju- bljane. Namen obiska je bil, da se seznanimo s problemi Ljubljane in Ptuja, ocenimo dosedanje sode- lovanje in na podlagi tega vzpo- stavimo še tesnejše vezi, zlasti na ekonomskem področju v bodoče. Ta namen je bil prav gotovo v ce- loti dosežen, na gospodarstvenikih in politikih obeh občin pa leži od- govornost za nadaljnji razvoj vzpo- stavljenih vezi, kar se naj konkret- no odraža v pospešenem razvoju ptujskega gospodarstva in celotne občine, obenem pa v boljši preskrbi prebivalstva glavnega mesta naše republike. Vinko Hafner in Edo Klanjšek sta se najprej na komiteju OK ŽKS Ptuj v razgovoru z občinskim po- litičnim aktivom seznanila s po- datki o dosedanjem razvoju gospo- darstva in družbenih dejavnosti v občini. Za tem sta obiskala Zlato- ličje, kjer sta si ogledala HC SD 1. in novo hladilnico kmetijsko pre- hrambenega kombinata, kjer bo zrasla nova tovarna mesnih iz- delkov. Sledil je še razgovor v Me- sokombinatu ,.Perutnina" Ptuj, ki je s perutnino iz Zaloga pri Ljublja- ni in Pivko povezana v SOZD Združeno perutninarstvo Slovenije in v Mercatorjevi TOZD ,,Pa- nonija", ki se je mmed prvimi iz Ptuja povezala s podjetjem iz Lju- bljane in se je prav zato hitreje raz- vila. Popoldne pa je bil širši razgovor z gospodarstveniki in družbenimi delavci ptujske občine. Pod vod- stvom sekretarja komiteja, Alojza Gojčiča, so v delavskem domu Franca Krambergerja ptujski pred- stavniki seznanili gosta iz Ljubljane z dosedanjim razvojem medseboj- nega sodelovanja. Nekaj misli iz njihovih poročil: Marjan Berhč: Elektrokovinar se je združil z IMP iz Ljubljane. Pri- pravljamo investicijo, ki bo znašala nad 20 milijonov din, tudi LB bo sodelovala. Zgradili bodo proizvod- no halo na površini 1500 kv. me- trov in odprli nekaj nad 100 novih delovnih mest. Julij Gjurasek: ,,Gradnje" so se lani združile z GP ,,Gradiš" iz Lju- bljane. Ze letos bodo bruto pro- izvodnjo skoraj podvojili, do leta 1980 pa jo bodo povečali skoraj za petkrat in to ob istem številu za- poslenih. Zgradih bodo novo mi- zarsko delavnico. Dr. Cvetko Doplihar je gosta iz Ljubljane podrobneje seznanil z uspehi Kmetijskega kombinata Ptuj in SOZD kmetijsko pre- hrambeni kombinat, ki se že uspeš- no uveljavlja na celotnem maribor- skem območju. Anton PURG je kritično spre- govoril o dosedanjem sodelovanju med ptujsko banko, oz. sedaj podružnico KB Maribor in Lju- bljansko banko, katere ustanovitelj je bilo tudi ptujsko gospodarstvo z ne majhnim deležem, kljub temu pa določeno sodelovanje obstaja. Ošvrknil je tudi zapiranje Ljubljan- skega trga za naše živilske pro- izvode, vino in podobno. O sodelovanju z nekaterimi ve- jami gospodarstva v Ljubljani sta govorila še Martin Učakar v imenu združenega podjetja AGIS, Milan Krajnik o sodelovanju s predelo- valci aluminija, Drago Čater o raz- voju proizvodnje perutninskega mesa, dr. Mitja Mrgole o zdravstvu in o možnostih razvoja zdraviliške- ga turizma ter Feliks Bagar o po- trebi večjega kulturnega sodelo- vanja z republiškim središčem. Za tem sta spregovorila ljubljan- ska gosta. Edo KLANJSEK je med drugim povedal, da v Ljubljani pri- pravljajoo ustanovitev interesne skupnosti za preskrbo, gledano z dolgoročnega gledišča, ko Ljublja- na ne bo^ imela 285, temveč 400 do 450 tisoč prebivalcev. Prav bi bilo, da bi se tudi ptujsko kmetijstvo in prehrambena industrija vključila v to skupnost. Sploh bi morale za- interesirane občine za sodelovanje bolj proučevati gospodarski razvoj in možnosti sodelovanja z Lju- bljano. ,,Ce hočeš sodelovati, mo- raš partnerja poznati, ga preuče- vati" je glede kreiranja novih oblik sodelovanja med Ljubljano in Ptu- jem poudaril Edo Klanjšek. Vinko HAFNER je v svojem ob- širnem izvajanju naglasil, da kot politični in družbeni delavci imamo v obeh občinah veliko možnosti ustvarjati ugodno vzdušje za ustvarjalnejše gospodarsko so- delovanje, enako tudi na kuUurnih in drugih področjih. Namen lega sodelovanja ni v veiikodušju enega ali drugega, temveč v praktičnih koristih tako za Ljubljano kot za Ptuj in za celotno Slovenijo. Ob- širneje je govoril o prizadevanjih ŽKJ, saj je po 21. seji predsedstva CK ZKJ bilo potrebno tudi v Lju- bljani odločno prekiniti z do- tedanjo politiko, lomiti in zlomiti dotedanjo miselnost, da bi lahko začeli uresničevati zamisli sklad- nejšega razvoja celotnega območja Slovenije. Podrobneje je orisal pro- bleme., s katerimi se srečujejo lju- bljanske občine, o socialnih razli- kah, ki so tam še večje, o nekaterih centrih moči, ki še vedno obstajajo. Posebej je poudaril, da je naloga Vinko Hafner na razgovoru v Meso-kombinatu „Perutnina" Ptuj. Desno: Ivo Tomažič, direktor Perutnine, levo Alojz Gojčič, sekretar komiteja OK ZKS. Foto: Kosi ptujske občine, ptujskega gospo- darstva, da se v prvi vrsti povezuje na mariborskem območju, v Ma- ribor morajo teči naše osnovne ve- zi. Sodelovanje z gospodarstvom z območja Ljubljane mora to pove- zovanje le oplemeniti v korist raz- voja celotne Slovenije. Na predlog sekretarja, Alojza GOJCiCA so po razgovoru sprejeli stališča, ki morajo biti družbeno- Trkanje na samoupravno zavest v ptujski občini je na področju gospodarstva še precej temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki doslej še niso podpisale samoupravnih sporazumov o po- krivanju izgub v elektro gospodar- stvu, v železniškem in luškem pro- metu. Ponekod so podpisali le enega ali dva, v poedinih kolekti- vih pa celo nobenega. O tem je tekla razprava tudi na zadnjem posvetu sekretarjev osnovnih orga- nizacij ZKS v Ptuju. Sprejet je bil sklep, da se mora organizacija ZK v delovnem kolektivu organizirati tako, da bodo samoupravni spora- zumi tudi podpisani, saj je to izključno v korist delovnega kolektiva. Doumeti je namreč treba, da brez elektrike, brez železniškega in luškega prometa ne moremo, saj bi zaradi tega gospodarstvo enostav- no propadlo. Ce so tem dejavno- stim bile s predpisi, v korist druge- ga gospodarstva in široke potrošnje, določene nižje cene za njihove storitve, kot so dejansko znašale, potem je te izgube treba tudi pokriti. Pot je določena — s samoupravnim sporazumom. Za tiste pa, ki se ne zavedajo samoupravne odgovornosti, bo najvišji organ samoupravljanja — skupščina, sprejela zakon o plačilu 6 <^o davka iz dohodka TOZD. To pa je precej več kot terja določilo samoupravnega sporazuma. Razumljivo tudi je, da tistim TOZD, ki niso kreditno sposobne ne bo treba plačati prispevka, če- prav sporazum podpišejo, temveč ga bodo plačale takrat, ko bodo imeli sredstva. Za tiste pa, ki ne bodo podpisali samoupravnega sporazuma, bo veljal zakon o 6 % davku, ki ga bo treba plačati takoj ne glede na to, kakšno je mate- rialno stanje v Tozd. Vse to je tre- ba delovnim ljudem pojasniti, da ne bo oklevanj pri sprejemanju sklepov o podpisu. FF Janko Smole o 77 v Manili v petek, 19. marca 1976 jc v Domu kulture v Slov. Bistrici številnim predstavnikom družbe- nopohtičnega in gospodarskega življenja te občine govoril Janko Smole, član zveznega izvršnega sveta. Posebno pozorno.st je posvetil vtisom s sestanka 77 v Manih na Fihpinih, v nadaljevanju pa je osvetlil še nekatere vtise iz njegovega nedavnega obiska v deželah zahodne Evrope. Prisotne je seznanil z gospodarskim položajem držav v razvoju in z nekaterimi značilnostmi sestanka „skupine 77" v Manili. V svojem predavanju je sprego- voril tudi o usmeritvi jugoslo- vanskega izvoza, kateri postaja vse bolj življenjskega pomena v razvoju našega gospodarstva. Ome- nil je tudi, da bo potrebno povečati izvozno dejavnost iz Slovenije, ki je v jugoslovanskem merilu še vedno premajhen in bo v prihodnje potrebno storiti na področju izvoza odločnejše spre- membe. Ob tem je kritično ocenil tudi naše izvozne zastopnike v tujini, kateri so v preteklem obdobju posvečale mnogo večji pomen uvozu kakor izvozu. Po širokem predavanju je Janko Smole odgovarjal še na vprašanja s področja gospodarstva in družbe- nopolitičnih dejavnosti občine. V. Horvat TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 3. stran ORMOŽ Problemi kmetijstva Svet za družbeno ekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri občinski konferenci SZDL Or- mož, je. prejšnjo soboto pripravil konferenco o problematiki kme- tijstva. Obravnavali so predvsem tiste probleme, ki. so še vedno več ali manj ovira za liitrejši in smelejši razvoj zasebnega kmetij- stva. Čeprav je bilo na tem področju že doseženih nekaj ugodnih rešitev, so še števibii problemi, ki jih prepočasi rešujemo. Tukaj gre predvsem za bolj urejen trg s kmetijskimi pridelki in vključevanje kmetij- skega proizvajalca v samoupravlja- nje. Kmetovalci še vedno niso dovolj seznanjeni, kaj so dogaja z njihovimi pridelki, ko jih oddajo po precej nizkih ccnali, medtem ko se v trgovini pojavljajo po znatno višjih a-nali. Kup problemov je še, ki bi jih bilo nujno odpraviti v kmetijstvu. Predvsem, kot je bilo povedano v Ormožu, bi morali več storiti za čvrsteje razvijanje kooperacijskih odnosov, zlasti takšne, ki bodo obe pogodbeni stranki obvezovali za dolgoročnejšo in stabibiejšo kmetijsko proizvodnjo, s poudar- kom na večjo materialno in sociahio varnost zas(.bnega kmeta. Prav razvijanje novih in kakovost- nejših kooperacijskih odnosov v kmetijstvu bi naj vzpodbudno vplivalo, da ne bi, tudi s sicer dobro urejenih kmetij odhajala mladina, so poudaiili v Ormožu. Opozorili so na izobraževanje v kmetijstvu, ki še tudi ni urejeno. Skoraj nobena kmetijska šola v sc^verovzhodni Sloveniji ne dela tako kot bi morala, zlasti po tem, ko so jim bila odvzeta kmetijska posestva. Pa tudi s sodobno kmetijsko mehanizacijo, so kme- tijske šole bolj slabo opremljene. V Ormožu so menili, da bi usposobljeni kmetovalci nedvom- no imeli več smisla za obsežno in načrtnejšo proizvodnjo. Po tej in ostali problematiki, je. bilo v Ormožu v ospredju tudi vprašanje položaja kmečke žene, ki ob porodu in po njem ni zavidanja vreden v primerjavi z zaposleno ženo. Velik problem predstavlja tudi neurejeno in prepočasi urejajoče se starostno zavarovanje kmetov, ki ga bo lx)trebno smelejše razvijati Čeprav so v ormoški občini že preusmerili okoli 140 kmetij v tržno proizvodnjo, bo tudi na tem pcKlročju nujno nadayevati z ustreznejšim kreditiranjem zaseb- nega kmetijstva, lo vprašanje bi morali posebej preučiti za manj razviUi območja, ki naj bi dobivala kredite za preusmerjanje po drugačnih, ugodnejših pogojili. Ker bo v Ormožu tovarna sladkorja, so udeleženci kon- ference govorili tudi o pridelo- vanju sliidkorne pese iji pridobi- vanju novih zemljišč. GF Slovenska Bistrica PRED SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE Na trinajsti seji zbora združene- ga dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Slo- venska Bistrica, bodo delegati obravnavali kar 18 točk dnevnega reda. Ločeni seji bosta 30. marca, z naslednjim dnevnim redom: izvolitev verifikaeijske komisije in poročilo o sklepčnosti potrditev zapisnika 12. seje zbora, predlog za izdajo zakona SRS o usposabljanju otrok in mladoletni- kov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, z osnutkom tega zakona; osnutek republiškega družbenega dogovora o pospeše- vanju razvoja manj razvitih območij in manj razvitih obmej- nih območij v obdobju 1976 -80, delovne teze za izdajo republi- škega zakona o rednih sodiščih v SRS, delovne teze za izdajo republiškega zakona o samouprav- nih sodiščih v SRS, delovne teze za izdajo republiškega zakona o javnem tožilstvu v SRS, predlog programa dela skupščine občine Slovenska Bistrica in predlog odloka o proračunu občine za leto 1976, povzetek analize družbeno-gospodarskega razvoja občine v obdobju 1971-1976, poročilo o delu inšpekcijskih služb za leto 1975, predlog sainoupravnega sporazuma o fi- nanciranju občinske skupnosti požarnega varstva, predlog druž- benega dogovora o ustanovitvi in delovanju skupnosti za pospeš- evanje kmetijstva v občini, predlog odloka o priznavalniiiah udeležencem NOV in njihovim družinskim članom borcem za se-verno mejo v letih 1918/19 ter slovenskim dobro volj eem iz vojn 1912 do 1918; predlog odloka o prepovedi gojitve domačih živali v določenih območjih in stanovanj- skih zgradbah na območju občine Slovenska Bistrica, osnutek odlo- ka o delovnem času v trgovini na drobno v gostinstvu in obrtnih delavnicah na območju občine, predlog družbenega dogovora o ureditvi skupne veterinarske hi- gienske službe na območju mariborske regije in vprašanja delegatov. Sejo zbora združenega dela bo predsednik Hinko ŽONIR vodil v veliki sejni dvorani SO; medtem ko bo predsednik zbora krajevnih skupnosti Supe ing. Marcel predsedoval seji tega zbora v mali sejni dvorani občinske skupščine. Družbenopolitični zbor SO Slovenska Bistrica, katerega pred- sednik je Pranjo LEDINEK, bo na ločem seji obravnaval točke dnevnega reda od 1 do 12, ki so na dnevnem redu sej ZKS in ZZD. GF Problematika krajevne] skupnsoti Gradišče ] Na zadnji konferenci delegatov KS Gradišče so obravnavali med drugim tudi zaključni račun KS za leto 1975. Iz zaključnega računa se vidi obsežna dejavnost KS v preteklem letu, saj so dohodki, skupaj s prenesenimi sredstvi dosegli skoraj 620.000 din, seveda so bili temu tudi primerni izdatki. Pri KS so v letu 1975 nabavili novo črpalko v vodovodnem bazenu, izboljšali so obstoječe krajevne ceste, posebno v naseljih Gočova, Zg. Porčič in Zg. Verjane. Postavljen je bil tudi novi most v starem Porčiču preko dotočnega jarka v gradiško jezero. Za ceste so občani porabili del krajevnega samoprispevka, pri- bližno 60.000 din in sredstva, ki so jih dobili iz cestnega sklada v preteklih letih. Največja postavka zajema asfal- tiranje krajevnih priključkov na glavno cesto in ceste od spomenika mimo šole do pokopa- lišča. Stroški za asfaltiranje priključkov so znašali okrog 650.000 din. Do konca leta je bilo zbranih in plačanih s sredstvi KD in interesentov okrog 390.000 din. Ostanek obveznosti je KS krila tako, da je najela začasno premostitveno posojilo v znesku 250.000 din pri zavarovalnici Maribor. Na tretji konferenci KS je bil sprejet predlog, da se za pokritje stroškov asfaltiranih površin in za čimprejšnjo vrnitev notranjega posojila izvede akcija zbiranja prispevkov občanov vseh naselij območja KS Gradišče. Sprejet je bil predlog, da se zbere čimprej 180.000 din in sicer tako, da bi prispeval vsak zaposleni 300 dinarjev. Vsako gospodinjstvo, ki še ni prispevalo za asfalt do pokopališča pa po 200 din. Sporazumno s krajevno organi- zacijo SZDL bodo sklicali zbore skupaj z vaškimi odbori KS, ker so vaški odbori zainteresirani, da se jim čimprej vrnejo na razpolaganje sredstva iz notranjega posojila za nadaljnje urejanje krajevnih cest. Za uspešno delovanje KS se odpira še nov problem, kako in kdaj si bodo uredili svoje poslovne prostore in zagotovili potreben kader za tajniške in knjigovodske posle. J. LORBER SLOVENSKA BISTRICA DRUŽBENA AKCIJA O ORGANIZIRANEM OTROŠKEM VARSTVU Preteku teden je na razširjeni seji komiteja OK ZKS Slovenska Bistrica ocenil razvoj otroškega varstva v občini. Ocena je bila v smeri razprave o razvoju otroškega varstva v občini in istočasno namenjena tudi osvetljevanju in reševanju problemov družbeno ekonomskega položaja žena v družbi. V zadnjih nekaj letih je razvoj organiziranega otroškega varstva v občini Slovenska Bistrica dosegel pomembne uspehe tako na področju vključevanja večjega števila predšolskih otrok v to varstvo, kakor tudi pridobitvi novih prostorov v te namene. V občini je samo eden vzgojno varstveni zavod, ki vključuje kar 20 oddelkov v skupno petih krajevnih skupnostih, od teh je 11 oddelkov v mestni krajevni skupnosti. Trenutno je v vseh oddelkih v varstvu blizu 500 otrok od skupno 3500 kolikor jih je v vsej občini. Prav veliko število otrok, kateri še niso vključeni v organizirano otroško varstvo so vzrok, da pri vzgojno varstvenem zavodu in njegovih oddelkih stalno iščejo nove oblike in možnosti razširitve organiziranega otroškega varstva tudi v krajih, kjer tega doslej še nimajo, tam uvajajo potujoče vrtce. Spodbuden je tudi podatek, da je rast vključevanja predšolskih otrok v organizirano varstvo dokaj ugodna. Cc bi hoteli uresničiti želje številnih zaposlenih žena in mater pa bo potrebno na tem področju še mnogo storiti, saj zadnji podatek kaže, daje v bistriški občini zaposlenih kar 48 odstotkov vseh žena. Na komiteju OK ZKS Slovenska Bistrica so na osnovi prikazanih podatkov in osnutka srednjeročnega plana razvoja skupnosti otroškega varstva nakazali nekatere usmeritve za se hitrejši razvoj otroškega varstva. Sklenili so pričeri široko družbeno akcijo za širjenje organiziranega otroškega varstva in tudi predšolske vzgoje. To pa bodo dosegh le z odpiranjem novih možnosti ob dosedanjih in z še večjim združevanjem sredstev za nove vrtce. V. Horvat Razgovora v domu JLA se je udeležilo veliko število mladih iz ptujskih srednjih šol Foto: J. S. Množična udeležba na pogovoru Razgovora z gojenci srednje vojaške šole in akademije kopenske vojske iz Sarajeva in Zadra, vojaške gimnazije Franca Rozmana-Stancta in starešinskim kadrom garnizije Dušana Kvedra iz Ptuja, se je v torek, 16. marca v domu JLA, udeležilo presenetljivo vehko število mladih iz ptujskih osnovnih, srednjih in poklicnih šoL Namen razgovora, ki sta ga pripravila oddelek za ljudsko obrambo dcupščine občine Ptuj in koordinacijski odbor za pridobivanje mladine za vojaške šole pri OK ZKS Ptuj, je bil pridobiti čim več mladih v vojaške šole. Znano je, da imamo Slovenci v starešinskih vrstah JLA, najmanj svojih zastopnikov. Kot je povedal Marjan Branko, predstavnik republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je sedaj v vojaških akademijah le 49 Slovencev ali 4,2 odstotka, v srednjih vojaških šolah jih je 2,1 odstotka, dočim je v vojaških gimnazijah zastopanost precej bolljša, saj je v njih 16,2 odstotka Slovencev. Gimnazija Franca Rozmana-Staneta v Ljubljani je letos prvič upisala 71 dijakov, kar pomeni, da je 101,4% popohijenost. Mladim je Marijan Branko še spregovoril o pomenu pridobivanja kadra v vojaške šole in obrambni pripravljenosti, ki jo zahteva sedanji trenutek. Pogovor je vodil Stanko Meglic, pomočnik načelnika, oddelka za ljudsko obrambo. V razgovoru so mladi dokazali, da v njihovih vrstah vlada veliko zanimanje za tovrstno šolanje. Udeleženci pogovora pa so si ogledali še praktični prikaz življenja in dela v vojaaških šolah. MG ^DELEGIRAMO DELEGATE V SVET VARČEVALCEV Zbor Kreditne banke Maribor, podružnice Ptuj, ki se je sestal 1. marca, je med drugim sprejel tudi začasni statutarni sklep o spremembah in dopolnitvah pravil KB Maribor, podružnice Ptuj. Potrebo so narokovala ustavna določila, da se upravljanje v banki pribhža varčevalcu-občanu. Za- časni statutarni sklep bo v veljavi do sprejetja novega zakona o temeljih bančnega sistema, ki bo zahteval sprejetje novih samo- upravnih aktov. V praksi pomeni vključevanje občano\ - varčevalcev v upravlja- nje banke, razširjanje mreže upravljanja tudi na riste varčevalce občane, ki imajo v banki hranilne vloge, devizne ali tekoče račune. V začasnem statutarnem sklepu je zapisano, da varčevalci, ki imajo pri podružnici hranilno vlogo, tekoči račun in so združeni v svet varčevalcev, imajo v zboru tri delegate in se enakopravno vključujejo v uresničevanje vse- bine upravljanja podružnice. Varčevalci se združujejo v zbore varčevalcev in v svet varčevalcev. Zbor varčevalcev je v vsaki krajevni skupnosti, na območju podružnice, kjer žive njeni varčevalci. Številni zbori občanov, ki bodo še v marcu in aprilu, se bodo razširili še s točko dnevnega reda .,izvolitev delegata v svet varče- valcev." V nekaterih krajevnih skupnostih ptujske občine, kot: V Dornavi, Polenšaku, na Ptujski gori, Vidmu in Zavrču so nalogo izvolitve delegata v svet varče- valcev že uresničili; v drugih Krajevnih skupnostih pa bodo to opravili v naslednjih dneh. Pristojnosti zbora varčevalcev se kažejo v obravnavi in dajanju mnenj o predlogih splošnih aktov podružnice, ki zadevajo njeno poslovanje z občani, obravnava na se vsebino poslovne politike KB, Maribor, prispeva s svojimi predlogi k izboljšanju poslovanja z občani in voli delegata v svet varčevalcev pri podružnici. Svet varčevala-v podružnice sestoji iz delegatov, izvoljenih na ^borih varčevalcev. Mandat dele- gata v svetu varčevalcev traja 4 leta V delokrog sveta varčevalcev spada razprava in dajanje pred- logov o zadevah, ki so jih obravnavali zbori varčevalcev, razpravlja pa še o zbiranju sredstev in kreditiranju občanov, daje pripombe k pohtiki obrestnih mer (tistih, ki zadevajo poslo- vanje podružnice z občani) in voli predsednika in podpredsednika sveta, voli enega člana in namestnika v izvršni odbor potlružnice in voh delegata za zbor podružnice in banke. Skhc sveta varčevalcev narekujejo po- treb.', vendar se svet mora sestati vsaj enkrat letno. Potem, ko bodo izvoljeni vsi delegati v svet varčevalcev v krajevnih skupnostih na območju podružnice, kjer žive njeni varčevalci, se bo svet varčevalcev sestal in začel izpolnjevati svoje poslanstvo. MG KRATKE NOVICE CERKVENJAK: Osnovna organizacija ZSMS aktivno deluje. Pred kratkim so na letni konferenci ponovno izvolili za predsednika Feliksa Fekonja. Mladi so si v kletnih prostorih osnovne šole uredili klub mladih, kjer se tudi redno sestajajo. Dejavni so tudi na kulturnem področju, saj sodelujejo s programom na vseh krajevnih proslavah in prireditvah. J. L. ČREŠNJEVEC: V okviru komemorativne slovesnosti in poimenovanja osnovne šole po revolucionarju Veljku Vlahoviču je izšla tudi druga številka šolskega glasila ,,Prvi koraki". V njem je okrog 60 prispevkov učencev te šole naklada pa je 200 izvodov. V. H. DOLENA: Na območju krajevne skupnosti močno pogrešajo kakšen dislociran proizvodni obrat, kjer bi lahko našli delo mladi, ki zdaj največ odhajajo na začasno delo v tujino. Na območju krajevne skupnosti je 243 gospodinjstev, v tujini pa okrog 70 delavcev. Precej je doma takih, ki životarijo le ob priložnostnih zaposlitvah. N.B. DOBRINA PRI ŽETALAH: Obrat pletarne proizvodnega podjetja „0. Meglic" iz Ptuja posluje na robu rentabilnosti. Dejanska cena posameznega izdelka je mnogo višja od tiste, ki jo lahko dosežejo na trgu, saj se ročno delo na trgu ne vrednoti tako kot bi se moralo. V obratu je 22 redno zaposlenih delavcev, lani pa so priučili še 25 delavcev, ki pletejo izdelke na domu, kar večini v tem pasivnem kraju pomeni edini denarni vir dohodkov. N.B. GOČOVA: Pred nedavnim je imelo gasilsko društvo svoj 20. občni zbor. Po oceni dosedanjega dela so sprejeli še delovni načrt za letošnje leto in statut društva. Za novega predsednika so izvolih Alojza Šalamuna. Društvu je trenutno najbolj potrebno ustrezno gasilsko vozilo, upajo, da ga bodo nabavili še letos. J. L. JUROVSKI DOL: Mladi so posebno prizadevni na kulturnem področju, zlasti v folklorni skupini, ki deluje že 5 let v okviru prosvetnega društva. Nastopajo predvsem s slovenskimi plesi, pravijo, da obvladajo skoraj vse, nimajo pa še ustreznih noš, prizadevajo si. da bi jih čimprej nabavili. J. L. ORMOŽ: Prejšnjo sredo in četrtek je bil tu posvet o proizvodnji in predelavi perutninskega mesa, ki ga je pripravil jugoslovanski inštitut za tehnologijo mesa. Posveta so se udeležili predstavniki proizvajalcev perutninskega mesa iz vse Jugoslavije. Med drugim so oblikovali zahtevo, da je nujno čimprej uskladiti zakonske predpise s stopnjo razvoja perutninske industrije. F. KIDRIČEVO: Osnovna organizacija sindikata TGA ,,Boris Kidrič" je pripravila program družbenopolitičnega izobraževanja delavcev za letošnje leto. Za izobraževanje sindikalnih delavcev so namenih 35.000 din, za izobraževanje kadrov v samoupravnih organih pa 48.000 dinarjev. FM GRADIŠČE: Dramska skupina osnovne organizacije ZSMS se je skupno s kulturnoprosvetnim društvom v letošnjem zimskem času predstavila v šestih krajevnih središčih lenarške občine, na domačem odru pa kar trikrat z Nušičevo komedijo ,,Pokojnik", ki jo je režiral Marjan Toš, sodeloval pa je tudi Jože Zupan, član SNG Maribor. S to komedijo so se mladi iz dramske skupine vključili v proslavo 100-letnice rojstva Ivana Cankarja in 19 srečanje gledaliških skupin Slovenije, ki bo v Gornji Radgoni od 20. do 24. aprila letos. J. L. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Občinski svet ZSS je letos že organiziral sindikalne športne igre. Na tekmovanju v košarki je sodelovalo 5 ekip. Najboljša je bila združena ekipa Agrokombinata in Alme. Tekme so bile v telovadnem domu OŠ v Zg. Sčavnici, ogledalo pa si jih je lepo število gledalcev. Pred dnevi je bil občni zbor planinskega društva, ki si gaje udeležilo tudi precej mladih. Med drugim so sprejeli program dela za letos, najaktivnejšim članom so podelili priznanja, trem najzaslužnejšim pa kniižnc nagrade. N.P. POLJČANE: V avli osnovne šole je bilo prejšnji teden srečanje dramskih in recilatorskih skupin z območja občine Slov. Bistrica. To je bila prva prireditev te vrste v okviru srečanj ,,Naša beseda". Veliko zanimanje za prireditev je organizatorje spodbudila, da so se predstavili dvakrat, najprej mlajšim v večernem času pa še starejšim občanom. V. H. SLOVENSKA BISTRICA: Pred kratkim je izšla letošnja druga številka Mf^TALURGA, glasila delovnega kolektiva IMPOL, ki izhaja v 2300 izvodih. Največ vsebine je namenjeno praznovanju mednarodnega dneva žensk, nadalje družbenemu izobraževanju in delegatskim odnosom ne manjka pa tudi humorja. V. H. VITOMARCI: Krajani so praktično brez družbenih prostorov, ki jih najbolj pogrešajo mladi in vodstva družbenopolitičnih organizacij ker nimajo prostora za sestajanje, doslej so ga lahko dobili le v gostilni. Načrtujejo, da bodo s skupnimi močmi zbrali potrebna sredstva za popravilo stare šolske zgradbe, kjer bi si uredili prostore za sestajanje mladi pa tudi manjšo telovadnico. mš . . . PTUJ: Prizadevamo si, da bi v predšolsko varstvo zajeh kar največ otrok, ob tem pa se premalo zavedamo, da učenci, zlasti v prvih letih osnovnega šolanja prav tako potrebujejo varstvo. To potrjujejo podatki iz ankete ki so jo opravili v OŠ „Frane Osojnik" v Ptuju, kjer je kar 53 odstotkov učencev doma brez varstva dokler se starša ne vrneta z dela. N.B. Praznik v krajevni skupnosti Zgornja Polskava v spomin na 23. marec 1945, ko je bilo v Gaju pri Zgornji Polsicavi ustreljenih trideset talcev, praznujejo krajani KS Zg. Polska- va svoj praznik. Vsako leto ga slavijo z novimi dosežki, ki so posebej vidni pri komunalnem urejanju vasi, ki sodijo pod to krajevno skupnost. Tudi letošnji krajevni praznik so dostojno proslavili. Osrednja slo- vesnost je bila v nedeljo 21. marca 1976, ko so se pred spomenikom talcev, v Gaju zbrah občani, delovni ljudje in mladina. Z žalno komemoracijo so počastili spomin na ustreljene talce. Predsednik sveta KS Zg. Polskava Anton Ferk, ki je bil slavnostni govornik na osrednji proslavi v počastitev krajevnega praznika, je v svojem govoru med drugim naglasil naloge, ki jih bodo morali v krajevni skupnosti uresničevati na področju kmetij- stva. Ob tem je dejal: „Izvedbba načrta bo pomenila v življenju velik preobrat. Zato naj vsa naša vas, vsi delovni ljudje praznujejo obletnico krajevnega praznika s trojnim sklepom in sicer: prvič, da bo obdelana vsaka ped naše zemlje; drugič, da bomo gojili in se zavzemali za pridelovanje tistih pridelkov, ki so nam najbolj potrebni in tretjič, da bonK) povečali mehanizacijo, ki je potrebna zasebnim kmetijskim proizvajalcem. Za dosego boljših in obilnejših kmetijskih pridelkov, se moramo jx)služevati že izkuše- nih metod pridelovanja". Osrednja akcija krajevne skup- nosti Zg. Polskava v tem letu nedvomno gradnja vodovoda, iz katerega bo dobilo zdravo pitno vodo 140 gospodinjstev. Z aktivnostjo so že tako daleč, da bodo z gradnjo vodovoda pričeli v naslednjih dneh. Primarni vodo- vod bo potrebno zgraditi v dolžini okoli 10 km. Poleg prostovoljnega dela, bo za novi vodovod prispevalo vsako gospodinjstvo okoli 6.000 dinarjev. Krajani pa pri gradnji vodovoda ne bodo osamljeni. Bistriška občinska konferenca ZSMS za 3. april že pripravlja mladinsko delovno akcijo, ko bodo mladi in ,,stari" brigadirji iz celotne občine Slovenska Bistrica prišli v Zg. Polskavo in pomagali pri gradnji krajevnega vodovoda. Sočasno bodo s to delovno akcijo počastili v bistriški občini 30 obletnico mladinskih delovnih akcij. Ob koncu naj še zapišemo, da so krajani Zg. Polskave proslavili letošnji praznik s številnimi kulturnimi in športnimi priredi- tvami, ki so bile vse lepo obiskane. F. GOLOB 4. stran TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 Aktivna rekreacija delovnih ljudi - osnovne organizacije sindikata Tcksnokulturna skupnost Ptuj si jc v letošnjem letu zadala nalogo pritegniti čimveč delovnih ljudi k nmožični rekreaciji. To veliko nalogo pa bo lahko opravila le v sodelovanju z osnovnimi organi- zacijami sindikata y organizacijah združenega dela. Žal je danes v ptujski občini le malo tistih organizacij, ki posvečajo aktivni rekreaciji svojih delavcev zado- voljivo pozornost. Ena izmed redkih je TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem, ki je za svoje delavec pripravila pravi 10-dnevni rekre- acijski brezplačni dopust v Plavi laguni pri Poreču. Delavci pa se ukvarjajo z rekreacijo tudi doma, saj so že v mesecu januarju pričeli z vadbo v rekreativnih športnih panogah, to je v malem nogometu, košarki, rokometu, odbojki, v vojaškem peleioboju in v orodni telovadbi. Vadba je v telovadnici osnovne šole v Kidričevem v večernih urah. Prav gotovo je primer o tovarne v Kidričevem vreden posnemanja. Izgovori, da ni prostora, kjer bi lahko zadovoljivo vadili, so prazni, V Ptuju je na primer dovolj telovadr-ic, ki so proste v večernih urah, pa tudi ix)mlad, ki se je pričela nudi nemalo možnosti za rekreacijo. Seveda je poglavitni problem pri rekreaciji njena organizacija. Prav tu pa so sindikalne organizacije odpo- vedale. Delavske športne igre so le drobec v primerjavi z možnostmi, ki so na voljo. Zadnji čas je, da ne samo spregovorimo, temveč tudi storimo nekaj na področju rekreacije, saj vemo. da rekreacija veliko pomeni pri delovni spo- sobnosti človeka. Ko že govorimo o animatoijih kulture v organizacijah združenega dela, nikar ne pozabimo na organizatorje, telesne kulture, ki niso nobena-modna muha. Res pa je da vsa prizadevanja ne bodo rodila sadu, če delavci sami niso zainteresirani za rekreacijo temveč predvsem v tem. da pritegne čimveč delovnih ljudi k aktivni rekreaciji. Takrat, ko bodo sindikalne organizacije opravile to nalogo, bo tudi naloga, ki si jo je zadala ptujska tcksnokulturna skupnost, to je množična rekrea- cija, res izpolnjena. In za konec še to: nikar pričakovati, da bo telesnokullurna skupnost tista, ki bo opravila delo osnovnih organizacij sindikata, saj dobro vemo, da primanjkuje v naši občini ogromno tciesnovzgojncga kadra, končno, osnovne organi- zacije sindikata niso same sebi v namen. N.P. 50 traktorjev na brezplačnem pregledu v ponedeljek 22. marca so pri Tehnoservisu, TOZD KK Ptuj in v sodelovanju z obratom za kooperacijo „Jože Lacko" brezplačno pregledali in odpravili napake na 5 0 traktorjih. Začelo Se je leta 1964, ko so se skušali pošaliti za 1. april in objavili, da tega dne brezplačno popravljajo kmetijsko mehanizacijo. Takrat je veliko kmetovalcev vzelo prvoaprilsko šalo zares, pripeljali svoje železne konjičke, mehaniki pa so hočeš-nočeš začeli popravljati in to zastonj. Od tega leta dalje so vsako pomlad pred setvgo organizirali brezplačni tehnični prealed in kmetom dajali tudi razna nav(xlila in nasvete, kako pravilno izkoristiti traktor. Direktor TOZD, Alojz Gamza, nam je povedal, da so v ponedeljek pričakovali sicer večji odziv, vendar tudi 50 traktorjev ni malo. Če bi vso delo zaračunali, je to dobrih 15.000 dinarjev, brez rezervnih delov, ker so tega dne dajali zanje 5 % popust. S to akcijo so dosegli dvoje: poleg nemotenih spomladanskih opravil bo kmetom dobrodošel marsikateri nasvet, ki so ga dobili ob pregledu svojega tiaktorja. Vse odpravljene pomanjkljivosti pa so porok, da ne bo zastc^ev pri setvi, ker spomladanska dela ze kasnijo, zato bodo morali biti letos traktorji izkoriščeni do maksimuma. Kmetovalec TRANC TLMENT iz Sobetinc 39 ima sicer novi traktor, vendar se je kljub temu poslužil te ugodnosti kot kooperant obrata ,Jože Lacko". Ta pomoč je v tem času zelo vspodbudna tudi za mladega kmetovalca in meni, da bi bilo potrebno večkrat na tak ali podoben način pritegniti mlade ljudi, da ne bodo odhajali z naših kmetij. M. ŠNEBERGER Traktorji na brezplačnem pregledu na dvorišču Tehnoservisa Ptuj Foto: Kosi NOGOMET Drava-Maribor 1:1 (0:1) V hitri in ostri igri sta ekipi pokazali dopadljiv nogomet, ki si ga je ogledalo preko 300 gledalcev. Boljši del moštva sta bih obe obrambi, ki sta znali pravočasno razbijati napade nasprotnika. Tako domači kot gostje niso nastopili v popolni postavi radi bolezni in poškodb. Tekmo je dobro vodil Vogrinčič iz Ptuja. Drava - Železničar 3:0 (1:0) Dravaši so v zadnjih preizkušnjah pokazali pravo vrednost ter s podrobno in dopadljivo igro premagali nasprotnika z visokim rezultatom . Domačine je povedel v vodstvo V. Plajnšek. Kmalu za tem je imel Korenjak priložnost vodstvo zvišati, streljal je enajstmetrovko, ki pa jo je vratar ubranil. Z nekaj menjavami se je nadaljeval drugi del tekme, kjer so domačini zaigrali še bolj in kmalu je Verdenik vodstvo zvišal. Minuto pred koncem pa je Vlado Plajnšek postavil končni rezultat. Tekmo pred okrog sto gledalci je dobro vodil sodnik Ščurič iz Ptuja. anc ROKOMET Drava-Polet 27:23(14:13) Med tednom so ptujski rokometaši gostovali v Murski Soboti ter z dobro igro presenetili člana prve slovenske lige ter ga gladko premagali. Tokrat so Dravaši nastopili kompletni ter prikazah dopadljiv hiter rokomet. Uspešni so bili za Dravo Zlatko Grame 10, Bezjak 7, Kajzersberger 6, za domačine pa Benko 11, Sapač 6 in Glažar 3. Tekmo sta dobro vodila Krajnc in Hartman iz Murske Sobote. Drava-JLA Ptuj 29:19(14:10) v prijateljski trening tekmi so dravaši s prepričljivo in dobro igro nadigrali igralce ptujske garnizije. Drava - Jožica Flander 7:10 (4:2) v prijateljski trening tekmi so pionirke izgubile s svojimi so vrstnicami. Kljub zelo dobri igri v prvem delu pa v nadaljevanju niso znale zaustaviti nasprotnic, ki so zlasti z hitrimi protinapadi dosegle zmago. Za goste so bile uspešne Markuš 4, Kodrič 3. Mikola, Pintarič in Pšajd 1, za domačinke pa Cerne 4, Grajfoner 2 in Pišek 1 gol. Drava-Kovinar 12:27 (5:13) v drugi tekmi so nastopile članice, ki so visoko izgubile proti Mariborčankam, zlasti po zaslugi nerazpoložene domače vratarke Sitzcnfrei, ki si glede na renome mladinske reprezentance - vratarke tega ne bi smela dovohti. Za Kovinar so bile uspešne Vaupotič 10, Bašič 9, Pšajd 4, Volmajer- 2, Pivecin Markuš po 1 gol, za Dravo pa Brumen 4, Sirec 3, Mere 2, Brglez, Cerne in Krajnc po 1 gol. anc KOŠARKA GIMNAZIJA SREDNJEŠOLSKI PRVAK Na občinskem srednješol- skem prvenstvu, ki je bilo v športni dvorani Mladika so nastopile ekipe ŠCGU, ŠCKS in Gimnazije Ptuj. Pri mladincih so bili doseženi naslednji izidi: Gimnazija : ŠCGU 56:55, Gimnazija : ŠCKS 75:37, ŠCGU : SCKS 40:37. Vrstni red: Gimnazija, ŠCGU in ŠCKS. Pri mladinkah pa so izidi naslednji ŠCGU : ŠCKS 19:11, Gimnazija : ŠCKS 29:10, Gimnazija : ŠCGU 35:25. Vrstni red: Gimnazija, ŠCGU in ŠCKS. Vse tekme so zelo dobro vodili Galun iz Slovenske Bistrice ter Centrih, Miran Marčič in Robert Filipič iz Ptuja. Občinski prvak (pri mladincih in mladinkah) je prejel lep pokal vse ekipe pa diplome. Za najuspešnejšega košar- karja in realizatorja je bil proglašen Matjaž Satler 31 košev, za odlično realizatorko in igralko pa Helena Dob ri- je vič s 24 koši. (oba iz ekipe Gimnazija). ) anc Gasilsko društvo Jablane slavi 90-letnico svojega obstoja (nadaljevanje) V letu 1925 so bila na območju takratne občine Cirkovce že tri gasilska društva. Leta 1930 je GD Cirkovce nabavilo motorno črpal- ko znamke ,,Smrekar". Takrat so dmštvo vodili: F-ranc Frangcš, Jožef Kmetec in Valentin Pernat. Nova črpalka je precej stala, odplačali so jo z denarjem, ki so ga zbrah po vaseh, V ta namen so zbirali tudi zrnje in krompir. Društvo je takrat prav gotovo imelo aktivne člane, ki jih lahko vidite tudi na shki, saj so že leta 1935 kupih tudi rabljen gasilski avtomobil. Društvo je takrat vodil Janez Korže. Za tedanji čas moderno opremljeno društvo je lahko sodelovalo pri gašenju požarov po celem Dravskem polju. Večina članov društva je bila že nekoliko v letih, zato kljub dobri volji niso zmogli vsega dela. Zaradi tega sta občina Chkovcc, njen župan je takrat bil Simon Lah in gasilska župa iz Ptuja poobla.stila Andreja Sagadina iz Mihove, da organizira društvo tako, da bo spet delovalo z enako zagnanostjo kot pred leti Štefan Ekart pripoveduje: ,,Sagatlin in župan Lah sta prišla k meni in h kolegu Antonu. Predlagala sta, da naj midva prevzamema odgovornost za požare in s tem za društvo. Rekla sta, da naj pripeljeva orodje iz Cirkovc v Jablane. Midva sva se strinjala in tako smo leta 1938 prestavili sedež gasilskega društva v Spodnje Jablane, preimenovali smo ga tudi v GD Jablane." Takrat so izvolili nov oilbor: Štefan Ekart, načehiik, Anton Ekart, poveljnik in Gašper Murko, t^nik. V društvo so se včlanili vsi polnoletni moSii iz Sp. in Zg. Jablan. Ker gasilskega doma niso imeli, so orodje spravili kar pri Ekartovih v kleti. Med drugo svetovno vojno in nemško okupacijo je društvo delovalo naprej. Načehiik Ekart je z izgovorom, da je potrebna na tem območju dobra gasilska enota, dosegel, da nekaterih članov GD niso mobilizirali v nemško vojsko, čeprav .se vsi tega niso mogli izogniti. Precej članov je podpiralo NOB, nekateri pa so tudi sami aktivno sodelovali. Po osvoboditvi so gasilsko društvo obnovili. Med prvimi nalogami je bila postavitev gasilskega doma, saj so Ekartovi klet potrebovah za svoje gospo- darstvo. V stiski je gasilcem odstopil majhno shrambo Jože Lingušt. Leta 1952 sta prevzela vodstvo društva Leopold Letonja in Alojz Mlakar. Njuni osnovm cilj je bil: postavitev gasilskega doma pa n^ velja kar hoče. Z njima so bili v.si jablanski gasilci, zato je bil leta 1956 gasilski dom tudi pod streho. ManjTcala mu je le fasada, ki so jo uredili deset let pozneje. Leta 1956 je bila motorna črpalka, nabavljena 1930, že povsem liotrajana. Od TGA ,,Boris Kidrič" v Kidričevem so kupili staro motorno črpalko, ki je bila knjigovodsko že odpisana. Tudi jablanski gasilci so kmalu spoznali, da je le še za staro železo, saj je delovala samo takrat, ko je bila ,,dobre volje". Leta 1966 je društvo razvilo svoj društveni prapor. Od Zdravstvenega doma v Ptuju pa so še istega leta kupili rabljen avtomobil. (daUe prihodnjič) Delavni in podjetni gasilci z novo motorno črpalko leta 1930. KNJIGA O KVEDRU OB 10-LETI\IICI NJEGOVE SMRTI (Odlomki iz monografije Dušana Kvedra- Tomaža. ki jo je napisala Vida Rojic) (nadaljevanje in konec) Leto 1944: 15. julija je izdal glavni štab Kvedru potno dovoljenje. Z letalom se je odpeljal iz Bele Krajine najprej na sedež Glavnega štaba NOV in PO Hrvatske. Ta mu je izdal 18. julija objavo za pot v Bari, oporišče za zvezo med jugoslovansko vojsko in zavezniki v Italiji. Šele iz Barija je prispel na otok Vis, kjer je bil od junija 1944 sedež vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije. . . . Kveder je bil na .sedežu vrhovnega štaba imenovan za glavnega pomočnika načelnika vrhovnega štaba . . . Na Visu je zajel Tomaža val vojaškega življenja, ki je utripalo z velikim optimizmom saj je vojaška moč nasprotnika usihala iz dneva v dan. . .,.17. oktobra je Kveder odpotoval v Beograd, ki so ga enote NOV in Rdeče armade osvobodile 20. oktobra . . 7. novembra pa je prispela v vrhovni štab iz Slovenije žalostna vest o smrti poveljnika glavnega štaba NOV in POS, Franca Rozmana-Staneta, ki se je smrtno ponesrečil ob eksploziji angleškega minometa. Vest je sporočil politični komisar glavnega štaba Boris Kidrič. Za Kidričevo depešo je prispela še depeša CK KPS, naslovljena na CK KPJ. V njej piše: „Za komandanta GSS predlagam generalmajorja Kvedra, za v. d. načelnika GSS podpolkovnika Mileta Kilibardo." Član CK KPJ in vrhovnega štaba NOV in POJ Edvard Kardelj-Krištof je odgovoril Borisu Kidriču z depešo: ,,Kadri, kijih želiš so pripravljeni in čakajo na direkten avion." Kveder je prispel v Slovenijo 25. novembra zvečer. Pripeljal se je skupaj z generalom Milanom Lahom. Na letališču v BeU Krajini so ju čakali člani glavnega štaba s komisarjem Borisom Kidričem . . . .,. . Kveder je postal poveljnik slovenske osvobodilne vojske v času. ko je bilo pričakovati vsak dan, da bo Hitlerjeva Nemčija položila orožje. Njegova najpomembnejša naloga je bila, da osvobodilna vojska osvobodi vse slovensko etično ozemlje na Koroškem in v Slovenskem Primorju. Tudi Trst naj bi bil pripojen kot svobodna luka Jugoslaviji, saj leži v slovenskem zaledju . . . Po Kvedrovem prihodu v glavni štab je štela slovenska osvobodilna vojska v bojnih enotah okrog 24.100 borcev in bork, v zalednih pa še 9.350. Vojska je bila od neprestanih dolgotrajnih bojev na moč utrujena in je upadala številčno spričo izgub in slabega priliva novakov. O hudem položaju v slovenski vojski sta obvestila Kveder in Kidrič vrhovni štab 2. decembra. Leto 1945 . . . Načelnik GŠ NOV in POS Mile Kilibarda je o poveljniku Kvedru izjavil med drugim: „Kot komandant glavnega štaba jc vnesel Kveder v delo mnogo novih sodobnih prvin. Pri njegovi izredni organizacijski sposobnosti, sem se večkrat spraševal, odkod črpa ideje. Spraševal sem se, ali so pridobljene od drugod, ali so jih rodile izkušnje v španski vojni, ali pa jih je rodil njegov duh, njegov smisel za preučevanje in analize. Nazadnje sem se prepričal, da rojevata njegove ideje obširno znanje in izredna intuicija. Kvedrov smisel in sposobnost za politično in vojaško delo, njegov optimizem in vedrina, s katerima je razsvetlil vse temne okoUščine, so bile značilne lastnosti tega vodilnega organizatorja slovenske osvobodilne vojske." Številni dokumetni glavnega štaba NOV in POS iz leta 1945. predvsem dopisi in depeše, ki sta jih komandant Kveder in komisar Kidrič pošiljala enotam šhom po Sloveniji, pričajo o vlogi, ki jo je odigral glavni štab pri vojaških operacijah v zadnjih vojnih mesecih. ... 1. marca jc prispela v glavni štab depeša vrhovnega štaba o preimenovanju NOV v Jugoslovansko armado, štaba NOV in POJ v generalštab J A, glavna štaba NOV in POS pa v glavni štab Slovenije. Naslednjega dne je poslal generalštab JA depešo o ustanovitvi IV. armade. 27. marca je bil Boris Kidrič razrešen dolžnosti političnega komisarja davnega štaba. Na njegovo mesto je bil imenovan Viktor Avbelj. . . .7, maja je prispel Kveder v Trst, 8. maja pa je bil imenovan za komandanta Trsta. Istega dne je generalštab JA razpustil glavni štab Slovenije, slovenske enote pa so spadale pod IV. armado. S prevzemom nove dolžnosti je Kvedru prenehalo obdobje ki gaje Uvrstilo med junake osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov o katerih je sam zapisal: ,,Postali so simboli hrabrosti. S prezirom smrti in neugnanim srcem in ognjem so lomili vse stare vojaške zakone zmogljivosti. Sledil jim je narod, čeprav seje zdel v začetku domovinske vojne upor golorokega naroda proti mogočnemu sovražniku blazen in brezupen. Pripomogli so, da slovenski narod pod okupatorjem ni klonil kljub strahotnemu nasilju in kričečemu nesorazmerju materialnih sil, ampak je razvil iz partizanskih skupin regularno vojsko, sposobno razbiti silne sovražnikove ofenzive." General podpolkovnik D. Kveder, fotografiran preden je zapustil službo v JLA (leta 1955). TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 5. stran Umrl je CENDAŠEDLBAUER 19. MARCA 1976 NAS JE PRETRESLA VEST O NENADNI SMRTI KULTURNEGA DELAVCA, ČELISTA PROF. CEN- DA ŠEDLBAUERJA Na začetku šol. leta 1928/29 se je Šedlbauer, rojen Ceh in bivši član pra.ške filharmonije, še ves nilad in poln načrtov vključil v ptujsko glasbeno življenje. Novo delovno mesto je našel kot profesor čela na ptujski glasbeni šoli, ki jo je tedaj upravljal znani slovenski skladatelj m glasbeni pedagog prof. Karol Palior. Kmalu po Sedlbauerjeveni prihodu v Ptuj so na šoli ustanovili klavirski trio, ki .so ga sestavljali violinisti Palior, čelist Šedlbauer in pianistka Anka Soelir. Trio je uspešno koneertiral v Ptuju in izven njega. Leta 1930je ravnatelj Palior odšel na novo službeno mesto na mariborsko učiteljišče in tedaj je upravo šole prevzel Cenda Šedlbauer do prilioda Miroslava Logarja v naslednjem letu. Jeseni 1931 smo na Šailbauerjevo pobudo ustanovili v glasbeni .šoli matični godalni kvartet, Miroslav Loear 1. violina, Drago Hasl 11. violina, Julij Pavlctič violam Cend Šallbauer violončelo. Kvartet je prirejal koncerte v Ptuju, Ormožu, Ljutomeru in Rogatcu ter preko ljubljanskega radia. Leta 19 30 je prenhalo delovati slovensko pevsko društvo, ki je bilo ustanovljeno že 1884. Čendi Šedlbauerju je pripadla pomemb- na naloga, da je v novih pogojih pod okriljem glasbene matice zbral prejšnje in nove pevce v obnovljeni moški pevski zbor. Prvič je zbor nastopil pri Masarykovi proslavi, 29. nov. 1930. Cez dve leti se je moški zbor razširil v mešani pevski zbor. Dirigentstvo je bilo poverjeno prof. Šallbauerju, ki ga je potem zelo usjKŠno vodil. Leta 1938 je Šedlbauer odšel iz Ptuja v Ljubljano k operi, kjer je do svoje upokojitve deloval kot čelist solist orkestra opere in baleta. Prof. Cenda Šallbauer je s svojim vsestran.skim glasbenim uilejstvovanjem celo desetletje, od 1928 do 1938, po.svetil glasbe- nemu življenju v Ptuju. Bil je izredno dobrodušen človek m vsi Ptujčaiii smo ga imeli radi, saj je tudi sicer bil družaben človek. v sebi je združeval dve žlahtni človeški lastnosti - temperament odhčnega muzika in humanist. V Ptuju je našel tudi svojo življenjsko dmžico, splošno pri- ljubljeno meščanskošolsko učite- ljico Vido Hinterlelmer. Starejši Ptujčani se v mishh radi vračamo k živahnemu glasbenemu življenju predvojnega Ptuja, po- sebej v času spoštovanega dirigenta Cenda Sedlbauerja. Spomin nanj nam bo ostal vedno lep in drag. Drago Hasl V nedeljo vabimo v Apače! Zveza kulturno prosvetnih organizacij Ptuj in domače prosvetnoi društvo Apače, organizirata v nedeljo, 28. marca 1976 v kulturnem \ domu v Apačah, ob 18. uri revijo tamburaških orkestrov občine Ptuj. V : revgi, ki je posvečena jubileju 35-letnice vstaje in 35-letnice OF, bodo« nastopili tamburaški orkestri iz Apač, Cirkovc, Gorišnice, Vitomarcev,^ Majšperka in Ptuja. K prazničnemu obeležju pa bo prispeval še pihalni i orkester iz Bukovec, ki bo že pred prireditvijo veselo zaigral. Oba i prireditelja vabita, da jih v nedeljo obiščete, orkestri pa zatrjujejo, daj bodo ,,napeli vse strune" in zaigrali, kar se da najbolje. MG: »TRIJE VAŠKI SVETNIKI" v Desencih V gasilskem domu Franca Osojnika v Desencih je mladina gasilskega društva, 14. marca uprizorila veseloigro ,,Trije vaški svetniki". Novo lepo okrašeno dvorano so mladi in stari napolnili do zadnjega kotička in se tudi od srca nasmejali. Sodelovalo je 14. igralcev, med njimi polovica prvič, ki je ognjeni krst dobro prestala. Ni odveč na kratko opisati, s kakšno prizadevnostjo so igralci hodili vsak drugi večer na vaje. Vadili so v gasilski garaži, avtomobil pa so medtem postavili na dvorišče, na hladno, kot pravimo. Tudi igralcem na vajah je bilo hladno, zato so v garaži postavili peč. To je najbolj občutil predsednik gasilskega društva, ki ima v neposredni bližini gasilskega doma svojo drvarnico, saj so mu pri vsaki vaji pokurili po tri korpe drv. Vendar mu tega ni bilo žal, ko so mladi igralci, čeprav so vadili le kratek čas, korajžno nastopili in brez treme in vidnejših napak odigrali svoje vloge. To so potrdili tudi gledalci z navdušenim ploskanjem; V^e je vodil in režirar Alojz Toplak, kulturno - prosvetni referent g. D. Delo je oblikoval režiser Peter Malec iz Ptuja, za kar so mu hvaležnivsi igralci in gasilci. Župana je odigral Franci Amuga v stilu pravega župana starega kova, pa tudi vsi drugi so se enako dobro odrezali, da so se jim gledalci resnično nasmejali od srca. F. r. IVAN KREFT Kako so nas preganjali (Iz neobjavljenih spominov) (3. nadaljevanje) Tudi sam sem moral večkrat bežati pred policijo in se potem se- veda skrivati, saj so me zasledovali s tiralico. V Sloveniji se sploh nisem počutil varnega, zato sem se že leta 1935 začel skrivati na Hrvaškem. Enkrat celo v Komiži na otoku Visu. To skrivališče mi je priporočil Pavle Brajer, obtoženec s Titovega procesa v Zagrebu, leta 1928. Leta 1935, ko sem se skrival pri njem v Zagrebu zaradi tega, ker sem pri glavarstvu v Ljutomeru prijavil protestno zbo- rovanje, ki naj bi bilo pri Sv. Jurju ob Sčavnici zaradi krvavih lju- tomerskih dogodkov. Menil sem namreč, da mi dr. Korošec ne bo od- pustil, da sem si upal v njegovi domači vasi napovedati protestno zbo- rovanje. Naš domači travnik, kjer bi naj bilo zborovanje, je namreč v Biserjanah, kjer se je dr. Korošec rodil. Ob podpori napredne slo- venske javnosti je dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik Jožeta Kerenčiča in drugih, končno vendarle dosegel, da smo se vsi lahko kmalu zopet le- galizirali. Možnost, na katero me je opozil Brajer glede zatočišča na Komiži, pasem si ohranil zadrugo večjo nevarnost. V precejšnji nevarnosti sem bil iz več razlogov koncem marca 1936. leta. Pokrajinski komite za Slovenijo je preskrbel sredstva za iz- dajo dveh knjižic, ki so ju razpošiljali po pošti, čeprav sta bili zaple- njeni, prilagali pa so jima brez moje vednosti položnice Ljudske pravi- ce, ker je bilo treba na nek način dobiti povrnjene stroške tiskanja. Uradnica poštne hranilnice Milena Matjanova, naša preizkušena sim- patizerka, me je tisti dan, ko je prišla policija v poštno hranilnico v Ljubljani povpraševat, kdo ima pravico podpisovati čeke za dviganje denarja iz tekočega računa Ljudske pravice — to pa sem bil jaz — tako dolgo iskala, da meje naposled našla na nekem pollegalnem sestanku. Menila je, da bom prav gotovo takoj aretiran, če se ne bom skril. Že na sestanku so se tovariši strinjali, da je najbolje, če izkoristim zatočišče na Komiži. Vprašanje je bilo le, kako neopazno priti iz Lju- bljane. Pomagal je Lado Kozak. Vedel je, da bo že naslednje jutro nek tovornjak odpeljal po vino na Sušak. Obljubil je tudi, da bo z lastni- kom, oziroma šoferjem tovornjaka govoril še drevi, jaz pa naj na to- vornjak počakam pri mitnici na Rudniku. Tovornjak je bil na mitnici naslednjega jutra ob 4. uri, vendar je bil v kabini že en sopotnik. Meni je šofer ponudil prostor zadaj med sodi na odprtem tovornjaku. Do Sušaka sem resda prišel živ in brez večjih težav, toda prehladil sem se tako, da govoriti sploh nisem mogel, pa tudi vstati ne, ker so bili sklepi trdi od revmatizma. Šofer je bil toliko prijazen, da je stopil v prvo sušaško lekarno in mi prinesel še nekaj zdravil, ker aspirin, ki sem ga vedno imel pri sebi, ni dovolj zalegel. Temperatura zraka seje okoli poldneva toliko dvignila, da je tudi ta pripomogla, da so se sklepi ne- koliko ,,odtajali" in da sem lahko še isti dan, bilo je 1. aprila 1936, ko sejezačel redni sezonski ladijski promet, odpotoval proti jugu. Ker se je letoviška sezona šele začela, je bila ladja le do polovice zasedena. Najel sem si stol ležalnik in opazoval, če le ni morda koga med potniki, ki bi me poznal. v tem primeru bi imel eno skrb več, kako prikriti resničen namen svojega potovanja. Lahko bi sicer omenil, da sem bolan in da grem na južno sonce zdravit svoj revmatizem, toda naj- brže bi dobil odgovor, da je bolje iti prej v toplice in šele pozneje kam na morje. Toda nikogar ni bilo, ki bi mu moral prikrivati, kam grem. v Komiži se seveda nisem prijavil. Stanoval sem pri šolskem slu- gi, ki je bil dober znanec knjigarnarja Pavla Brajerja, oziroma pri njem zaposlenega kurirja, komiškega domačina. Brajerjev kurir je bil mlad fant, sedemnajstletnik, ki so ga zelo zanimale knjige, zato se je v knji- garni v Zagrebu tudi zaposlil. Postal je levičar in se je v Komižo vračal le na dopust. Pomagal je organizirati URSovo sindikalno podružnico za delavce in delavke tamkajšnje tovarne ribjih konzerv. Ker sem bil v Komiži v času velikonočnih praznikov, ko je bil tu neke vrste katoliški misijon, je bilo s prižnice tudi dosti govorjenja o tem, zakaj se celo delavke organizirajo v brezbožnem rdečem sindikatu, ko imajo mož- nost, da se včlanijo v enega od dveh drugih sindikatov brez razredne osnove. Kmalu po mojem prihodu v Komižo smo se z glavnimi organiza- torji URSovega sindikata pridružili ribičem, ki so odšli na ribarjenje v bližino otočka z modro ,,špiljo" in smo se tam pomenili, kako bomo preprečili prehajanje iz razrednega sindikata v enega ali drugega meščanskega. Ker je šlo predvsem za delovne žene, zaposlene v tovarni ribjih konzerv, je bilo sklenjeno, da bomo najbolj zavednim razložili, da ta URSov sindikat ne ogroža cerkve, temveč izkoriščevalce, ki jih žal nekateri duhovniki ščitijo in jim dajejo potuho. Res, kmalu po tem našem sestanku je nek redovnik, ki ni bil domačin, sklical delavke in jim začel razlagati, da ni pravilno, da podpirajo ,rdeče'. Nasprotovale so mu tako odločno in ostro, da je končal sestanek in hitro odnesel pete. DELO DRAMSKIH SKUPIN Številnim dramskim skupinam, ki delajo na teienu, se je v letošnjem letu priključila še dramska skupina v Narapljah. Zimski in zgodnji pomladanski čas, je čas, ko je delo le-teh najbolj plodno in takrat nas po navadi razvesele s premierskimi nastopi. Opaziti je, tudi, da njihova kvaliteta raste od nastopa do nastopa. Dramska skupina prosvetnega društva „Stane Petrovič" iz Hajdine, ki smo jo že imeli priložnost videti na občinski dramski reviji v letu 1974 v Petanov! igri. Večna lovišča, je v soboto, 20. marca, svojim zvestim igralcem, predstavila dramo ,,Stilmontski župan." Igro je obogatilo tudi nekaj starejših igralcev. Režiral jo je Maks Kampl. MG Dr. Fran Brumen Motnje v spolnem razvoju (Nadaljevanje in konec) Pn dečkih se kaže prividna dvos[>olnost v predčasni prividni puberteti, ko se zgodaj razvijejo sekundarni spolni znaki (spolni znaki, ki nimajo aktivne vloge pri oploditvah). Posebno značilen je nesorazmerno velik penis pri istočasni orknjenosti mod. Vzrok) za tak razvoj ležijo, kot že omenjeno. V MOllNLM NFNORMALNLM MORMON- SKIM DILOVANJU NADLLD- VlCNi; ŽLi;Zi;, kar se dogaja pod vplivom vrojeniii dednih lastnosti že pred rojstvom, še v fetalnem življenju. DIAGNOZO ugotovimo po navedenih, na zunaj vidnih znakih, ki se izražajo v anomalijah razvitosti primarmh in sekun- darnih spolnih znakov in v nenormalni razvitosti in obli- kovnosti posameznih telesnili delov. Diagnozo pa lahko tudi potrdimo s specifičnimi labora- torijskimi preiskavami. KLINIČNA SLIKA POSINA- TALNi; OBLIKL ADRLNOGE- NITALNLGA SINDROMA (obli- ka, ki nastane in se razvije šele po rojstvu), je pri ženskem spolu prav tako značilna in izražena v dobro opazni virilizaciji (pomoža- tenje): motnje v razvoju skeleta, prvotno pomanjkanje mesečnega jxTila, v zrelejših letih pa izostanek men.struacij. Pri dečkih se pojavi prava rana puberteta, pa tudi mešane oblike spačenosti. Virilizem, ah pa popačenje moških spolovil v smislu ženskega spola, posebno tedaj, kadar imamo opravka s tumorskimi novotvorbami na žlezi nadlcdvičnici. Sliko spremlja ginekoinastija, kakor imenujemo interseksualno naraščanje dojk, ki sicer pri moškem spolu ostanejo okrnjene. Dalje že prej omenjena ženska oblika dlakovosti (vodo- ravno navzgor zaključena sramna dlakavost, ki pri moškem običajno končuje v obhki trikotastega vrha in sega navzgor proti popku). Dalje rudimentarni, nepopolno razviti zunanji ženski spolni znaki, ki prikrivajo moško spolnost, impotentnost, ki se izraža od primera do primera v razUčnih stopnjah in visok ton glasu. Včasih tudi nenormalno stalno nizek krvni tlak, redkeje motnje v presnovi sladkorja. Zanimivo je dejstvo, da so LE V POSAMIČNIH PRIMERIH OPAZ- NO PRlZADini ZUNANJI SlOLNI ORGANI. V veliki večini so izraženi le nekateri od zgoraj navedenih vidnih znakov in so v takih primerih spolni organi povsem normalno razviti, tako pri moških, kakor tudi pri ženskah. Vzroki za tako postnatalno obliko dvospolnosti so razen onih primerov, ki slonijo na vrojenem nagnjenu, VEDNO V NOVa TVORBAH NADLEDVlCNE KAPSULE, ki so lahko karci- nomatozne v ožjem smislu, ali pa kake druge rakaste vrste, katere v svoji nagli rasti rakastih celic producirajo moške, redkeje ženske spolne hormone. To se dogaja NAJČEŠCE v otroški, OZI- ROMA DORAŠČAJOCI DOBI. Pri odraslih opažamo take spremembe predvsem pri ženskem spolu. Podrobno RAZPOZNAVNO DIAGNOZO JE VČASIH TEŽKO ugotoviti. Poleg splošnega zunanjega videza (habitus), spre- memb oziroma anomahj na spolovilih, so potrebne še specijalne laboratorijske in tudi rcntgenološke raziskave. PROGNOZA je v nekaterih primerih relativno ugodna in dostopna specialnemu zdravljenju, ki je pogosto tudi kirurškega značaja, katerega smatramo kot izboniega, predvsem v vseh primerih z novotvorbami. Kakor pri večini bolezni, tako je tudi tukaj edino uspešno zdravljenje le risto, ki začne DOVOLJ ZGODAJ IN DOVOLJ SMOTRNO. Med zdravili je na voljo vrsta hormonskih pripomočkov, ki pa jih je treba uporabljati ZELO PREVIDNO IN POD NAJ- STROŽJIM STROKOVNIM NADZORSTVOM. (Sestavek je dopolnjen po prof. dr. K. VValteiju in prof. dr. J. Bommerju.) Delo zanesenjakov Mogoče Je naslov nekoliko nenavaden, toda z globjim anahziranjem vsebine naslova, bi prišli do resničnUi spoznanj, s katerimi .se morajo spoprijeti ljudje, ki hočejo in želijo delati na kulturnem področju na vasi. Kot konkreten primer bi hotel omeniti delo P. D. ,J^ranček Kozel" iz Cirkulan. Omenjeno društvo deluje že 76. leto, kar je že lepa starost. Da pa ne bi ostali in zaostajaU za drugimi dmštvi, se morajo delovni člani tega društva spoprijemati in boriti z mnogimi in težkimi problemi. V tem društvu delujeta za enkrat še samo mešani pevski zbor in dramska sekcija. Poglejmo, kje in kakšne so te ovire, ki jih spremljajo iz dneva v dan. Ljudje so na tem delu Haloz voljni in želijo delati, kot argument k temu bi navedel samo, kdaj in od kod prihajajo ti ljudje na vaje, kajti te so potrebne za uspešno delo in so v poznili večernih urah. Že iz samega reliefa tega haloškega območja je razvidno, da tu ni strnjenih naselij, osnovna panoga teh ljudi je kmetijstvo. Ta človek mora iri peš do 3 km, da pride na vaje, prav tako pa tudi toUko domov, in to pO trdem celodnevnem delu na težki haloški ilovici, če iz nje hoče izvleči kak dinar. Morda se bo kdo vprašal, zakaj omenjam prav te ljudi. Saj ti so še edini ostali v teh krajih, zato upravičeno lahko govorimo o zanesenjakih, že zaradi tega, pa tudi iz drugih vzrokov, ki jih bom omenil. v Cirkulanah nimamo kultur- nega doma. Zgodovinskih vzro- kov, zakaj ga nimamo, ne bi navajaL ker to ni moj cilj. Nimamo ustreznega prostora, kjer bi lahko imela rekvizite dramska sekcija pa tudi pevski zbor. Z načelom ,/.najdi se" smo do sedaj nekako .shajah in se zadovoljili s prostorčkom, v katerem je knjižnica in pa nekaj omaric v katerih so dramski rekviziti. Dva človeka se tu s težavo giblje ta! To še ni vse. Tudi pri ljudeh, ki bi morali imeti razumevanje do našega dela se včasih zatakne. Pri teh ovirah bi marsikdo vrgel puško v koruzo. Ljudje so pa voljni delati in jih takšm problemi ne vržejo s tira. Opozarjam pa, da človek enkrat, dvakrat gre preko tega, tretjič pa . . . Kljub vsem težavam se je dramska sekcija pred kratkim dvakrat predstavila domačemu občinstvu. Uspeh trdega dela ni izo.stal in človek pozabi na vse ob burnem aplavzu domače publike. Mnenja sem, da jih tudi v gostovanjih ne bi izžvižgah. Predstavili so se z delom Pvrc Budaka ,,Klopčič." Prav tako tudi mešani pevski zbor našega društva uspešno deluje in se udeležuje na vseh kulturnih prireditvah. Občani naše krajevne skupnosti že dolgo čutimo potrebo po prcpotrebnem kulturnem domu, v katerem bi imele prostor vse organizacije, katere tare sedaj močna prostorska stiska. A, kulturni dom, kako vchke in optimistične želje? In vendar se bo moralo nekaj narediti, da ne bo zanesenjaško delo teh ljudi zamrlo! Jože Khnc KULTURA V PTUJSKI OBČINI DANES IN JUTRI Pet let je tega, kar je bil v Sloveniji podpisan dogovor o kulturni ak- ciji, podpisali pa so ga sindikati, SZDL in Zveza kulturno prosvetnih or- ganizacij. Javna tribuna ,,Kultura v ptujski občini danes in jutri", ki bo petega aprila v Narodnem domu, naj bi poskušala odgovoriti oziroma pri- kazati položaj kulture v naši občini. Kako daleč smo v kulturi, ali je postala sestavni del slehernega delovnega človeka in občana, kakšne so izkušnje kulturnih ustanov pri širjenju in približevanju kulture delovnim ljudem in občanom, kakšen je materialni položaj organizacij združenega dela na po- dročju kulture z vidika enakega ekonomskega položaja delavcev v kulturi in združenem delu, ali pri oblikovanju in sprejemanju programov kul- turnih dejavnosti dovolj sodelujejo tudi uporabniki kulturnih dobrin ali pa kulturne ustanove še vedno nastopajo le zgolj kot ponudniki, kakšna je kulturno-umetniška ustvarjalnost delavcev v združenem delu, njihova vključenost v amaterske kulturno umetniške dejavnosti, kakšna je vse- binska in idejna usmerjenost v amaterskih kulturno umetniških in pro- svetnih društvih, kaj lahko nudijo profesionalne kulturne ustanove, ama- terska društva, kakšne so želje in potrebe delavcev in občanov, kakšne so najprimernejše oblike posredovanja kulturnih dobrin na te in še na vrsto drugih vprašanj naj bi odgovorila, vsaj poskušala najti odgovore javna tri- buna o kulturi v ptujski občini. Pripravljata jo osnovna organizacija sindikata kulturnih delavcev in komisija za kulturo in medobčinsko sodelovanje pri občinskem svetu zveze sindikatov, saj so prav sindikati tisti, ki bodo morali posvetiti vso po- zornost kulturi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kul- turnemu osveščanju neposrednih proizvajalcev, kar pomeni, da bo po- trebno kulturne dobrine prenesti v delovne organizacije, tam podpirati in razvijati kulturne dejavnosti. Nemogoče je ustvariti drugačen odnos do kulture tako v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela kot v krajevnih skupnostih le preko delegatskih odnosov oziroma enkratnih razprav o programih posameznih kulturnih dejavnosti, zato je prav javna tribuna priložnost, ko lahko v ne- posredni Izmenjavi izkušenj, mnenj in predlogov spregovorimo o do- sedanjih uspehih, problemih in nalogah v bodoče. Prizadevati si bomo mo- rali za zagotovitev večje dostopnosti kulturnih dobrin in za intenzivnejši razvoj kulturnega življenja slehernega posameznika. Delovni ljudje in ob- čani morajo sodelovati pri pripravljanju kulturnih programov, prizadevati si moramo za stalen dvig kulturno estetske ravni, za aktivnejše vklju- čevanje v kuhurno umetniška dogajanja, za stalne stike in dogovore med združenim delom, krajevnimi skupnostmi in kulturnimi ustanovami, kako tako sodelovanje že teče oziroma kakšno bi naj bilo, tudi to naj bi bil eden mnogih odgovorov na javni tribuni. Na javno tribuno ,,Kultura v ptujski občini danes in jutri" so vabljeni vsi delovni ljudje in občani ptujske občine. Na njej bodo sodelovali še: Kul- turna skupnost. Pokrajinski muzej. Zgodovinski arhiv. Ljudska in štu- dijska knjižnica, Kino, Radio-Tednik, Zveza kulturno prosvetnih organi- zacij, Delavsko prosvetna društva Svoboda iz Ptuja, Kidričevega in Maj- šperka, Folklorno društvo. Turistično društvo in Slikarska kolonija Poetovio. N. B. j Slovenska Bistrica Tradicionalno srečanje bork in aktivistk NOB Pred nedavnim se je v matični knjižnici Slov. Bistrica zbralo, na danes že tradicionalnem srečanju, okoli 50 žena-bork in aktivistk NOB. Srečanje organizira vsako leto v okviru praznovanja Dneva žena in z namenom obujati in ohranjati tradicije NOB, matična knjižnica Slov. Bistrica. V uvodnem delu srečanja so učenci Posebne osnovne šole Slov. Bistrica, združeni v pevskem zboru in recitatorji ter ženski pevski zbor KUD Slov. Bistrica izvedli bogat kulturni program. V nadaljevanju pa je Tončka Sagadin-Zenka obujala svoje spomine na boje v času NOB na območju bistriške pa tudi sosednjih občin. V obujanju spominov pa so se aktivno vključile mnoge prisotne na letošnjem srečanju. Srečanje bork in aktivistk NOB v matični knjižnici Foto in tekst: V. Horvat 6. stran TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 iniadi dopisniki ŠE EN PUSTNI UTRINEK Takšni smo prišli v šolo na pustni ponedeljek učenci prvih razredov. Tovarišica nas je komaj prepoznala, saj smo bili vse: od Pike Nogavičke, kurentov, kavbojev, Rdeče kapice in drugih mask. Razšli smo se vendarle ko znanci in na koncu tudi malo zarajali. Slavica Pičerko, 7. b, OS Markovci MOJA MAMICA Moji mamici je ime Terezija. Je velika, suha, ima sive oči in črne lase. Ona je skrbna. Doma ima mnogo dela: pere, lika, kuha, pomiva posodo in pospravlja. Mama me ima rada in skrbi za vse otroke v družini. Mi smo do mame dobri. Včasih ji pomagam. Prinesem ji: drva, pomijem posodo in pometam. Marta Cuš, OS Juršinci MOJA MAMICA Moji mamici je ime Gerčka. Ima rjave lase in rjave oči. Ne hodi v službo. Doma je gospodmja in kmetica. Skrbi za dva otroka. Vsak dan kuha, pospravlja in pere. Poleg tega še opravlja živino, dela na polju in v vinogradu. Zvečer je utrujena. Za dan žena sem ji naredila čestitko in nabrala zvončke. Ko bom velika, ji bom kupila lepo darilo. Marjana Šprah, 2. a, OS Podlehnik KNJIGA JE MOJA PRIJATELJICA Da, kje so tisti časi, ko smo bosopcti tekali okrog hiš in nismo vcdeh kaj je abeceda, kaj šele knjiga. Potem je pnšel čas in morala sem v šolo, kakor vsi moji sovrstniki. Spoznala sem mnogo otrok, spoznala dosti učiteljev, ki so mi bili drugi starši in so me naučili ljubiti domovmo, citati, računati . . .! Spoznala sem knjige, ki sedaj zame pomenijo vse. Mnogokrat se sprašujem kaj bi pravzaprav bilo, če ne bi bilo knjig! Naše življenje bi bilo pusto in mračno, ljudje bi bili nepismeni, ne bi vedeh brati itd . . . Že kot prvošolka sem sc zelo zanimala za tisti čudež, ki so mu starši rekh „knjiga". Ce me spomin ne vara, sem dobila prvo knjigo v prvem razredu z naslovom ,,Mojca Pokraculja". Bila sem je zelo vesela in sem jo takoj prebrala, saj sem poznala že vso ab'"-cedo. Potem sem dobila drugo, tretjo in tako so se kopičile v kup, kije sedaj že prilično veUk, k^ti knjige so zame prava dragocenost. Prebrala sem mnogo knjig, ali ne poznam lepše in tako preprosto napisane knjige kot je Ingoličeva ,,Gimnazijka". Anton Ingohč je dobro poznal mladino, njihove navade, obnašanje, življenje, saj je bil tudi sam mlad in jc vehkokrat ,,ušpičir' kakšno deško neumnost. Ne vem, kaj je na svetu lepšega kot knjiga, ki tc nikoh ne razočara in ti je vedno pri roki. Imeti dobro knjigo pomeni imeti dobrega prijatelja, da si notranje obogaten, da veš, kaj se dogaja drugje po svetu, kaj čutijo in kako živijo drugi ljudje . . . Knjiga je res lahko človekov najboljši prijatelj. Mojca Erjavec, 8. c razred, OŠ „Boris Kidrič", Kidričevo MOJA MAMICA Moja mamica jc kmetica. Zato ima mnogo skrbi. Danes je 8. marec. Zato moramo mamicam zaželeti mnogo sreče in veselja. Tudi druge mamice imajo mnogo dela. Moji mamici je ime Nežika. Mamice nas imajo rade. Kaj bi bilo, če ne bi bilo mamic? Zato moram mamico ubogati, da bi jo imela še mnogo let, da še bo sestrica Ernica velika. Moja mamica krmi svinje. Pomiva posodo in jo pospravi. Angelca Glažer, 2. razred, OS Rodni vrh Svet TOZD psihiatričnega od- delka Ormož vabi na javno dražbo karamboliranega avtomo- bila COMBI IMV, leto izde- lave 1968, s prevoženimi 101.000 kilometri. Izklicna ce- na je 6000 dinarjev. Vse zainteresirane vabimo na licitacijo, ki bo v petek, 26. marca 1976, ob 10. uri na dvo- rišču psihiatričnega oddelka . bolnišnice v Ormoži^ . , OBJAVA Vzgojnovarstveni zavod pri osnovni šoli Ormož, obvešča, da bo vpisovanje otrok za no- vo šolsko leto 1976/77. v sta- rosti od 18 mesecev do 7 leta starosti, v ponedeljek 29. in v torek, 30. marca 1976, od 14. do 16. ure v pisarni zavoda. Starši, ki so že vložili prošnje, se naj ponovno oglasijo. S se- boj prinesite rojstni list! ; Najmlajši dopisnik ,4me mi je TOMAŽ, pišem se pa BEZJAK, star sem 5 let, hodim v predzadnji letnik otroškega vrtca v Ptuju, v skupino tovarišice Radice. Prihodnje leto bom šel v malo šolo, potem v ta pravo šolo, ko jo bom končal bom vozil avijon, tisti pravi v katerem bodo ljudje. V vrtcu samo rišemo, zato še ne znam pisati. Narisal sem sebe, ko sem bil smučar. Prinesel sem sliko in vam prišel povedat, kako je v resnici bilo: V nedeljo smo z očkom in mamico 3i na Pohorje, da bi se smučali. Tudi jaz sem bil smučar. Znam se že dobro smučati, saj sem samo šestkrat padel, enkrat pa sem malo zjokal. Ne zato, ker me je bolelo, pač pa zato, ker me je zjezila smučka od dmgega smučarja, ki je nalašč pri^a pod mojo smučko, da sem moral pasti. Tudi na vlečnici sem omahnil navzdol, padel pa nisem, ker sem se trdno držal, tudi jokal nisem, le strah meje malo bilo. Ko bom velik tudi ne bom padel iz avijona in me ne bo strah. Da sem res bil smučar lahko vidite na sUki, če še ne verjamete pa sonček vprašajte, kije tudi bilo na Pohorju." Tako nekako je povedal maU Tomaž, ko je v naše uredništvo osebno prinesel svojo risbo. Komisija za medsebojna razmerja GiP GRADIŠ TOZD - GRADNJE PTUJ, objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. MATERIALNI KNJIGOVODJA pogoj: ekonomska srednja šola in eno leto delovnih izkušenj; 2. SAMOSTOJNI OBRAČUNOVALEC STORITEV pogoj: ekonomska ali administrativna srednja šola z nad pet let delovnih izkušenj. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni. GIP„GRADIS" TOZD - GRADNJE PTUJ Vsem tistim, ki ste me obiskali, in vsem tistim, ki ste mi pisali! S 25. marcem bo lahko vsak, ki bo izpolnil določene pogoje, dobil eno od mojih daril v obliki nalepke, značke, denarnice ali hra- nilnika strička Cvenka. Lahko boste tudi srečni izbranec za izlet z avtobusom strička Cvenka. Vse podrob- nejše napotke dobite v šolskih hranilnicah in vseh poslovnih enotah Kreditne banke Maribor. . Vaš striček Cvenk KREDITNA BANKA MARIBOR v SPOMIN 14. marca je poteklo leto ti ni, otlkar nas je zapustila Ana Kurež roj. Macun iz Spuhlje Bila je dobra, poštena in ni poznala sovra.štva. Zahrbtna bolezen jo jc priklenila na bolniško posteljo, radi bi ji še danes stregli, samo da bi še ostala. Naj ji bo lahka domača slovenska zemlja. Žalujoči: vsi domači ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Personalna uprava RAZPISUJE STEČAJ za sprejem civilnih oseb za gojence vojaških akademij V letu 1976 bodo sprejeh nove gojence v naslednje vojaške akademije: 1. Vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe - smeri: pehota, artilerija, artilerijsko-raketne enote protizračnc obrambe, oklepne enote, inženirstvo, zveze, RKB obramba, intendantska in geodetska služba; 2. Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske - smeri: strojništvo, elektrostrojništvo, elektrotehnika, kemijska tehnologija in promet; 3. ,Letalsko vojaško akademijo (za pilote); 4. Letalsko tehniško vojaško akademijo; 5. Mornariško vojaško akademijo - smeri: pomorska in tehniško-strojniška specialnost. POGOJI NATEČAJA Natečaja se lahko udeleži vsak moški kandidat, državljan SFRJ, ki izpolnjuje naslednje pogoje: a) splošni pogoji - daje najmanj z dobrim uspehom končal tretji razred srednje šole aU drugi razred pokhcne šole (učenec, ki še hodi v šolo), oziroma da je zaključni razred izdelal z najmanj dobrim uspehom (učenec, ki je šolo že končal); - daje zdrav in sposoben za aktivno službo, kar potrdi pristojna vojaška zdravniška komisija; - daje rojen leta 1955 ah kasneje; - da ni bil sodno kaznovan, oziroma proti njemu ni uveden kazenski postopek;i, - da ni poročen; - da ima priporočilo občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo o moralno-poUtičnih kvahtetah za šolanje in službovanje v oboroženih silah. b) posebni pogoji Ce je kandidat učenec pokhcne šole, mora poleg izpolnjenih splošnih pogojev tega razpisa še v letošnjem letu končati šolo ustrezne smeri, in sicer: - strojniško ah elektrotehniško - za vse vojaške akademije; - gradbeništvo ah grafično - za vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe in za letalsko vojaško akademijo; - PTT, kmetijsko, tckstihio, živilsko, trgovsko ah gostinsko - za Vojaško akademijo rodov kopenske vojske in intendantske službe. Učenec srednje šole, ki sc bo prijavil za sprejem v Tehniško vojaško akademijo kopenske vojske, bo moral opraviti kvahfikacijski izpit iz matematike, razen če bo četrti razred in zaključni izpit opravil z najmanj prav dobrim us^hom in bo imel prav dobro oceno tudi iz matematike. Uspeh v srednji soli mora dokazati z ustreznimi šolskimi spričevaU. Učend poklicnih šol bodo opravih sprejemni izpit iz matematike, fizike ah kemije. Programe za kvahfikacijski in sprejemni izpit dobe kandidati pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo. Če bo organizirano pripravljalno šolanje, bo učenec pokhcne šole, ki ga ne bodo sprejeh na Vojaško akademijo, sprejet na to pripravljalno šolanje, če bo izpolnil določene pogoje in če bo to želel. Kdor bo to šolanje uspešno končal, ga bodo poslah na nadaljnje šolanje na vojaško akademijo. Prijavijo se lahko tudi vojaki, ki služijo vojaški rok, in gojenci šol za rezervne oficirje, če seveda izpohijujejo pogoje, predpisane v tem razpisu. Poleg teh sc lahko prijavijo tudi aktivni nižji oficirji, rojeni leta 1953 ah kasneje, ki izpohijujejo splo.šne pogoje tega natečaja, če so z najmanj prav dobrim uspehom končah zaključni razred srednje vojaške šole, vendar pa so najmanj dve leti že službovah v armadi in so jih ocenih kot zelo prizadevne, poleg tega pa imajo priporočilo starešine, kije najmanj na položaju komandanta polka. Za kandidate z oceno ,,izredno prizadeven" je pogoj, da so v armadi službovali najmanj leto dni. Prijavijo se lahko tudi aktivni nižji oficirji, ki so zaključni razred vojaške srednje šole končah z dobrim uspehom in če so v armadi službovah najmanj dve leti, imajo oceno ,,izredno prizadeven" in priporočilo starešine, ki jc najmanj na položaju komandanta polka. Gojenci vojaških srednjih šol, ki šolanje zaključujejo letos, se lahko prijavijo, čebododosegh odličen uspeh in če dobijo oceno ,,prizadeven" ter priporočilo načelnika šole. ŠOLANJE, PRAVICE IN DOLŽNOSTI GOJENCEV Šolanje na vojaški akademiji sc bo začelo septembra 1976 in traja: - na Vojaški akademiji rodov kopenske vojske in intendantske službe in na Letalski vojaški čikademiji - štiri leta, - na Tehniški vojaški akademiji kopenske vojske (odvisno od smeri) - štiri in pol do pet let. - na Letalski tehniški vojaški akademiji - tri leta, - Na Mornariški vojaški akademiji - pomorska smer - štiri leta, tehniška smer - pet let. Za kandidate, ki bodo sprejeti na šolanje, bo na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo poskrbljeno stanovanje v domu, prehrana, obleka, obutev, učbeniki in šoLski pribor, zdravstveno varstvo, denarno nadomestilo za stroške prevoza v polletnih in letnih počitnicah In mesečni denarni prejemki. Po končanem šolanju bodo gojenci dobih čin aktivnega podporočnika ustreznega rodu ali službe in bodo morali službovati v Jugoslovanski ljudski armadi tohko časa, kot to določa zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosri oseb, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo določene s pogodbo. S to pogodbo bo poleg drugega določeno tudi nadomestilo stroškov za šolanje (stro.ški za prehrano in stanovanje v domu in mesečni denarni prejemki) za primer, če gojenec med šolanjem po svoji krivdi ne bi Izvrševal obveznosri. NAČIN PRIJAVLJANJA IN IZBIRA GOJENCEV Prošnjo, kolkovano z 2 dinarjema, naj kandidat vloži pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo in sicer na tiskovini, ki jo dobi pri tem organu. Vojaki, ki služijo vojaški roK in gojenci šol za rezervne oficirje oddajajo prošnje poveljstvu svoje enote, ki jih nato s svojim mnenjem pošlje občinskemu upravnem organu za ljudsko obrambo, ki jc vlagatelja prošnje poslal služit vojaški rok. K prošnji jc treba priložiti: - izpisek iz matične knjige, - prepis spričevala tretjega in potrdilo o uspehu v prvem polletju četrtega razreda (učenci srednjih šol), prepis spnčevala drugega razreda in potrdilo o uspehu v prvem poletju tretjega razreda (učenci pokhcnlh .šol), ah prepis spnčevala zadnjih dveh razredov (učenci, ki so šolanje že povsem končali). Aktivne nižje oficirje m gojence srednjih vojaških šol, ki bodo šolanje zaključlh letos, bodo o načinu, kako naj vlože prošnje, obvcstiU na poveljstvih enot oziroma na upravah ustanov. RAZPIS VELJA DO 30. JUNIJA 1976 Gojence bodo izmed prijavljenih kandidatov Izbrale komisije na vojaških akademijah, ki bodo o svojih sklepih kandidate obvestile dokonča avgusta 1976. Vsa druga pojasnila v zvezi z razpisom lahko kandidati dobe pri občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, poveljstvu voja.škega okrožja in na vojaških akademijah. TEDNIK - ČETRTEK, 25. MARCA 1976 7. stran KOLEDAR OSVOBODILNEGA BOJA 1. 3. 1943 ,- okupator ukmc gcstapovskc zapore na gradu Borlu in razpošlje nad 200 zapornikov v druge zapore, taborišča ali donx)v. 2. 3. 1945 - v Zasavscdi ustreljen kmet Anton Šnajdcr, pri njem je bila pstojankakurirjev 14 TV postaje. 3. 3. 1945 - v Prvencih padejo v boju z gcstapovci in raztrganci trije partizanii; Božo Žnidarič iz Zamušan, star 23 let, Ciril Krajnčič iz Zamušan, star 35 in Anton Higa iz Domavc, star 27 let. 4. 3. 1945 - pri Ožbaltu nad Dravogradom paeic v Tomšičevi brigadi Vlado Šimenko iz Rogoznice, bivši dijak, star 18 let. 5. 3. 19455 - neiaški vojaki ui policisti hajkajo po Ročicah, da bi odkrili in uničili sedež okrajnega odbora Ol' Ptuj, pri Ciglarjevih ujemcjo partizane: Ste lito Cobelj, Anico Krajnc in Toneta Magdiča. Naslednjega dne Magdiča ustrelijo v zaselku Završc pri Ccrmožišah. Obe parrizanki pretcpejo in zapro. 8. 3. 1945 - nemški policisti in vcimani obkolijo Javšnikovo hišo v Vukovcm dolu, kjer počiva patrulja Lackovega cxlreda. Pri preboju iz sovražnikovega obroča sta padla dva partizana. Po boju Nemci ustrelijo Javšnikovo družino. 10. 3. 1945 Nemci ustrelijo v Mariboru med 25 talci Prana Peršona, mizarskega pomočnika in komuijrsta iz Ptuja, ki jc otlšcl v partizane julija 1941. 10. 3. 1945 - spopai.1 med Nemci in partizani v Plajnskem pri Narapljah v Halozah, padeta dva partizana in dva Nemca. 13. 3. 1945 - v spoppadu z nemško patruljo v Narapljah pade 1'ranc Gmajner iz Mihovc.i, 14. 3. 1945 - zavezniki odvržejo na Ptuj 252 bomb. Pri tem izgubi življenje 14 ljudi in je porušenih več hiš. 15. 3. 1945 - Nemci ujamejo parhzana Junja Zavca (33) žclezni.škrga uslužbenca iz Leskovca. Za njim je izginila sled. - Nemci mobilizirajo v ptujskem okrožju v.se moške, ki so količkaj sposobni zadelo v ,,rolksštunn" 16. 3. 1945 - v Beh Krajiru pade Ivan Zebec (37), lončar iz Moškanjc, kije vstopil v NOV leta 1944. 17. 3. 1945 - Zavezniki odvržejo na Ptuj 115 bomb, ki poškodujejo železniški most in lušc ob Dravi ter ubijejo nekaj ljudi. 20. 3. 1945 - V Sumljanah na Hnaškem pade Vinko Slameršak (31), iz Zabovec, ki je odšel v partizane leta 1944, njegov sin pa umrje v taborišču 26. 3. 1945, star eno leto. 23. 3. 1942 - Nemci ustrehjo v Mariboru, med destuni talci, Jožeta Marna (44) iz Zagorja, člana KP od leta 1920, ki ga je CK KPS jeseni 1941 poslal v ptujsko okrožje na politično delo. Mudil se je pri Krambergerjevih v Novi vasi pri Ptuju, 7. decembra 1941 so ga Nemci ujeU. - med talci v Mariijoru Nemci ustrelijo tudi Ivana Haložana iz Grab pri Središču, zelezostrugarja. starega 18 let in Milana Haložana, bivšega dijaka, starega 19 let. 13. 3. 1945 - v Gaju pri Zg. Polskavi ustrelijo Nemci 30 talcev. Na kraju stoji danes spomenik. - Na seji okrajnega odbora OF Ptuj, ki jc bila na sedežu v Zg. Halozah izvolijo nov odbor s sekretarjem Francem Belšakom-Sunonom iz Muierinec. 27. 3. 1945 - V MaU Mislinji pade Janez Kristovič iz Zabovec. V partizane je odšel novembra 1944. Nazadnje je bil namestnik pohtičnega komisarja Lackove čete v Sercerjevi brigadi. 30. 3. 1942 - V Mariboru ustrelijo Nemci deset talcev, med njimi tri iz ptujskega okrožja: Leopolda Berceta (30), let inženirja montanista, organizatorja OF na središkem območju, Ivana HanžeUča (49), občinskega redarja, in Karla Kaniča (35), čevljarskega pomočnika Vsi trije so bili doma v Središču ob Dravi. 30. 3. 1945 - V spopadu z Nemci v gozdu Ragužnica pri Stopercah padeta Jože Hrašovec - Zetalski Joža, vojaški referent okrajnega odbora OF Ptuj in Anton Drofenik - Marjan od Florjana pod Bočem. Po dnevih določeni so tile marčni dogodki: - marec 1942 - V ptujsko okrožje pošlje PK KP za Štajersko bivšo učiteljico Mimo Kovačevo-Barčko, da se člani ptujskega okrožnega komiteja ustanovi slovensko-goriško četo. - marec 1943 -V taborišču umrje Peter Kristovič, delavec v železniških delavnicah v Ptuju, star 47 let. - Nemci odprejo v delovnem taborišču Stmišče (danes Kidričevo) oddelek za pohtične jetnike s tremi barakami. - marec 1944 - Nemški orožnik Kisch ustreh bivšega upravitelja banovmskih posestev v Cirkulanah, Matija Ketiša, doma na Kapeh pri Radgoni. - marec 1945 - obveščevalci točke 3 E zajamejo na Janškem vrhu sedem nemacih vojakov, med njimi tudi oficirja. Pri tem zaplenijo dve brzostrelki in več drugega orožja. Čez nekaj dni Nemci uničijo bunker obveščevalne točke 33 E na Janškem vrhu, a žrtev ni. -Proti koncu meseca se spopadejo oaitizani in Nemci pri Sv. Duhu v Halozah (Rodni vrh), pade šest Nemcev, ranjeni so štirje partizani. - Nemci povečajo svojo postojanko v Žetalah na dcrog 150 mož, ki hajk^o za partizani. Partizani jih napadejo, a jim v utrdbah ne morejo do živega, napadajo vso noč, pade en partizan, ranjeni so trije Nemci. - V taboriščih umrejo: Franc Ozvatič (41) iz Žvaba pri Ormožu, dr. Otmar Potrč (40) iz Janežovec, v Flosscnburgu, Marko Strelec-Grom (40) v Dachau in Miha Vogrinec iz Lačavcsi. V Gradcu je obglavljen partizan Anton Žunkovič (26) iz Župečje vasi. Med talci padejo partizani: Alojz Strelec (32), elektrikar iz Nove vasi pri Markovcih, Franc Solina (24) iz Bukovec in Martin Ljubeč (25) iz Nove vasi pri Markovcih. - Na Završah pri Ccrmožišah v Halozah, orid^ do spopaila med Nemci in partizani Kozjanskega otircda. Ranjena sta dva Nemca, ki umrje ta med prevozom v bolnišr ico. V. Rojic ZADNJI POZDRAV ZIME Prvo pomladno jutro, 21. marca 1976. Foto: 1. Gani Pred letošnjim prihodom vlaka bratstva In prijateljstva iz bratske Srbije S prvim transportom v Srbijo Blato, ki so ga na cestah zgazile nemške divizije, ki so tistega usodnega aprilskega dne vdrle v našo domovmo se še m posušilo in že je med prestra.šenim prebi- valstvom završalo, da okupatorji s pomočjo domačih izdajalcev pri- pravljajo spiske ljudi, ki da so politično sumljivi in jih je zato treba spraviti na „varno", kjer ne bodo mogh s svojo osebnostjo delovati in vplivati na politično življenje v deželi, kije takorekoč čez noč postala zasužnjena, last novih gospodarjev. O tistih težkih in negotovih dneh pripoveduje Albina Debevc, doma IZ Vidma ob vznožju Haloz, ki je bila med prvimi na spisku tistih, ki so morali zapustiti svoj dom, svoje ljudi in oditi v svet, neznani u.sodi nasproti. ..Bila je dokaj soparna noč. Slabo sem spala, ko zaslišim močno trkanje na vrata. Bilo je v noči od 13. na 14. junij 1941 ob pol treh zjutraj. Morah smo odpreti in zla .slutnja nas je obšla. Pred nami se je iz teme pojavila uniformirana postava z mrkim pogledom in revolverjem za pa- .som. Uniformiranec je držal v rokah nekakšen hstič, na katerem jc bilo tudi moje ime. V slabih desetih minutah sem morala biti opravljena. S seboj sem smela vzeti le najnujnejšo obleko. Za slovo od domačih že ni bilo več časa. Vsi smo jokali. Vse nas je bilo strah pred oboroženim možem, ki je predstavljal novo oblast, oblast tiranov. Vaška gostilna je bilo prvo zbirališče. Sem so okupatorji priganjali še dmge znane ljudi, domačine kot je bil Avgust Purg iz Jurovec, z družino, Ivan Krajnc, prav tako iz Jurovec, Mirko Vaupotič iz L_ancovc vasi, Anton Majhen, Oto Šoštarič, Rudi Ilov- šek, Brglezova družina s sedmimi majhnimi otroki in še nekateri. Ko srao bili vsi tako zbrani, se skorajda nismo upah pogovarjati. Vsak je bil zatopljen v svoje mish. Bilo je grozno. Zle slutnje so nas obdajale, otroci so jokah. Prišel je čas odhoda. Vse so naložili na vojaški kamion in nas odpeljiili proti Ptuju in naprej na Bori. lu je že bilo mnogo drugUi, Bratje Srbi na obisku v Sloveniji - na gradu Borlu ki jih je doletela enaka usoda, da so morali zapustiti .svoj dom, svojo domačo zemljo. Na Borlu sp se že pričela prva z asliševanja in možje so že bili deležni krepkih klofut, nam ženskam so s tem pnzancsli. Mogoče ne vsem! Po štirih dneh sem se znašla v Mariboru. Po tednu dni mučne negotovosti, ugibanj, premišljevanj ter jokom številnih otrok, ki vsega tega vrtinca zla niso mogli do- umeti, so nas, če me spomin ne vara, bilo nas je 364 žena in otrok, odšlo po skorajda povsem praznih mariborskih ulicah proti kolodvo- ru. Spominjam se, da smo kar brez pevovodje ubrano zapeh tisto znano slovensko pesem „0j zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo . . da je odmevalo po mestnih uhcah. Res pa je, da ni nihče vedel, če se bo sploh še kdaj vrnil, saj smo šli neznani usodi naproti. Še manj pa, da bo naša Kalvarija trajala kar polna štiri leta. Na vlaku, v živinskih vagonih smo nekako uspeh zvedeti, da nas peljejo v Srbijo, potovanje tja je trajalo več dni. Vem, da smo potovali preko Sarajeva. Ponoči nas je vse pošteno zeblo. V Sarajevu smo dobili prvič toph obrok hrane in že se je potovanje nadaljevalo. Prispeh smo v Aran- djelovac in znašla sem se v kraju Djumis, ki leži pod vznožjem planine Jastrebac v stari Srbiji. Na naše začudenje pa je bilo na postaji mnogo ljudi iz okoliških krajev kot je Kaonik, VeUki in Mali Šljegovac, Ribarsko selo in iz Banje. Pnšh so po nas Slovence, mnogi z živinsko vprego, drugi z oshčki, ki so nas odpeljah na svoje domove in za nas vsa dolga leta vojne skrbeh s pravo materinsko ljubeznijo. Že takoj po prvDi vtisih sem spoznala, da smo prišh med prave brate in sestre, med starše, ki so za nas tako lepo skrbeh v tistih resnično hudih časih. Vse, kar so bratje Srbi, zlasti žene, storile za nas, slovenske izseljence, se v nekaj stavkih ne more opisati, kajti bila jih jc ena sama velika dobrota, srčna dobrota pomagati bližnjemu v stiski in bedi. ZnaU so nas tolažiti, brisali so nam celo solze, a tolažbe so bih potrebni tudi sami, saj je tudi pri njih divjala vojna, tudi pri njih je gospodaril okupator. Na srbskih tleh je namreč bilo več vrst vojakov vse od Nemcev, Bolgarov, četnikov, Ijotičevcev, nedičevcev in seveda tudi tistih pravih borcev s petokrako zvezdo na čelu, ki so se bojevah proti vsem tem sovraž- nikom . . ." Ko je Rdeča armada 13. oktob- ra 1944 leta skupno s partizani osvobodila Požarevac, je bila Albi- na v kraju Zabela v nekakšnih jetniških cehcah, kamor so jih bili premestili na zahtevo nekega čet- niškega komandanta. Med izseljen- ci je nastalo nepopisno veselje. Zanje se je rodil nov dan, dan bhžnje svobode in vedeh so, da ni več daleč dan, ko se bodo lahko vrnili v svobodno Slovenijo. V Brežicah jih je na železniški postaji pozdravil veUk transparent z dobrodošUco in že so bili spet doma. F. Hovnik Delo komisij pri občinskem odboru ZRVS Zadnja razprava na seji odbora zveze vojaStih starešin občine Slovenska Bistrica je bila posveče- na predvsem akcijskemu načrtu dela komisij za letošnje leto. To področje so šušc obravnavah s stališča organiziranosti pri uresni- čevanju sprejetih nalog, ki jih bodo uresničevali predvsem preko komisij pri občinskem odboru ZRVS. Pri odboru delujejo komisije za vojaško usposabljanje in idejno poUtično izobraževanje, za družbenopohtično delo in obrambno vzgojo, komisija za kadrov.ske in splošne zadeve ter komisija za informiranje in propagandno dejavnost. Vse ko- misije so že sprejele svoje akcijske programe, kateri so obširni in pestri po dejavnostih, saj posegajo od izobraževanja, kot stalne in najpomembnejše r.aloge do raznih akcij na terenu, tekmovanj, srečanj pa tudi rekreacije. Vsi programi so izdelani na osnovi načrta dela občinske organizacije ZRVS. Da bi sprejete programe kar najbolje uresničevali tudi v prak.si so sprejeli konkretne zadolžitve posameznikov m sku- pin pn organizaciji in izvedbi programa. Zadnja seja občinskega odbora ZRVS Slovenska Bistrica je potrdila tudi načrt dela aktiva ZK pri ZRVS. V njem je posebna pozornost posvečena ustanovitvi aktivov ZK v vseh osnovnih organizacijah ZRVS in vključe- vanje v vrste ZK vseh tistih, kateri delujejo v smen razvoja samo- upravne sociahstičnc družbe. V okviru seznanjanja z najnovejšimi dosežki na področju obrambne vzgoje in drugih dejavnosti so sklenih, da mora biti vsak član ZRVS tudi naročnik na strokovno vojaško revijo Naša obramba. V. H. Mednarodni dan invalidov Mednarodni dan invalidov, ki se vsako leto začenja na prvo pomladno nedeljo, si bo letošnji mandat podaljšal vse do konca meseca maja. Ob tej priložnosti bodo stekle številne prireditve, športno in kulturno obarvane. Prireditve pa ne bodo same sebi namen, temveč bodo srž problematike pre- našale tudi v življenje. Problematiko invalidnih oseb smo doslej obrav- navali vse premalo odgovorno in zavzeto. V zadnjem času pa je ta proble- matika vse glasnejša; invalidi sami pa se vse aktivneje vključujejo v naš sa- moupravni razvoj. Novi zakon, ki je v pripravi, bo urejal perečo proble- matiko predvsem na področju vključevanja invahdov v normalni delovni proces vodil v izboljšanje delovnih razmer in podobno. Osrednjo republiško akademijo ob mednarodnem dnevu invalidov je pripravila konferenca za rehabilitacijo invalidov Maribor bila pa je v so- boto, 20. marca 1976 na Ravnah na Koroškem. Delo ptujskega društva in- vahdov bomo predstaviU v prihodnji številki. MG KIDRIČEVO ^»""m Praznik dvojčic Pred kratkim stajjraznovah svoj tretji rojstni dan dvojčici Marjetica in Martica EMERŠIC iz Kidričevega 21, ki sta med stanovalci zelo priljubljeni. Mlada mamica pa v času, ko za Marjetico in Martico ^rbi pridna soseda, obiskuje administrativno šolo in sc tako pripravlja za bodoči pokhc. Stara mama Marija pa kot delavka v TGA Kidričevo skrbi tudi za to, da dobita Marjetica in Martica še kakšen zalogajček, dodatek več, saj sta njeni pravi „cartici". Večkrat ji tudi pridno pomagata, seveda razmetavati in pospravljati v stanovanju! M. Meško Dvojčici v srečni sredini svoje mlade mamice in stare mame! Foto: K.Zoreči Nesreča zaradi nespoštovanja predpisov o varnosti v petek, 19. marca 1976, nekaj po 3. uri je na železniški postaji v Ormožu prišlo do redkega primera nesreče, ki je sicer povzročila veliko materialno škodo, srečnemu naključju pa gre pripisati, da ni bi- lo človeških žrtev oziroma ni bil nihče poškodovan. Zgodilo se je to-le: Na železniški postaji v Ivanjkovcih so premikali tovorne vagone. Na tiru je ostalo 6 odkopljenih vagonov, štirje na- loženi z apnom, dva pa prazna. Ker so verjetno pozabiU kolesa vagonov podložiti s coklami, kot to zahteva predpis o varnosti, so vagoni začeh počasi drseti po tirnicah proti Ormožu. Višinska razHka med Ivanjkovci in Ormožem je nekaj nad 60 m, zato so vagoni drseli vse hitreje, zdrveli skozi postajališči Pavlovci in Mihovci ter pridrveli na ormoško železniško postajo s hi- trostjo okrog 100 km. Foto: B. Cerin Dežurni delavci na železniški po- staji v Ormožu so bili iz Ivanj- kovcev že obveščeni o ,,pobegHh" vagonih, zato so štorih vse, da bi nesrečo preprečili. Kretnice so spe- ljali na slepi tir, na odprti progi pa fKJStavih cokle. Bilo je zaman. Za- radi velike hitrosti so kolesa va- gonov cokle odbila, vagoni so tre- ščili v branik na koncu slepega tira, ga ,.odpihnili" in prvi vagon se je zaril v postajno poslopje in ga do fKtlovice porušil. osebna hronika RODILE SO: Ana Zavec, Trdobojci 43 - Dejana; Kristina Rajh, Lalionci 40 - Sonjo; Marija Simonovič, Sončna pot 34, Portorož - Zorana: Ivana Šalamun, Vintarov- ci 32 - Roberta; Anica Zavcc, Lahonci 10 - Brigito; Romana Jus, Dobrina 13 - Roberta; Vera Velnar, Hum 30 - Damjana; Majda Karneža, Janški vrh 41 - Jelko; Angela Galun, Stoperce 5 5 - Mqdo; Lizika Sodeč, Bučkovci 60 - deklico; Marjana Kmetec, Kvedrova 5 - deklico; Štefica Šoštarič, Mestni trg 7, Ormož - Anico; Marjana Glavnik, Vrtna 2, Murska Sobota - dekhco; Marija Štrucl, Kungota 83 - Gorazda; Ivana Koščak, Vuzmetinci 8 - Andrejo: Marija Zabavnik, Obrez 15 - Branka; .Marija Pevec. Kokolova 14 - Simono; Terezija Žnidarič, Turški vrh 23 - ddchco; Oetka Šut, Ivanjkovci 18 - dečka; Sonja Nemec, Bezjakova 4 deklico; Milena Bezjak, Podgorci 56 - deklico; Marija Vnuk, Vetičane 71 - deklico; Ida Mar, Lahonci 23 - Roberta. POROKE Franc lajnšek, Andraž nad Polzelo 121 in Olga Hren, Velenje, Šaleška 2/b; Jožef Obran, Zavrč 11 in Silca Gorenjak, Maribor, Ptujska 85. UMRLI SO: Franc Haložan, Obrez 114, roj. 1900, umrl 16. marca 1976; Franc Vidmar, Aškerčeva 16, roj. 1895, umrl 18. marca 1976; Terezija Polajžer, Dobrma 29, roj. 1899, umrla 17. marca 1976; Mirko Luk man, Godeninci 7, Središče ob Dravi, roj. 1927, umrl 18. marca 1976; 1'ranc Obran, Pobrežje 66, roj. 1909, umri 18. marca 1976; Marko Strmšek, Markovci 70/a, roj. 1933, unul 19. marca 1976; Franc Šilak, Potrčeva 22, roj. 1907, umri 20. marca 1976. TEDNIK :zdaja časopisni zavod Ptujski tednik, 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m upra- va: telefon (062) 77-079. Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 524(X)-603 - 30458. Tiska Manborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med nmizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizv^ vreme do ncdelio, 4. aprila 1976. Mlai bo v torek, 30. marca ob 18.08. NAPOVED: Bo vetrovno in precej spremenljivo vreme. Več- je padavine so verjetne med ši-stindvajsetim in tridesetim marcem. Z zadnjim dnem marca se od tega leta skrha enaindevet- deseti dan. Se 275 dni nam preostane do konca leta. 31. marca bo vzhod sonca ob 5.44, zahod ob 18.30. Dan bo dolg 12 ur 46 minut. Alo|z Cestnik