' SVOBODNA SLOVENIJA ASO (LETO) XXL (15) No. (štev.) 36 BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 6. septembra 1962 Postavili so t&m&lje Kakor pri človeku, so tudi v življenju naroda dogodki, ki so mejniki med različnimi obdobji. Nova doba začne. Pojavijo se nove ideje, novi načrti, novi ljudje; vsi ti spremenijo tok življenja in ga preusmerijo k določenemu in jasno postavljenemu c'lju. V življenju slovenskega naroda je bil tak mejnik I. katoliški shod, katerega sedemdesetletnico smo obhajali 29., 30. ih 31. avgusta. V teh dneh so leta 1892 Slovenci, ki so izpovedovali katoliški svetovni nazor» na sestankih; in zborovanjih, ki.iso bili zaključek dolgotrajnih priprav, razpravljali in sklepali. Niso bila to množena zborovanja. Javnj delavci in ideologi iz vseh področij javnega življenja ,so razčlenjevali tedanje razmere v. Sloveniji ;n končno sklenili, da je treba na osnovi krščanskih resnic uvesti novo življenje med katoliške Slovence. Treba je novega duha v- slovensko šolstvo, v umetnost in znanost, v socialno življenje, v tisk, v organ zacijo,' pa tudi v samo katoliško življehje Slovencev. Prvi slovenski katoliški- shod je bil nujna posledica razmer, ki so tedaj vladale v Sloveniji. V političnem pogledu je na eni strani slovenski liberalizem, oplojen z vsemi slabostmi nemškega liberalizma, hromel političen razvoj našega naroda, na drugi strani pa je zaradi pomanjkanja načelne jasnosti v katoliškem taboru preveč cvetelo tkzv. slcgaštvo. Sloga za vsako ceno je bilo nekako osnovno oprav čilo za politična dejanja. Bila pa je sloga tedaj le prevečkrat tudi oznaka za nejasnost ali dvoličnost. Narod pa je bil tudi razdeljen v dvoje: Na eni strani nemška gospoda, nemški glavarji, nemški sodniki, nemško uradništvo in slovenski gospodarski liberalni mogotci. Na drugi strani pa je bil kmet, od katerega ge- jV bolj odda- ljevala. Bil pa je kmet tudi žrtev oderuhov. Magnati po deželi, ki so si pridobili kapital s kupčijo ali zakupom užitni J1,, so dajali kmetu v stiskah posojila, za katera so zahtevali včasih tud' po 1% obresti na teden. Kmet, ki je kredit nujno potreboval, ni imel izbire. Zato je šlo toliko kmetij na boben-Temu kmetu, edinemu stanu, ki je bil slovensko narodno zaveden, je stal oh strani samo slovenski duhovnik. 'V literaturi in umetnosti v nobenem taboru ni bilo jasnosti. Tudi v katoliškem, ne. V neobjavljenih spominih slovenski javn; delavec opisuje dobo do osemdesetih let prejšnjega stoletja takole: „To je bila doba zamočvirjenega frazastega domoljubarstva, doba precejšnje duševne lenobe. Samozadovoljni prvaki so se pustili slaviti pri veselicah in vse je ■bilo zadovoljno. To gospodo je sijajno karikiral Ivan Cankar. Liberalni profesorji so v liberalnem, duhu vzgajali inteligenčni naraščaj in akademska društva. so liberalizem poglabljala.“ Tako v teh spominih- Leta 1884 je postal ljubljanski škof dr. Jakob Miss'a, ki je hotel uveljaviti krščanstvo v javnem življenju. Velika njegova zasluga je, da je poslal mladega Janeza Kreka po izvršenem bogoslovju na dunajski Avguštinej in ga pozneje usmeril na politično polje. V tem. času je nastopil dr. Anton Mahnič in z ostro logiko zahteval loe'tev duhov. Zarezal je globoko zarezo med svobodomiselstvo in katoličanstvo. Pisec navedenih spominov pravi o njem: „Pravilno je osvetlil načelno zmedo in breznačelnost takratnih javnih delavcev. Njegova nesreča je b’la, da je bil amuzi Čeh in je vzel v umetnosti enako ozkosrčno stališče, kakor so ga zavzemali do tedaj duhovniki pod vplivom janzenizma.“ Zgodovinar Erjavec pa pravi o Mah. niču: „Bil je izrazit intelektualist, v načelnih vprašanjih ne le neizprosen in brezobziren, temveč pogosto celo strasten in sam filozofsko podkovan, kakor tedaj morda nihče med Slovenci-“ Leta 1891 je izšla okrožnica papeža Leona XIII. „Rerum Novarum“, ki je imela s'lno velik vpliv. Dr. Frančišek Lampe je ustanovil Dom in Svet, ki je proti tradicionalnemu ozkogrudnemu presojanju umetnosti uveljavil pravilno stališče. Pod vplivom MissijeVh in Mahničevih idej se je vršil pred 70 leti I. slovenski katoliški shod, ki je postavil slo- ÜCH Bella v boju za oblast Pretekli četrtek je levičarski vodja alžirskega politbiroja Ben Bella doživel začetek konca svojega vladanja kot absolutni gospodar mlade .alžirske države, ko se je na ulicah Alžira zbrala nad .30.000 glava množica muslimanov in začela z izgredi proti njemu in njegovemu politbiroju. Iz tisočih grl je odmeval klic: „Na vešala z 19. marcem!“ To je datum, ko. so alžirski delegati podpisali s Francijo v Evianu sporazum, po katerem je Pariz podelil Alžir-ju neodvisnost. Toda po tej pogodbi je bila tudi postavljena začasna vlada pod vodstvom Faresa, katera je imela nalogo izvesti čim prej volitve. Namesto teh/določil pa je prišlo med alžirskimi političnimi vodji do več tednov trajajočih političnih bojev, iz katerih se je povzpel na predsedniki položaj levičarski Ben Bella, .ki je skoro vsa leta protifran. coske revolucije v Alžiru preživel izven Alžira, na varnem v Tunisu. Država pa je medtem v tej politični borbi gospodarsko in socialno propadala zaradi stalnega izseljevanja francos-k;h naseljencev in bega kapitala iz dežele. Proti Ben Belli ¡se’ je najprej uprla vojska villaya 4, tej se je pozneje priključila še villaya 3, kjer gospoduje znani Ben Bellov nasprotnik Belkacem Krim. Uporniški vojaki so ustanovdi svojo junto in odvzeli Ben Bellj in nje- ! govemu politbiroju oblast. Ben Bella je nato objavil, da njegov politbiro ne more več vršiti svojih dolžnost' ter je odpovedal splošne volitve, z eno samo kandidatno liisto, ki jih je bil prejšnji teden napovedal za 2. septembra. Komaj 23 dni po prevzemu «blasti, ki jo je iztrgal iz rok začasnemu predsedniku, zahodno nastrojenemu Ben Ked;, s0 Ben Bella in njegovi štirje tovariši iz politbiroja morali zbežati iz mesta Alžira. Na vse načine je poskusi ločiti alžirsko vojsko od vodstva države, prav tako pa ji tudi onemogočiti sleherno udejstvovanje v edini politični istrankf narodnoosvobodilne fronte. Vojsko. je tudi obtožil umorov, u-grabitev, zaplembe zasebne lastnine in drugih nezakonitih dejanj, kakor tudi „protidržavnega upora“. Ben Bella je nato takoj zbral svojo vojsko in napovedal .napad na mesto Alžir, ki je v oblasti vi!laya 4. S 30.000 ■s sovjetskim in češkim orožjem opremljenimi možmi ise je začel pomikati proti Alžiru. S svojo vztrajno zahtevo po oblasti je tako sedaj pripeljal Alžir na rab državljanske vojne. Kmalu je prišlo do prvih spopadov med njegovimi oddelki in .oddelki villaya 4 ter je bilo v nekaj dneh. v pouličnih bitkah v predmestju Alžira pobitih nad 200 ljudi. Civilno prebivalstvo se v tej borbi za oblast ni hotelo priključiti .ne eni ne drugi strani. Z demonstracijami so zah_ tevali takojšen konec sovražnosti. Nosili so napise: Sedem, let vojne je bilo dovolj!1 V takem vzdušju je minulo nedeljo titulami predsednik Jusef Ben Kedda pozval vse alžirske politične vodje na takojšen sestanek v Alžir, s čimer naj bi prenehala borba, ki grozi vreči1 novo državo v krvavo državljansko vojno. V svoj poziv je vključil tudi upormškega Ben Beilo, svojega največjega nasprotnika. Po tem pozivu se je večina vojaštva na obeh straneh bojnih linij umaknila nazaj ter je borba začasno prenehala. Po dveh meseckb neodvisnosti je položaj v Alžiru naslednji: Gospodarska aktivnost je padla za 89% v primeri g tisto pred enim letom, v globokem zaledju, na jugu države pa je praktično mi več. V Alžiru je tre. nutno samo ,še ok. 300.000 francoskih naseljencev; 700.000 se jih je že izselilo- Dnevno jih iše vedno odhaja na stotine, z ladjami in z letali. Nekoč cvetoče m.esto Oran, kjer je živelo nad 200.000 Evropejcev, danes izgleda kot mesto strahov. širni vinogradi propadajo. Kjer so francoski kmetje iše ostali, nameravajo obrati še jesensko trgatev, nato pa se tudi izseliti. iSvoje družine so večinoma že poslali v Francijo. Alžirski muslimani so., v prvih dneh neodvisnosti pokradli ali uničili velike količine industrijskih in poljedelskih naprav. Osvobodilna vojska je zaplenila in pozneje zapustila uničene na tisoče vozil. Nekaterim podjetjem se je posrečilo odpeljati v Francijo svoje stroje. Pred tremi tedni je bil izvoz strojev iz Alžira prepovedan in ustavljen. Nove alžirske oblasti neprestano pozivajo francoske naseljence, naj se vrnejo. Toda zaradi splošnega kaosa se Francozi nočejo^ vračati. Medtem pa se izseljenci kopičijo na drugi strani 'Sredozemlja, zlasti v Marseillu, kjer stikajo za službami, trgovino in stanovanji. .Samo v marsejskem okolišu se je v zadnjih tednih naselilo nad 100.000 repatriirancev, kakor jih imenujejo francoske oblasti. Drugi se potikajo po francoski Rivieri, spet drugi odhajajo proti Parizu. V dneh, ko se v Marseillu nakopiči istočasno, več ladij iz Alžira in prileti od tam tudi-več letal, ise izkrca in porazgubi po Marseillu tudi do 'šest tisoč repatriirancev naenkrat. Brez zaslužka in strehe, brez zadostnih sredstev za normalno življenje, ti repatriiranci še povečujejo število ropov in drugih zlo-činov~~v že itak proslulem Marseillu. Po poročilih marsejske policije se je število tatvin in ropov v zadnjih dveh mesecih potrojilo- I Z TEDNA Guverner brazilske držiave Guana. bara Lacerda je javno obtožil predsednika dr. Goularta, da namera med 10. in 15. septembrom izvršiti državni udar in si prigrabiti vso oblast, ki mu jo je po odstopu zadnjega predsednika dr. Quadrosa parlament zelo omejil in jo razdelil med predsednika in poslansko zbornico. V navedenem času naj bi se namreč sestala poslanska zbornica ter sprejela potrebne sklepe za izvedbo ljudskega glasovanja o bodoči obliki brazilske vladavine. Sed. predsedniku nasprotni večinski, brazilski stranki, konservativna in socialdemokratska, bi najraje sploh onemogočili sestanek parlamenta s tem, da se sej ne bi udeležili. V tem slučaju bi moral 'odstopiti pred- venskim katoličanom venski, umetnostni, znanstveni, gospodarski in politični program. Pod mogočnim vplivom tega shoda je slovenski narod zaživel polno narodno ž’'vljenje. Minila je doba složnega dremanja. Organizacija katoliškega življa je dosegla zadnjo gorsko vasico-Organizaciji cerkvenih družb je za korak sledila prosvetna organizacija, nato gospodarska, ki je z zadrugami kar poplavila našo deželo, sledile so organizacije delavcev, obrtnikov, kmetov, pa tudi učiteljev, akademikov in dragih, ki so vse stavile svoje delo na podlago, k; jo je postavil I. katoliški shod in ki so jo naslednji katoliški shodi potrdili ib novim razmeram prilagodili. V TEDEN sednik vlade Francisco Brocado da Ro-cha, toda ta slučaj .bi lahko izkoristil dr. Goulart ter bi s pomočjo vojske izvršil državni udar. Dr. Goulart je namreč na vodilne vojaške položaje podstavil sebi zanesljive generale. Tako je še prav te dni imenoval levičarsko usmerjenega general Bevilacqua z:a poveljnika II. armadnega zbora. Na La-cerdovo obtožbo predsednika dr. Goularta je doslej javno odgovoril dr- Gou-lairtov svak Leonel Brizola, guverner države Rio Grande do Sul ter je pozval z radij skom govorom delavstvo in študente na splošno stavko, če se zvezni parlament ne bi hotel izreči glede referenduma, o bodoči obliki brazilske vladavine. Na Kubi je zopet vse nemirno spričo govoric, da se bodo nasprotniki Castrovega režima, znova izkrcali v provinci Orient-na vzhodu , otoka in v provinci Las Villas v sredini Kube. Zaradi tega je Castro odredil, da mora biti njegova malica v pripravnem stanju. Da bi nasprotnike preplašil, je dal znova ustreliti 6 borcev za svobodo v mestu Giienes, istočasno pa dal svojemu zastopniku , prj Združenih narodih naročilo za obtožbo ZDA za zadnje obstreljevanje Havane. Med tem so Kubanci streljali s čolnov na neko ameriško letalo, kar je imelo za povod, da so ameriške vojaške oblasti V Karibskem področju dobile povelje, da morajo v bodoče na vsak napad s kubanske strani odgovoriti z orožjem. Istočasno, se je mudil v Sovjetski zvezj minister kubanske industrije dr. „Che“ Guevara. !Pri Hruščevu je dosegel, da bo Sovjetska zveza poslala na KuBo — ne živila, ampaii še več orožja in še več svoj'h „tehnikov“. S Kube pa so te dni poslali v Sovjetsko zvezo 1000 fantov, da jih bodo tam vsestransko usposobili za komunistične napadalne propagandiste- Demokratski senator za Ohio Lau-she je zahteval od senatnega zunanjepolitičnega odbora pojasnila o sporočilih kubanskih emigrantov, da so se na Kubi izkrcali močni sovjetski in kitajski vojaški kontingenti. Po njegovem mnenju namerava Castro te čete uporabiti za napade na Haiti, Jamaico in druge države karibskega področja. V Evropi so imeli prejšnji teden po- ,tresné šunke, ki so zajeli mnogo večje področje, kot pa pri prvih, ki so zlasti prizadeli kraje in mesta v Italiji v pasu od Neaplja ^iroti Bariju. Zadnje potresne suke so čutili tudi na severu Italije v Bolzanu, v Jugoslaviji v več mestih, n. pr. v Sarajevu, -prav tako, in sicer še mnogo huje pa v Grčiji. Prejšno soboto pa so se potresni sunki razširili dalje v Azijo ter so imeli v Iranu — Perziji» najhujši potres, kar jih sploh doslej pomnijo. Prizadel je severozahodno področje države, njegovo središče je >pa bilo nekje med Ha-nadanom in Gazvinom. Potresni sunki, ki so -si sledili v času šestih ur, so- na področju 35-000 kv. kilometrov južno n jugozahodnio od Teherana porušili sploh vsa mesta in naselja, število človeških žrtev gre v tisoče. Sodijo, da jih bo do 20.000. Ik KÍvijoiBjía iSB «ÜSBgajsBiajá» v i&vgeamtisBi Dogodki pred imenovanjem novega ministra za narodno obrambo Zadnjič smo zapisali, da vsi znaki kažejo, da se -položaj v vojski urejuje. Pa sta se nepričakovano- p-ojavila dva dogodka, ki sta jasno potrdila, da temu ni tako. Poveljnik konjeniškega polka gen.. -Dngania. je glavnemu poveljniku vojske generalu Lorii poslal spomenico, v kateri mU je povedal mnenje tistega dela. častnikov, ki še imenujejo legalisti, ki branijo in zagovarjajo obstoječe stanje ter so proti dogodkom, ki so se v zadnjih letih, zlasti pa v zadnjem času, odigravali v vojski- Za te dogodke pravi, da so povzročili, ugledu države doma in v svetu ogromno škodo, še večja je pa škoda, ki jo je utrpela avtoriteta oblast'. Vojaškim oblastem, očita prir stranost. Pravi, da niso postopale enako s tistimi, ki so pri zadnjih dogodkih branili zakonitost in s. tist'mi, ki so uprizarjali upore. Odločno je nastopil tudi proti’ vmešavanju vojne mornarice ter -orožništva v čisto notranje zadeve vojske. Posledica te spomenice je bila odstavitev generala Onganie kot poveljnika konjeniškega polka. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Pa,s-cual Angel Pistarini, ki je ¡ob prevzemu poveljstva nad polkom naglasa! vojaške vrline svojega predhodnika ter zatrjeval, da mu bodo vodilo, pri njegovem zadržanju. Drugo pr-esenečenje je napravil polkovnik Juan Guevara. Trenutno je čakal na novo razporeditev v personalnem oddelku vojnega ministrstva. Med osvobodilno revolucijo se je boril pod poveljstvom generala Lonardija, pozneje bil vojaški ataše v Siriji in Libanonu, zatem pa profesor na višji vojaški akademiji. Tudi ta častnik navaja v proglasu, ki ga je razposlal na vse vojaške enote v državi, vse važnejše vojaške krize v Argentini in poimensko -omenja osebnosti, ki so v njih igrale najvažnejše vloge. Tako zlasti biv. glavnega poveljnika vojske gen. Severa Toranza Montera’ v zvezi z vojaško krizo 11. avgusta 1961 in njegovega mlajšega brata Feder'ca Toranza Montera v zvezi z zadnjo vojaško krizo- Pravi, da so tisti, ki so se upirati in bili neposlušni zakonitim državmm oblastem, za to dobivali še nagrade v obliki novih položajev, tisti pa, ki -so branili zakon-tost, 1 da so bili preganjani. Svoj poziv je zaključil takole: „Če je zahteva po pravičnosti upor, potem smo od današnjega dne naprej uporniki; če je borba za red upor, potem, smo od tega trenutka naprej upormki. Argentinci, zadbšti je že laži in ponižanj! Bodimo sposobni zgraditi si bodočnost z zaupanjem v Boga, ki nam je dal več, -kot pa potrebujemo. Ostalo, postavimo mi sami.“ Vojaške oblasti so uvedle preiskavo, da bi ugotovile, kako je mogel polkovnik Guevara razposlati omenjeni proglas na vojaška poveljstva v notranjost države, proti njemu uvedle postopanje in ga pozvale na zaslišanje. Polkovnik Guevara je pa izginil in ga še do danes, niso dobili. Imenovanje novega obrambnega ministra Po daljšem izbiranju primérnih osebnosti za 'pojačanje vladne ekipe na eni strani ter za ureditev razmer v vojski, je padla izb;ra na starega in vplivne- ga časnikarja Adolfa Lanusa, uvodničarja velikega buenosaireškega . dnevnika La Piensa- Mož je star 70 let, pri Prensi deluje že 0d leta 1919. Bil je nekaj časa v prov. La Rioja poslanec in guverner, v vladi osvobodilne revolucije do leta 1957 -drž. -tajn’k za tisk, nato pa veleposlanik v Uruguayu. Nato se je znova vrnil v Prenso, odkoder je sedaj prevzel mest0. ministra za narodno obrambo. Mož .torej, ki uživa zaupanje tako v demokratskih polit, strankah, kakor v vojski. Prejšnjo soboto je minister Lauus v izjavi nakazal smernice svojega dela. V ta namen je citiral izjave oboroženih sili Tisto, ki jé bila izdana takoj po končani osvobodilni revolucije in tisto po zadnji krizi v vojski. V prvi je argentinska vojska, ¡povedala svoje stališče do premaganega in pobeglega nosilca prejšnjega režima, ki je vsa sredstva uporabljal samo v to, da bi se ohranil na oblasti, po porazu pa gledal samo, kako. bi pobegnil in rešil svoje premoženje- Na narod, ná državo ni mislil. Iz zadnje izjave drž. tajnika za vojsko gen. Saravie je citiral tisti del, ki govori o tem, da „vojska živi in bo živela v spoštovanju etičnega čuta in idealov, ki so vodili osvobodilno revolucijo“. Naglasil je tudi, da so ti ideali tudi njegovi ideali. Končno je ©menjal še odstavke iz nedavnega govora predsednika dr. Guida e nemožnosti vračanja na staro in notr. min. dr Adrogueja kot začasnega min. za narodno obrambo, da so si oborožene sile edine v vsem, kar se nanaša na varnost, red in socialni mir. Svoj govor je zaključil z besedami: Pot je odprta in cilj je jasen. V m,in. za nar. obrambo bom služil omenjenim idealom kot tolmač razpoloženja in hotenja oboroženih s‘l, združenih v disciplini predpisom, ki urejajo njihovo no-tránje delovanje in solidarnim, v disciplini, ki jo narekuje tako civilistom, kakor vojakom demokratska tradicija države. Novi mezdni spori Grafično delavstvo, zaposleno v tiskarskih podjetjih, ki izdajajo buenos-aireške jutranje dnevnike La Prensa, La Nación, El Mundo in Clarín, je že nekaj časa z lastniki omenjenih listov v mezdnem sporu, čeprav mu isti dajejo znatno višje prejemke, kakor jim, pa Po pogodbi pripadajo. Pa so kljub temu s stavkanjem zavirali redno izhajanje navedenih listov. Min. za delo in soc. varnost je grafično delavstvo pozvalo, da mora prenehati s sabotiranjem dela po tiskarnah in s tem omogočiti redno izhajanje buenosaireških jutranjikov, istočasno pa lastnike jutranjih listov in predstavnike grafičnega delavstva pozvalo na razgovor dne 1., t. m. v ministrstvo za delo. S ndikat -grafičnega delavstva ni maral izvršiti naročila ministrstva, in je grafično delavstvo še naprej oviralo redno izhajanje jutranjikov z neprestanimi stavkami. Zaradi' tega je ministrstvo sindikatu grafičnih' delavcev odvzelo tgremialno osebnost-Isto je storilo s isindikatom tekstilnih delavcev, .ker ni dovolil knjigovodjem, min. za delo pregleda denarnega poslovanja v sindikatu. Čuti je bilo namreč že ponovno, da delavski sindikati, ki jih imajo peronista v rokah, denarna sredstva, s katerimi razpolagajo sindikati, uporabljajo tudi v politične s vrhe. Vodja tekstilnega gremija Andrés Framini je na odvzem gremialbe oseb. Podpirajmo! Gojenci škofovega zavoda v Adro-guéju so nas s svojo skrbno in lepo pripravljeno akademijo v nedeljo dne 26. avgusta t. 1. povedli v sezono letošnjih mladinskih športnih in kulturnih prireditev, ki bodo skoro vsako nedeljo v septembru in oktobru. Prejšnjo nedeljo, dne 2. septembra, je bila zbrana v Našem domu v San Justu slovenska mladina te velike in močne slovenske naselbine. Imela je svoj prvi celodnevni mladinski dan s športnimi nastopi, obenem si pa tudi določila program za bodoče delo. V nedeljo dne 16. septembra t. 1. se bo v Slovenski vasi v Lanûsu začel že deseti, t.' j. jubilejni dan tamošnje narodno zavedne slovenske mladine. Obenem bo prireditev že začetek velikih mladinskih športnih dni, ki jih je pripravila Slovenska fantovska zveza v Buenos Airesu, pri katerih bodo sodelovali prav vsi odseki Slov. fant. zveze na področju Vel. Buenos Airesa. Te prireditve, tekmovanja v različnih športnih panogah, bodo vse do meseca novembra ter bodo zaključene na že tradicionalni novembrski mladinski prireditvi v Morônu. Poleg teh športnih prireditev imamo po odsekih fantovskih in dekliških organizacij redne sestanke z zanimivimi predavanji. V zadnjem času je bio največ referatov o zadnji papeški soiialni okrožnici: „Mati in učiteljica“. Slovenska mladina v Mendozi bo pa letos 'mêla tudi že tradicionalne mladnske dneve, na katerih bo razpravljala o najbolj perečih narodnih in izselj. vprašanjih. Iz navedenih podatkov je razv'dno, da je slovenska mladina v Argentini močno vključena v organizirano slovensko izseljensko delavno skupnost, da se vsestransko udejstvuje v labtnih organizacijah in društvih, rada pa tudi pomaga pri delu v splošnh ustanovah slovenskih demokratskih izseljencev. Tega dejstva smo lahko veseli. Vidimo namreč, da slovenska mladina le ni „za nič“, kot nekateri včasih mislijo, ampak, da se resno zaveda svoj’h nalog, ki jih ima do slovenske izseljenske skupnosti in do slovenskega naroda. Njeno delo pa ni lahko. Zato jo je treba podpreti. Močno podpreti. Pa ne samo z razumevanjem, ampak tudi vsestransko, kajti mladina je tista, ki lahko mnogo bolje, mnogo bolj učinkovito opravlja svoje poslanstvo med mlad'no samo, kakor pa odrasli, da jo navezuje na slovenske organizacije, na slovensko skupnost in jo tako ohranja zvesto slovenskim narodnim in verskim tradicijam- Zato naj ne bo nikomur žal ne truda ne žrtev, kadar gre za slovensko mladino. Izkažimo ji tud: priznanje, ki ga za to plemenito in nesebično delo zasluži. Eden od načinov, da to storimo, je gotovo ta, da jo s svojo udeležbo na njenih mladinskih prireditvah moralno »n gmotno podpremo, da bo lahko nadaljevala svoje koristno delo med slovensko mladino. General Antonio Briceno Linares, vrhovni poveljnik venezuelske vojske je ob zadnjem obisku v ZDA Kennedyju izjav1!, da vedno večji vojaški kontinenti na Kubi ne predstavljajo samo nevarnosti za Venezuelo, ampak tudi za vse ostale države Južne Amerike. OB STOLETNICI SLOMŠKOVE SMRTI v v Dolžnost svoj jezik spoštovati A. M. Slomšek Med vsemi jeziki mora biti Slovencem. najljubši naš materinski jezik. Bratje in, 'sestre moje! Slovenec bom Slovencem iz ljubezni materinske govoril nove besede v slovenskem jeziku, katerega je tudi sv- Duh da'l govoriti apostolom. Naš slovenski jezik je brat tistega grškega jezika, v katerem so apostali in evan gebsti spisali Sveto pismo, in že pred tisoč leti so naši očetje brali Sveto pismo v slovenskem jeziku, so po slovensko v hiši božji prepevali Bogu hvalo.. Kdor se tedaj tako starega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, pošteno oblačilo, ki mu ga je dal dober oče, se oble. če po tuje in misli, da bo lepši. Naš imenitni slovenski jezik se ne marnja samo pri nas; ni ga jezika na svetu, ki bi ga mamjali tako po širokem svetu, kakor jezik slovenski.1 Pojdi za jugom do morja, našel boš po Hrvatskem, Dalmatinskem ljudi, ki govorijo slovensko kakor ti. Prehodi ogrsko, češko, poljsko in moravsko deželo, povsod boš našel svojo slovensko žlahto. Za slovenski jezik se malo zmeni le tisti, ki sveta ne pozna in ne ve, kakšni ljudje živijo po 'svetu. Tak je podoben nevednemu otroku, ki tudi misli, da je Celovško jezero največje morje na svetu in da je onkraj Ljubela že konec sveta. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah tepta in ne ve, koliko škodo si dela- Materinski jeik je najdražja dota, ki smo jo dobili od staršev; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in zapustiti svojim, mlajšim. Človeški jezik je talent, ki nam ga je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi z njim barantali in storili veliko dobička. Kdor svoj materinski jezik pozabi, svoj talent malopridno zakoplje; Bog bo-enkrat terjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo potisnjeni v vnanjo temo. Oj, ljubi in pošteni slovenski materinski jezik, v katerem sem, prvič klical svojo ljubeznivo mamo in dobrega lateja, v katerem so me m.oja mati učili spoznavati Boga, v katerem sem prvič častil svojega Stvarnika! Tebe hočem, kakor najdražji spomin svojih istaršev. hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto skrbeti po pameti, kolikor premorem; v slovenskem jeziku do poslednje ure najrajši hvaliti Boga; v slovenskem jeziku najrajši učiti svoje ljube brate in sestre Slovence in želim kakor hvaležni sin svoje ljube matere, da, kakor je bila moja prva beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moja zadnja.“ Tabor slovenskih bojevnikov V nedeljo, 2. t. m., je imelo Društvo slovenskih protikomumstičnih borcev v Argentini na Pristavi v Moronu šesti redni letni Tabor (občni zbor), ki se je ob devetih dopoldne začel s sv. mašo, katero je daroval za jpadle borce kurat g. Jože Guštin. V pridigi je poudaril, da m'orajo biti protikomunistični borci kakor usmiljeni Samarijan do današnjega sveta, ki je kakor človek, kateri je padel v roke razbojnikom, — komunizmu. Po službi božji je starešina Ivan Korošec začel občni zbor. Zadonela je pesem Mi legionarji, kateri je sledila recitacija Dušana Dimnika odlomka iz Črne maše za pob’te Slovence. Zaradi službene odsotnosti napovedanega govornika dr. Stanka Kocipra je govoril tajnik društva Anton Šušteršič. Med drugim je dejal: „Spominska proslava ni uspešna, če se omeji samo na zunanji videz. Mora vtisnit! voljo do dela in borbe proti komunizmu. To borbo je treba izčistiti napak, ki jo zavirajo. Kaže, kakor da nas Grčarice, Turjak, Vetrinje še niso izučili.“ Zatem je našteval konkretne primere, ki po njego- vem mnenju n© koristijo protikomunistični borbi. Po domobranski himni „Oče, mati“ je starešina Ivan Korošec pozdravil navzočega tajnika NO za Slovenijo Miloša Stareta, kurata. Jožeta Guština in ostale soborce in poveda}: „...Pred nekaj urami, so včeraj zvečer zborovali tudi borci, včlanjeni v Zvezi društev slov. profkom. 'borcev v Torontu v Kanadi. Tako smo z njimi tudi časovno edini, ko dvigamo svoj glas od severnega d0 južnega pola. Kajti ni mesta za ta naš glas v zasužnjeni domovini. Smo kakor družina, da si povemo svoje načrte in se pogovorimo o svojih uspehih. Tak tabor je, kakor da bi bili na oddihu v naši borbi proti komunizmu. Tabor naj bo dan našega bratstva na naši začrtani poti. Za skrutinatorja sta bila nato imenovana Franc Krištof in Janez Brula, za zapisnikarja Tabora pa inž. Tone Matičič. Sledila so poročila starešinstva in ■nadzornega odbora. Poročila so podali strokovni načelnik Miloš Pregelj, članski načelnik Bogo Pregelj, gospodarski načelnik Jože Jenko, tajnik Tone Šušteršič, tiskovni referent in urednik Vestnika Pavle Rant, upravnik Vestnika Janez Kralj in starešina Ivan Korošec. Iz podanih poročil je omeniti naslednje: V pretekli poslovni dobi je imelo društvo 15 sej. Stikov z drugimi protikomunističnimi 'organizacijami ni bilo. Zanimanje za društveno glasilo Vestnik, je vedno večje. V Argentini se je prijavilo precej novih naročnikov, v Severni Ameriki jih je pa nekaj odpadlo- Pri nabiranju novega članstva se je pokazalo, da akcija s pismenimi vabili ni bila uspešna. Uspešni so samo osebni stiki. Nove sekcije ni hilo ustanovljene nobene. Sekciji v Cordobi in v Miramarju lepo delujeta, v Mendozi pa ■se iz neznanih razlogov še ni mogla ustanoviti. Društvo je svoje člane usmerjalo k idejnemu in umiskemu delu. Ustanovljen je bil šahovski odsek, katerega vodja 'je Franc Prelog. Med letom je bilo organiziranih več predavanj. Izrečena je bila zahvala upravam Svobodne Slovenije, Oznanila in Vestnika za objavljanje poročil in obvestil, in vodstvom posameznih slovenskih domov za prostore, ki so jih dajali društvu za njegove prireditve. Direktor dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar je bil ob svojem, odhodu v Evropo naprošen, naj opravi mašo v vetrinjski cerkvi za vise padle protikom. borce. Poročilom je sledila debata, pri kateri se je prvi oglasil Maks Loh, ki je med drugim dejal: „čuvati narodnost in vero je namen našega društva. Sm.o kakor domovina v malem. Toda delovanje društva ni omejeno samo na Buenos Aires. Za vzdrževanje stika na tako velikem področju imamo tisk. Toda v tisku je letos društvo popolnoma odpovedalo. Ni s:cer to krivda urednika in obžalujem, da bo ga toliko blatili. Za tisk je odgovoren, moralno in materialno, odbor društva kot celota. Kar je v Vestniku pisal Bajlec, so stvarji, ki se ne bodo mogle več popraviti. Odbor društva bi moral preprečiti vso stvar. Za vsako stvar sunt certi deni-que fines. Toda Bajlecu ne zamerim, kar je pisal. Ker on takrat, ko je prišel v Ljubljano in še .niti danes ni doumel borbe proti komunizmu. Zanj je bila, _najv<*i£"> notranja nesreč: ARGENTINA (Nadaljevanje s 1. strani) nosti tekstilnemu sindikatu dejal, da „sedaj ne preostaja nič drugega, kakor da napravijo socialno revolucijo“, Avgust Vand or, tajnik sindikata kovinarjev, je pa zagrozil, da bodo kovinarji vztrajali s tekstilci v solidarnosti tako dolgo, „dokler vlada ne bo popustila, ali jih pa našla v boju na ulici pri barikadah“. Poštni nameščenci so pa 24- avgusta t. 1. proglasili stavko za nedoločen čas, ker jim poštna uprava še ni bila izplačala julijskih plač. Poštna uprava je vse nameščensttvo pozvala, naj se vrne na delo, kar se pa nj zgodilo. Zato je odvzela gremialno osebnost tudi postnemu sindikatu, zadnje dni prejšnjega tedna pa začela izvajati zakonsko določilo o odpustu tistih nameščencev, ki so v let. letu že 10, dni neopravičeno izostali od dela, istočasno pa. je poštna uprava začela sprejemati prijave novih moči. O položaju! v posameznih gremijih je bil ponovno razgovor tudi v Glavni konfederaciji za delo. Pri isti ustanovi »e nadaljujejo tudi sestanki, na katere CGT vabi tudi predstavnike političnih strank. Na sestankih je govor tudi o političnih Vprašanjih in o nastopanju proti vladi in ne samo o gremialnih, zato je vlada opozorila javnost, da bo še naprej spoštovala delo sind'katov, v kolikor se res nanaša na zaščito koristi nameščenstva, ne bo pa trpela, da bi politizirajoči voditelji sindikatov delavske ustanove izkoriščali za pozivanje javntfsti na upor. Z zakonskim predpisom je tudi nanovo uredila vprašanje stavk. Pripravlja tudi spremembo zakona o bivanju. Vred krstno predstavo Mtozmanove igre: Obsodili so Kristusa V soboto, dne 15. sept., ob 19,30 in v ¡nedeljo, 16. sept., ob 17, v Teatro 850 (calle Montevideo 850, Capital) bo Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije vprizoril prvič na odru novo igro dr. Branka Rozmana: Obsodili so Kristusa, katere čisti dobiček je namenjen za razširjenje Rožmanovega zavoda v Adro-gueju- Zaradi kulturnega dogodka samega, pa tudi zaradi namena, zasluži ta predstava širši publiciteto in poudarjeno opozoritev. Dr. Branko Rozman, ekonom in profesor v škofovem zavodu, sestavljalec njihovih javnih akademij, ki najdejo slednje leto tako priznanje med občin-stvonij je v literarnem življenju pesnik, ki je izdal že svoj čas pesniško zbirko „Na steni spi čas“ (Rim 1954), pa tudi pripovednik črtic po raznih revijah, zadnja leta pa se peča pred vsem z dramatiko. Tako sta šli čez oder že njegovi dve dramatski stvari: baladni monologi „Roka za steno“, pa celovečerna igra „Človek, ki je ub'l Boga“. Snov obeh stvaritev je tragedija in problematika naše revolucije. Obedve dramatski deli je odrsko pripravil režiser N. Jeloenik. Zdaj je napisal svojo tretjo dramo „ObsodTi so Kristusa“. Ni to pasijon, kot je Gregorinovo „Obiskanje“. Pa zopet ni to zgolj analitično seciranje Kristusovega procesa, kakor ga je napisal Fabri. Rozmanu ne gre toliko za sodno postopanje procesa samega, temveč bolj to, kako je prišlo d0 procesa (proces sam izpusti) in kaj se je zgod lo po njem. Njegova drama ima samo štiri osebe: bivšega velikega duhovnika Ano, sedanjega velikega duhovnika Kajfo, mladega filozofa pravnika Jeseja in starega Nikodema, člana velikega zbora. Reakcija vseh teh štirih spričo Jezusovega slavnostnega vhoda na cvetno nedeljo v Jeruzalem, nam da videti razmerje judovskega duhovništva proti Kristusu, katerega dolže krivice, laži in bogokletja ter ga zato obsodijo na smrt. Najdoslednejši je stari Ana, dočim je Kajfa manj odločen, Jese pa išče le pravnih osnov za umor, dočim. se pa Nikodem vedno bolj obrača, v Kristusovo smer in se mu vstopi ob smrtni uri ob ' stran. Od cvetne nedelje naprej gre drama v tem smislu, da se razodene ironija, kako se v imenu resnice, pravice in svetosti pripravlja umor najvišje Resnice, Pravice 'n Svetosti. Vse spletke, ljudska gibanja, slabosti, izdaje, obveščanja itd., itd. gre za tem, kako Kristusa sodno ubiV kljub temu, da zakonik ne nudi zadostnega oporišča za proces. Ko pa se to izpolni, Kristus vstane. Odslej naprej se šele začenja nov še sil-nejši napo-r za tem., da se od smrti vstali Kristus ubije znova, proces, ki se bo dogajal do konca sveta. Takšno novo ub'janje Kristusa pa je analogno prvemu zgodovinskemu in se dogaja povsod v posebnih oblikah. In tu je zopet stikališče Rozmanove drame s časom naše revolucije. Nikjer ne govori o našem boju, toda ta boj za ubijanje najboljšega človeka v imenu lažne svetosti... se vrši pred nami s ternrni naše revolucije, sodobnega poimenovanja starih duhovnih silnic, tako, da nam je ¡sojenje Kristusu približano v času in besedi, nam postane sodoben razplet dogodkov, v katerem, so tudi pri nas na ta ndčin ubijali Boga. „človek, ki je ubil Boga“, je tu dobil dopolnilo v zgodovinskem prikazovanju umora resničnega Boga, Kristusa, ki se bo ponavljal do večnosti, s prav takimi obl’-kami organiziranja, izdaje, obsodbe in izvršitve. Vsa igra je zgodovinska, pa sodobna obenem, je palestinska pa slovenska, jč judovska pa komunistcna po dialektiki, je brezčasovna, pa prilagojena vsakemu času. I Zato je dal režiser Jeločnih osebam nastopati — v sodobnih, ne zgodovinskih oblačilih, in igro postavil v brezčasoven čas. Igra, ki pomeni kot izvirno dra-rr.atsko delo. našega tukajšnjega pisatelja, gotovo dogodek, vabi tudi že z vse-b'no samo čimširše vrste naših ljudi. Bo pa tudi kot odrsko delo zanimivost prve vrsto, kjer bo dramatske like oseb, pa stopnjevanje dejanja ustvarjala če-tvorica igralcev, .kakor so Jeločnik, Borštnik, Markež in Rezelj v režiji Je-ločnika, ki je po zamisli in izvedbi vedno iznajdljiv ter v scenografiji slikarja Volovska, še celo pa, ko gre za pomoč Slovenske kulturne akcije škofovemu zavodu. td. iiičSfc iilPt'sovražnikova okupacija zunanja nesreča, ki bo minila, komunistična revolucija pa notranja nesrečfi naroda, proti kateri je treba z vso silo nastopiti. Borba z Nemci je bila dejansko končana že 7. 7. 1944 s sporazumom med Globočnikom in partizani. Zato je smešno govoriti .o ne vem kako hudi borbi z Nemci 3. maja 1945. Za vse trditve je pa tudi treba imeti dokaze. Maksu Lohu ista nato predsednik tabora Janez Kralj, kakor tud' urednik lista Pavle Rant pojasnila stališče lista in odbora, ki je v tem, da so pripravljeni objaviti v Vestniku vsak popravek ali pojasnilo in vsako netočnost, ki jo zagreši katerikoli pisec v listu. Pojasnilo ali odgovor naj bo podpisano. Smatrajo, da je to edina pot, po kateri bomo prišli do resnice. K besedi se je oglasil Miloš Stare, ki je podal naslednje misli: Neki znani slovenski pisatelj je v m.ladih letih napisal: Smatram vsakega človeka za slabega, dokler ne dob:m nasprotnih dokazov. Ko sem bral njegovo knjigo, sem .se večkrat ustavil Ob tem stavku. Mnenja sem bil, da. mora biti grozno živeti v takem prepričanju-T0 se je pogosto pokazalo tudi pri tem pisatelju. Organizacija proUkomunifetič-nih borcev je lepa orgamzacija. Organizacija borcev za svobodo lastnega naroda. B-crcev, ki so bili pripravljeni za idejo tvegati vse, >tudj življenje. Da bomo lepo med seboj živeli, naj bo naše vodilo: Vsak človek je dober, dokler nimamo o njem dokazov, da je slab. Pred leti sem moral napisati spominske besede pok. generalu Rupniku. Sprva sem mislil, da ne bdm mogel- Preveč besed in dejanj generala Rupnika mi je prišlo v spomin, katerih za časa revolucije nisem, razumel, ali sem , bil povsem nasprotnega mnenja. Ker ga osebno nisem poznal, sem prosil tiste, ki so ga poznali, naj mi govore o njem. Dve lastnosti so mj jasno prikazali: Da je bil osebno izredno pošten mož im da je bil odločen in dosleden nasprotnik materialističnega komunizma. Bilo je dovolj, da sem mu napisal spominske besede. O njegovih dejanjih in besedah, ki jih nisem razumel, ali sem, jim bT nasproten, pa naj sodi zgodovina. Ta ■b0 sodila tudi tvoje in moje delo, kakor 'sodi vsakega, ki je stopil na javno po-zornico. Vsak človek 'je dober, dokler ni nasprotnih dokazov. Naj velja to tudi za javnega delavca. Njegove napake v delu naj sodi zgodovina, nam pa naj' bodo nauk, da jih ne bomo ponavljali-Upam si trditi, da ni n:kogar med nami, ki v štirih letih revolucije ne bi storil nobene napake. Idejno smo bili močni. Naša pot pravilna, naš cilj jasen. V praksi in taktiki smo šli kljub enotnosti cilja in ideje včasih tako sam sebi, da nam je bilo v škodo. H koncu je poudarjal: Ne sme se dogajati, kakor se je dogodilo predsedniku Narodnega odbora dr. Basaju, ko m.u je bivši protikomunistični borec v zvezi z dogodki 3. maja vrgel v obraz hudo žaljivko. Brid-ko je moralo biti pri srcu 75-letnemu možu," "ki 'je vreden vsega spoštovanja, ko mi je v zvezi z navedenim dogodkom zapisal v pismu: Nikoli nisem 'bil politik in sem res delal ¡samo za naše zadružništvo. Ko nihče ni hotel prevzeti predsedstva pri Narodnem odboru, so me tako dolgo pregovarjali, da sem šel v to- Oba sinova sta bila domobranca in oba kljub mladim letom, 16 in 18 let, ubita- Pa me danes na tak način žalijo. Upam na Sodnika, ki bo pravičnejši kot tisti, ki tako mislijo o meni. Ko je nato ugotavljal kako sleherni izmed nas nosi ¡svojo bolečino, ki mu jo je zadala revolucija, je zaključil svoja izvajanja s pozivom: Bodimo si dobri ljudje med seboj! Miloš Stare se je nato poslovil. K besedi se je prijavil še France Krištof, ki je poudarjal, da je treba ločiti dve vrsti ljudi v času revolucije: tiste, ki so bili * * * * v Ljubljani, in tiste, ki so 'bili na terenu. Kaže, da smo bili in da smo še premalo dorasli 1) za pisanje in 2) za branje. Treba je kritično pisati in tudi kritično brati, če tega ne dosežemo, potem še dolgo ne bomo sposobni za demokracijo. Po- končani debati je nato odbor predlagal zvišanje mesečne članarine na 15 pesov, dalje, naj se doseže, da bo v slovenski kapeli na Ramon Faloomu v Bs-Airesu vzidana spominska plošča za padle protikom. borce, pod katero naj se vz;dajo kosti enega od padlih borcev (predlog Maksa Loha), dalje, da je treba stopiti v stik z drugimi protikomunističnimi organizacijami, tudi argentinskimi in da naj se prapor Društva ■nosi na vsakoletni procesiji v Lujanu. Društvo je ustanovilo sedaj tudi glasbeno sekcijo pod vodstvom Silva Lipuščka. Sledile so volitve novega odbora. Starešina je ostal naprej Ivan Korošec. Tudi ves ostali odbor je bil le malo spremenjen. Namesto dosedanjega tajnika Antona Šušteršiča je bil izvoljen Beno Tičar. Za zastavonošo je bil imenovan Vencelj Dolenje. Pismene pozdrave so poslali predsedniku NO dr. Mihi Kreku, g. Antonu Ore-harju kot direktorju slov. dušnih pastir v Argentini in Zvezi društev protikomunističnih borcev v ZDA oz. Toronto 'S pesmijo „Naj čuje nas“ je bil dopoldanski del tabora zaključen, nakar se je ob 'dišečem asadu in rujnem vincu razvijal živahen pogovor med borci iše v pozno, popoldne. Buenos Aires, 6. septembra 1962 SVOBODNA SLOVENIJA Sua» S Hotiče vzSC&teniie^ Ljubljanski festival je že medma-rod- j no znana vsakoletna velika kulturna j prireditev slovenske prestolnice. Letos- ! nji .se je začel sredi junija, prireditve , so pa trajale vse doli. septembra. Program let. festivala je obsegal II. revijo sodobnega jugoslovanskega baleta, I. poletno revijo ljubljanskih gledališč ter nastope domačih in tujih folklornih islkupin. Razen tega so bile še predstave Lorcove „Lepe čevljarke“ v izvedbi Mladinskega gledališča, Mar-^eaujevcga „Jajca“ in Kreftovih „Kranjskih komedijantov“ ter koncert-meia nastopa akademskega pevskega zbora iz Osla. Revija sodobnega jugoslovanskega baleta je bila od ■ 1. do 8. julija. Nastopili so baletni ansambli iz Ljubljane, Zagreba, Reke, Sarajeva in Skopi ja. Zagrebčani so izvajali Koba-ljevskega „Gibe“, Bartokovega „Čudovitega mandarina“, de Fallov „Triro. geljnik“ in Čajkovskega „Labodje jezero“, opernj plesalci iz Reke Geshwi-n o ve ga „Amerikanca v Parizu“, švaro. vo „Sinonijo de camara“ in Stravinskega „Petruško“, člani sarajevskega baleta „Romea in Julijo“, ljubljanski operni balet Osterčeve „Iluzije“, Makedonci, člani skopljanskega baleta, pa iso naštudirali Prokofjevo „Klasično sinfonijo“, de Fallovo „Ljubezen čarovnic“ ter Brandjolice „Predmestne variacije“. Od folklornih skupim je omeniti, da je makedonska folklorna skupina pripravila „Bisere jugoslovanske folklore“. Poleg te pa so med drugim nastopile tudi še folklorna ¡skupina iz Guineje „Kejta Fol. deba“, ukrajinska skupina Verlovka in madžarski folklorni ansambl iz Budimpešte. Umrli so. V Ljubljani: Ivana Avsec, upok., Marija Pasler, delavka, Julijana Elsner, upok., Franc Sonc, Ana Cesar, roj. Bergant, Gusti Tosti, roj. Roscher, Mateja Otrin, dijakinja, Ivanka Huebner, roj. Herzog, Pavel Urankar, Jani Pečnik, Gabrijela Kinkelj, roj. Knafelc, Jože Šteblaj, upok-, Vera (Damjan, Henrik Lobe, nadučitelj v p., Alfonz Dolher, Marjeta Hudolin, roj. Oblak in Jakob 'Smolej v Dovjem, Jakobina Torkar iz Lesc, Ivanka Dremelj, roj. Hiti na Rudniku, Roza Kunsti v Novem mestu, Janez Grasmajer iz Bistpice pri Tržiču, Silvan Grbec v Izoli, Ana Škufca roj. Sevšek v Lokrovcu, Jože Galjot v Velesovem, Franc Laneger v Celju, Alojzija Seks, roj. Križnik v Zagorju, Anton Petkovšek v Bistri, Francka Kovač,; na Rakeku, Alojzija Klinar v Dovjem,! Anton Petkovšek na Vrhniki, Marko j Bizant v Medvodah-Presk; in Ivana ! Žetko v Kopru. SLOVENCI V ARGENTINI San Martina pod vodstvom g. Duha je zapel dve pesmi: Zvonikarjeva (Potočnik) in Večer (Aljaž). Dr,-Lenček je nato zelo lepo orisal pomen nove socialne ¡okrožnice za današnji čas, in potrebo, da Slovenci spoznamo in študiramo krščanski socialni nauk, ki je v strnjeni in razumljivi obliki podan, v omenjeni okrožnici. Predavanje je bilo ¡tak» zanimivo, da se je navzočim zdelo kar prekratko. Krepko ploskanje je bila nagrada predavatelju za njegov trud. Prof. Zupan je nato zaključil lepo uspelo proslavo- BUENOS AIRES j PRIREDITVE September Sobota 8. Ob 19 urj koncert kvarteta j Finkovih. Av. Sta. Fe 1145. \ Nedelja 9. Obletnica blagoslovitve Slom-1 škovega -dom,a v Ramos Mejii. Za- j četek ob 11,30 s sv. mašo. Romanje Družabne pravde v Slovensko vas v Lands. Sobota! 15. Krstna predstava Rozmanove drame Ob-sbdili so Kristusa, ob 19,30. ‘Teatr0 850’ Montevideo 850- Nedelja 16. Ponovitev predstave Rozmanove drame ob 17. uri. X. mladinski dan slovenske mladine v Lanusu. Pričetek s sv- mašo ob 9,30; otvoritev Mladinskih športnih dni. Nedelja 23 V Slomškovem domu proslava 100-letnice Slomškove smrti. Začetek proslave s sv. mašo ob TJ. Osebne novice t Jože Menič. Zadnje dni avgusta je postal žrtev avtomobilske nesreče, sin primorskega rojaka v mestu Pache-co Jože Menič. K zadnjemu počitku so iga položilj 27. avgusta t. 1. Naj počiva v miru, staršem in ostalim sorodnikom pa iskreno sožalje! SAN MARTIN Proslava socialne okrožnice „Mati in učiteljica“ se je vršila preteklo nedeljo dopoldne v Slov. domu. Udeležba je bla prav lepa in je potrebno pohvaliti zlasti sanmartinsko mladino, ki se je te proslave udeležila v tako lepem številu. Začel je proslavo kulturni referent doma prof. Zupan, ki je pozdravil predavatelja vseuč. prof. dr. Ignacija Lenčka in navzoče. Slov. pevski zbor iz MORON-CASTELAR Sestanek moronskega odseka SFZ Bil je v soboto, 1. septembra. Vodil ga je Ivo Majhen. Udeležba na njem je bila skoro polnoštevilna. Avgust Pogla-jep je imel navduševalen govor o Slovenski hiši, pojasrila o njej je pa dajal duh. vodja g. dr. Starc- Več fantov se je takoj priglasilo za prostovoljno delo. Tone Mizerit je imel zatem referat o nalogah slovenske mladine v izseljenstvu, nakar sta sledili poročil! blagajnika Matjaža Kunčiča in športnega referenta Boža Vivoda o pripravah za športne dni. Tine Vivod pa je vodil petje, s katerim, so fantje zaključki sestanek. RAMOS MEJI A V zadnjem času smo imeli več prireditev. Na V- prosvetnem večeru- (28. jul.) je predaval g. prof. dr. Vinko Brumen o našem kulturnem delu. Za uvodno točko večera je rn.oški zbor SPZ Gallus zapel venček narodnih. Pevski nastop, I. MLADINSKI DA V' nedeljo, 2- septembra, nam je san_ juška mladina pripravila ¡prijetno presenečenje;, pripravila je svoj mladinski dan z bogatim sporedom, če upoštevamo dejstvo, da odseka, tako dekliški kot fantovski, nd delujeta več kot nekaj mesecev, potem jim moramo samo čestitati k njihovi delavnosti in se skupaj z njimi veseliti uspehov. Naj še omenimo, da je fantovski odsek včlanjen v SFZ, in dekliški pa v SDO.. Mladinski dan se je pričel s 'sveto m.ašo v farni cerkvi od obilni udeležbi mladine. Sv. mašo je daroval g. Janko Mernik, krajevni dušni pastir in duhovni vodja mladinskih organizacij v San 'Justu- Ob 10 pa se je v Našem domu začelo zborovanje- Otvoril ga je predsednik fantovskega odseka Marijan In-dihar, ki je v uvodnih besedah pozdravil številne udeležence, nato pa na kratko razložil p-c-men takih prireditev za našo mladino; kot kažipot in cilj mladinskega dne je postavil Slomškove besede: Materin jezik je izmed vseh dobrot največja dobrota! Sledili so pozdravi. zastopnikov organizacij; zvezni predsednik SFZ Franci Markež je v izbranih besedah izrazil svoje veselje, da je San Justo, kot eden majpilajših odsekov, pripravil Mladinski dan i.n jih bodril, naj vztrajajo na tej poti. V imenu Zedinjene Slovenije je pozdravil predsednik g. Horvat, v imenu SDO Mdica Hribar, v imenu dekliškega odseka Našega doma Barbka Maček, v im.enu zadruge Naš dom predsednik g. Benko in izrazil svoje zadovoljstvo inad dejstvom, ha je Naš dom po sedmih letih svojega obstoja dobil svoj podmladek, t. j. mladinske organizacije. Navduševalne besede je izrekel tud! -g. J. Mernik. V naslednji točki nam je dekliški oktet občuteno zapel dve pesmi. Alenka Jenko pa je prepričevalno recitirala dve Balantičevi pesnitvi. Glavni govornik zborovanja je bil N V SAN JUSTU Milan Magister. V navduševalnih in prepričevalnih besedah je govoril zbrani mladini. Jasno je pokazal, kako vse javno prizadevanje in delovanje v naši 'skupnosti tudi rodi svoj sad. Vse to naše delo je kakor kapital, ki smo ga naložili na obresti. Po skromnih računih, je nadaljeval g. Magister, slovenska skupnost izda za slovenske javne zadeve naše skupnosti nad 6 milijonov pesov letho. In kje je vse tiho delo, predavanja, tečaji sestanki itd., vse to je -naš ¡kapital. Obresti ste pa vi, dragi mladi prijatelji, ki s svojim delom dokazujete, da kapital ni bil islabo naložen. Govornik je žel za svoje tehtne besede res navdušeno odobravanje. Po opoldanskem odmoru, med katerim so fantje in dekleta postregli z okusnim kosilom, se je pričel popoldanski program. Pričeli so naraščajniki z igro z žogo, vodil jih je Lojze Mehle; v drugi točki so nam pa pokazali vajo z zastavicami. Deklice, katere je vodila gdč-Katica Kovač, so podale vajo z obročki. Sledil je nastop članov s prosto vajo; dekleta so pa nastopila s simbolično vajo, oblečene v narodne noše in uspele z izrednim efektom .navdušiti občinstvo. Vaje je naštudirala ga. Vivodova. V znak priznanja so ji dekleta izročila slovenski šopek. Fantovske vaje je sestavil g'. Rode. V drugem delu programa so nastopili odbojkaš; iz Lanusa, San Martina in San Justa. V prvi igri je zmagal San Justo proti Lanusu s 11—15, 15—11 in 15— 13. Igra San Martin—San Justo je ostala neodločena, dobila sta namreč vsak po eno igro. Po športnem delu se je pričela prosta zabava. Za veselo razpoloženje so poskrbeli domači fantje, ki sicer trdijo, da igrajo „Donavske melodije“ pa v resnici znajo ;še mnogo več. 'Številno občinstvo je v njihovi družbi prebilo lep pomladanski večer. kakor izredno lepo predavanje, sta bila | deležna! živahnega odobravanja. Večer I bi zaslužil več pozornosti. V nedeljo 29- julija je staršem na roditeljskem sestanku polagal nauke o verski in/narodni vzgoji otrok g. Jože Jurak. Predavanje je imelo- naslov: Slomškovega duha v naše družine! Istočasno je bila Sosednja dvoranica nabito polna otrok, ki so Igrali tombolo. Igri je sledila pogostitev. V nedeljo, 12. avgusta, je bilo v domu lepo slavje ob priliki srebrne maše univ. prof. dr- A. čuka, ki je iz ZDA nrišel na ob slk v Argentino. Prvič so Slomškov dom ob -tej. priložnosti obiskali univ. prof. dr. Ignacij Lenček, msgr. Janez Hladnik, 'g. Štefan Tonkli in drugi. Vsj so izrasli veliko zadovoljstvo ob svojem obisku. Zlasti so bili presenečeni nad lepo urejenimi prostori, obširnim vrtom m -odlično lego v ¡središču Ramos Mejia. Na Veliki šmaren, 15. avgusta, so imeli otroci svojo mesečno otroško prireditev. Gdč. A- Šemrov je napovedovala -spored, ki je obsegal glasbeno točko, lutkovno predstavo in čajanko. Na (klavir je zaigrala lepe melodije Milica Simič; gg. Trtnik in Klemenc pa sta s predstavo „Janko in Metka“ otrokom in staršem storila izredno veliko us-lugo, saj nam- podobnih prireditev za otroke krvavo primanjkuje. Isti teden, 17. avgusta, je SKA priredila žrebanje umetniške loterije-Obisk je bil izredno lep.. 19. avgusta je na, borčevskem Večeru predaval g. Ra-divoj Rigler o današnji borbi proti komunizmu. Na VI. rednem pro-svetnem večeru je ramoški pevski zbor pod vodstvom g- Čamernika ubrano zapel dve narodni in mogočno „Ti si Peter...“, ki je bila uvod v tehtno predavanje g. dr. Jožeta Ranta o pomenu -papeške okrožnice „Mati in učiteljica“. Na obeh večerih je razgibana debata pojasnila marsikatero vprašanja. Zmanjkalo bi prostora, če bi hoteli opisati še- vse druge ne dosti manj važna dogajanja. Te dnj je Slomškov dom dobil novo, lepo pridobitev zidanih paviljonov, ki bodo služili kegljačem, ob pr'reditvah pa prodajalniče, prvi del pa za gledališče in odrske nastope na prostem. „Pravo letno gledališče“, so ugotavljali presenečeno .nekateri obisko- Vsah teden ena VESELJA DOM A. M. Slomšek Preljubo veselje, oj k je si doma? Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca? Po hribih, dolinah za tabo Intim, te videti hočem, objeti želim. Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, na plesu pri godcih, kjer sladko pojo, a prav’ga veselja pri rajanju ni, pijance, plesalce veselje beži. Te iščem po polju, kjer rož’ce cveto, po logu zelenem, kjer ptičke pojo, pa ptičke vesele in rožice vse le imajo veselje za mlado srce. Poslednjič veselje šele zasledim, na vaško ledino pridirjam za njim. Glej, tamkaj z otroki prijazno igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma. Oh, blažena leta nedolžnih otrok, imate veselje brez težkih nadlog! Oh, kako vas srčno nazaj si želim, a vi ste minula, zaman se solzim. Le eno veselje še čaka ñamé v presrečni deželi, kjer mlado je vse. Trpljenje v taisto deželo ne zna, le tamkaj je pravo veselje doma. valci. Gradbena dela novih zidanih stavb je vodil s pomočjo prostovoljnih „ga-¡načev“ g. Vinko Tomazin st., leseno ogrodje na strehi pa g- Matevž Potočnik. Gledališki paviljon bo imel stalen zložljiv oder, ki se bo ob večjih igrah na prostem lahko razširil. Nova pridobitev bo izročena svojemu namenu v nedeljo, 9. septembra, na -proslavi prve obletnice blagoslovitve Slomškovega doma. Na slavje se odbor in lepo število sodelavcev z veliko vnemo pripravlja. Lep celodnevni spored in običajna dobra postrežba bosta gotovo- privabila lepo število gostoy, zlasti naše mladine, ki zna ceniti napore slovenskih domov v tujini. SLOVENCI PO SVETU AVSTRIJA 40-letnica mašništva msgr. dr. Jožeta Jagodica Dne 8. julija je bila v Ainetu na Vzhodnem Tirolskem lepa slovesnost. Sedanji tamošnji župnik msgr. dr. Jože Jagodic je tega dne ^praznoval 40-leit-ničo, odkar je bil posvečen v duhovnika- Farani so mu za ta jubilej pripravili lepo slovesnost. V soboto, 7. julija je bila slavnostna akademija, na kateri so nastopili -moški in mešani zbor, otroci z deklamacijami, domača godba pa tudi z lepimi točkami. Slavnostni govornik je bil krajevni nadučitelj, ki je jubilantu v imenu krajevne občine izročil tudi lepo darilo. V nedeljo dopoldne je bila v farni cerkvi slovesna sv-maša. Msgr- Jagodicu je pridigal lien-ški dekan prošt Bu-dameier, na koru je pa ubrano prepeval cerkveni pevski zbor. -P0 cerkvenem opravilu je bila procesija, v kateri so Tirolci nastopili v 'svojih narodnih nošah, v njej pa je vzbujalo tudi veliko pozornost okoli 100 tirolskih strelcev, ki ®o ob blagoslovu oddajali častne strele. Pismo is V zadnjem poročilu sem vam nanizal nekaj značilnosti avstralskega notranje in ¡zunanjepolitičnega položaja, njene vselitvene politike, kakor tudi nekaj podatkov o življenju in delovanju Slovencev v Bris-banu. Zaradi obsežnosti tega kontinenta je človeku, ki -živi stalno v enem kraju, -težko podati pravo sliko, kajti položaj ljudi tako glede dela, kakor tudi zaslužka, stanovanjskih razmer in življenjskega standarda ni povsod enak, ampak različen. Pravo sliko bi lahko o vsem podal le tisti, ki mnogo potuje in se za te stvari tudi zanima. Za razsežnost tega kontinenta naj navedem primerjavo, kar bo morda zanimalo rojake v Argentini. Za Avstralijo po razsežnosti zaostaja samo malo Bra-zil. Namesto neprehodnih pragozdov ob Amazoni z Ind janci v Brazilu, se v notranjosti Avstralije razprostirajo ogromne puščave še z domačini, in kraji, v katorih v treh ali štirih letih samo enkrat dežuje. To so veliki kontrasti, ki si jih je težko predstavljati. Glede vselitvene politike in samih vseljencev je splošno mnenje zelo deljeno, kar je pokazal zadnji izid gla-sovana Gallup Pola. Za mnenje so vprašali 1600 ljudi iz različnih slojev. Odgovoriti so morali na vprašanje: Ali -smatrate, da so imigranti spremenili način' avstralske kulture in življenja, in 'ali ima to na splošni 'razvoj kakšen pomen? 55^- ljndi, ki so bili vprašani Avstralije Brisbane, 6- avgusta 1962 za mnenje, je odgovorilo pritrdilno, 35% jih je izjavilo, c!,a imigranti samo malo vplivajo na spremembo- načina avstralskega življenja 'n njene kulture, 8% vprašanih ljudi -pa svojega mnenja ni povedalo. Drugo vprašanje je bilo: Ali se je s prihodom vseljencev položaj v državi izboljšal ali ne? Večina je odgovorila pritrdilno. To zboljšanje v:di'jo v prehrani, v zidanju novih hiš in stanovanj, v kulturnem življenju, kakor v celi vrsti novih po-klicev, ki so jih prinesli v deželo vseljenci. Seveda so pa tudi tu nestrpneži, k' ¡so proti vseljenc-em, češ, da odjedajo kruh domačinom in da jim odvzemajo boljša mesta, da so pomnožili število brezposelnih, da z vseljenci prihajajo v deželo tudi kriminalni tipi. Toda na splošno je mnenje o vseljencih ugc-dn-o, kar priznavajo tudi na ¡vodilnih mestih. To mnenje potrjujejo tudi ob zaključku šolskega leta otroci vseljencev, ki dosegajo boljše uspehe kot domačin1'- Toda zaradi tega ni nobene zavisti, -ker v šoli med otroci domačinov in vseljencev ne delajo nobene razlike. Belec lahko se-di poleg polno ali p-olkrvnega domačina. Razlika v 'ras; s'cer še obstoja, toda vedno se razmere med belimi in domačini izboljšujejo, zlasti, -ker tako domače, kakor svetovno mnenje s prst.om kaže .na to zastarelo politiko 19. stoletja. Rasno diskriminacijo pa je še opaziti zlasti v točilnicah, kjer ponekod nočejo postreči gostom druge barvne kože. Toda pc zadnjih poročilih so ras- no diskriminac'jo povsem odpravili v državi Novi Južni Wales, kjer živi še vedno kakih 13 do 14.000 domačinov prvotnih prebivalcev. Vsaka zvezna država ima namreč svojo zakonodajo in to vprašanje rešuje za; svoje področje. Tako je n- pr. v državi Queensland polno in polkrvnim. -domačinom, zlasti tistim, ki žive v zaščitenih področjih, ■prepovedano uživanje alkoholnih pijač, brez predhodnega dovoljenja pristojnega urada za zaščito domorodcev. Proti ra,sn' politiki so zlasti dijaki na tukajšnji univerzi, na kateri jih mnogo -študira in tudi polaga diplomske izpite iz Azije ter Afrike. V točilnicah večkrat pride do izgredov, ko jim odklanjajo postrežbo s/ pijačo. Nedavno so na celinsko Kitajsko prisilno vrnili nekaj že več let v Avstraliji živečih Kitajcev, ki niso imeli -vselitvenega dovoljenja, Dijaki so- zaradi- tega priredili viharne -demonstracije. Oblasti pazijo zlasti na ladijske dezerterje. V mestu Darvvinu na severu so h. pr- trije člani posadke portugalske vojne ladje tik pred odhodom ladje zaprosili za . azil. Oblast' so ga jim odklonile, zato so bili tile pred deportacijo, toda Vrhovno Sodišče jim je politični azil dovolilo pod pogojem, da se bodo dobro zadržali in da bodo imeli redn0 zaposbtev. Avstralski slovenski „leteči misijonar“ Rev. dr. Mikula sč je v nedeljo 1. julija 1962. poslovil od nas. Toda dam,o na njegovo- besedo, da je to samo začasno- Po desetletnem neutrudljivem' delu za dušni blagor tukajšnjih rojakov, ¡saj je obiskoval menda redno vse večje slovenske naselb'ne, je dobil zasluženi dopust za obisk rojstne do- movine. Že naslenjo sredo 4. julija ga je zračna pot vodila na prvo etapo preko Filipinov na Japonsko, na obisk k staremu prijatelju misijonarju Vladimirju Kosu- Iz Japonske je odletel v ZDA, kjer bo po tritedenskem bivanju na obali tople Kalifornije v San Franciscu gost pri župniku Trunku, tudi koroškemu rojaku. Nato bo obiskal Lemont — ameriške Brezje, da se bo poklonil spominu pok. škofa dr. Rožmana, ki mu je bil pridigar na novi maši. Po ¡obisku večjih slovenskih naselbin- v ZDA, bo preživel nekaj časa tudi v Kanadi, zatem pa odletel v Evropo. Upamo, da ga bomo- oktobra meseca prihodnje leto znova že lahko pozdravil; v svoji sredi- Po zadnji maš1, ki jo je imel pri nas, so nas naše gospe presenetile z obilnim prigrizkom, ki so ga pripravile. Vsi smo g. dr. Mikuli želeli srečno potovanje in bivanje v razmh državah sveta ter v svojem rojstnem kraju Loče na Koroškem. Poslovilna slavnost je bila v župnijski dvorani, ki nam jo župnik vedno rad da na razpolago. Kadar imam.o mašo, pri njej vedno poje naš cerkveni zbor pod vodstvom -pevovodje in organista S. -S'vca. Kako pa s podnebjem, bo marsikdo vprašal. Z ozirom na razsežnost Avstralije je zelo različno i.n obsega vse pasove. Tako leži n. pr. Tasmanija na isti zemljepisni -širin! kot Trst in ima tud; tem.u primerno podnebje. Zato v njej prava zima z več metrov visokim -snegom, zlasti v višjih legah, n; nič posebnega. Podobno je tudi v Victoriji, ki jo loči od totoka Tasmanija le istoimenska ožina. Na meji med zveznima državama Victorijo in Novim Jnžnirp Wa_ lesom se razprostirajo Snowy M-auntains (snežne planine). Že ime pove, da sta sneg in led tamkaj doma- V južnem delu Victorije se razprostirajo tkzv. Avstralske Alpe, ki so središče zimskega športa. Bolj ko prehajamo proti severu in- zapadu, se -širi planota, in mesto Brisbane se nahaja tudi za severnega Evropejca v znosnem subtropskem pasu. Največja vročina pritiska od decembra do februarja. Takrat so tudi šolske počitnice in večina delavstva ima letni dopust. Vse hiti na morje, pod šotore. Toda v zadnjih letih opažamo močne spremembe. Ni več -tiste vročine, kot je bila pred 12 leti, ko -sem prišel semkaj. To potrjujejo tudi domačini- Sedaj imamo z’m-ski čas, a na mesto običajnega mrzlega zapadnega vetra, ki prodha do kosti, imamo lepo pomladansko . sonce. Tudj. dežja smo imeli. Tako podnebje je tu znosn-o in tudi zdravo. Pravo nasprotje Sydneyu, zlasti pa Melbournu, glavnemu mestu države Victoria, za katerega je znano, da ga v enem dnevu obiščejo vsi letni časi. Zaradi tega se je mnogo naseljencev tudi po zdravniškem nasvetu preselilo semkaj. Proti severu se ¡širi tropski pas, kamor se naseljujejo zlasti Italijani iz Kalabrije in Sicilije in iso si ustvarili že „državo v državi“. Marsikaj bi se dalo še poročati. Zlasti še kaj iz Avstralske Slovenije. Pa naj ostane še za -kako ugodnejšo priložnost. V upanju, da sem tako uredništvu, kakor bralcem Svobodne Slovenije, ustregel s temi bežnimi podatki, pošiljam vsem pozdrave iz toplega Brisbana! Janez Primožič SLOVENCI PO SVETU (Nadaljevanje s 3. strani) Na slavnost v Ainet je prišlo tudi okoli 100 Slovencev iz raznih krajev, zlasti iz Spittala, iz Pliberka pa cer* kveni zbor. Jubilanta je .pozdravila pred župniščem deklica iz Spittala, med kosilom pa deklica jz Pliberka, v imenu Slovencev Nande Babnik, v imenu Podjune, domovine škofa dr. Rožmana in Gorenjske pa sedanji vogrski župnik Vinko Zaletel. Popoldne so bile v cerkvi slovenske pete litanije Matere božje. Udeležili so se jih tudi domačini, ki .so jih ob tej1 priložnosti prvikrat culi in tudi slovenske cerkvene pesmi, ki jih je prepeval pliberški .slovenski cerkveni zbor pod vodstvom, prof. Silva Miheliča. Slovesnosti se je udeležil tudi velik prijatelj tako jubilanta, kakor tudi Slovencev ¡Sploh bivši stiški prior p. Evgen Fiderer, sedaj opait v Stamsu na Tirolskem. -K 40-letnici mašništva msgra. dr. Jožeta Jagodica so poslali čestitke med drugim inomoški škof dr. Pavel Rusch, ljubljanski nadškof msgr. Anton Vovk in tirolski državni poslanec Kranebitter. Pridružuje se jim tudi Svobodna Slovenija in .kliče jubilantu: Bag ga živi šemnogo let! PO ŠPORTNEM SVETU V Pragi je bilo prve dni julija svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. Nastopilo je skoraj 300 tekmovalcev in tekmovalk. 'Zah- Nemčija, Vzh. Nemčija, Avstrija, Finska, Francija, Madžarska, Italija, Poljska, švedska, ZSSR. Jugoslavija, Kanada, Kitajska, ZDA, , Japonska in Kuba, so poslale kompletne moške in ženske vrste, posameznika .pa še: Anglija 2, Portugal 1, Romunija 3, Južnoafriška Unija 2 in Severna Koreja 1. Samo moško vrsto so poslale Luksemburg, Švica, Turčija, Iran in Egipt. Romunija in Izrael pa, sta poslali le kompletno žensko vrsto. Posameznice so bile še iz. Bolgarije 3, Anglije 2, Nizozemske 1, Portugala 1, Južnoafriške Unije 2, Irana 3, Nove Zelandije 3 in Egipta 2. Ker še nimamo rezultatov tega tekmovanja, si oglejmo uspehe Slovencev oziroma Jugoslovanov na dosedanjih svetovnih prvenstvih v orodni telovadbi: Na prvem in drugem, prvenstvu leta 1903 in 1905 v Antwerpnu in Borde-auxu še niso nastopili; leta 1909 v Luksemburgu ,pa je Slovenija zasedla predzadnje — 5- mesto. V Turinu leta 1911 je bila Slovenija na -četrtem, Hr-vats-ka pa na predzadnjem. — sedmem mestu. V Parizu leta 1913 je med šestimi državama Slovenija zajedla peto mesto. Po prvi svetovni vojni je bilo prvo svetovno prvenstvo v orodni telovadbi v Ljubljani leta 1922. Udeležilo se ga je 5 držav; Slovenci so kot Jugoslovani zasedli 2. mesto. Leta 1926 je na prven. stvu v Lyoniu Jugoslavija zasedla 2. ŽENINI — NEVESTE! Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado! LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalaida 261 Villa Madero mesto, leta 1930 v Luksemburgu pa 3., mesto. Leta 1934 je na prvenstvu' v Budimpešti sodelovalo poleg 12 moških tudi pet ženskih reprezentanc, Jugoslovani tedaj niso nastopili. Leta 1938 je v Pragi jugoslovanska moška vrsta zasedla 3. mesto, ženska pa drugo. Po drugi svetovni vojni so leta 1950 izvedli prvo prvenstvo v Baselu, Jugoslovani so zasedli zadnje — 6. mesto, damska vrsta pa 4. mesto. Leta 1954 je v Rimu Jugoslavija zasedla 12. mesto pri moških in 11. pri ženskih vrstah. Leta 1958 v Moskvi je moška vrsta zasedla 6. mesto, ženska vrsta pa 12. mesto. NastopTo je v Moskvi 15 moških in 13 ženskih reprezentanc. OBVESTILA KONCERT kvarteta Finkovih bo v soboto 8. sept. ob 19' uri na Av. Santa Fe 1145. Romanje Družabne Pravde bo v nedeljo 9. sept. v slovensko Marijino cerkev v Lanus. Sv. maša bo ob pol 11 uri. Ob vsakem vremenu! Vse rojake opozarjamo na izvajanje slovenskih narodnih plesov na proslavi obletnice Slomškovega doma, v nedeljo 9- septembra. Slovenska folklorna skupina bo pod vodstvom. Janeza Bitenca izvajala primorske, belokranjske, koroške in gorenjske plese (Rezijanka, Svatbeni rej, Lepa Anka, Svatbena polka). Ne zamudite! 9 septembra bo v Slomškovem domu proslava obletnice otvoritve. Začetek ob 11*30 s sv. mašo. Popoldne ob 15 uri nastopi in družabna zabava. Va-bim.o vse rojake, da se pridružijo .slavju v Slomškovem domu! SKAD vabi akademike in prijatelje na izlet na Ezeizo, dne 16. septembra. Dobimo se ob 10 zjutraj pod mostom na Rivadavia v Liriersu. Sanmartinski krožek SDO bo imel svoj redni sestanek v nedeljo 16. sept-ob 9 uri zjutraj (ne ob 10, ker ta dan ne bo slovenske .službe božje) v prostorih Slovenskega doma v San Martinu. Vsa dekleta iz San Martina lepo povabljena ! V Slovenskem domu v Carapachay'u bo imel v nedeljo 16. sept. ob 16 uri g. dr- A. Starc predavanje o mladinskem vprašanju. Vse, ki se zanimajo za mladinski problem, lepo vabim-o na zanimivo predavanje. Od zibeli do groba, je naslov novi otroški igrici. Spisal jo je znani mladinski pisatelj Mirko Kunčič- Igrali jo bodo učenci šole A. M. Slomška na novem odru letnega gledališča v Slomškovem domu, 23. septembra. Tombolske tablice za veliko sanmar-tinsko tombolo se dobe tudi pri hišniku Slovenskega doma v San Martinu, g, Pa-vlu Pristovniku vsak večer od. 18 ure dalje ter ob sobotah in nedeljah ves dan. Vsakoletni Mladinski dan vse slovenske mladine v Vel- Buenos Airesu bo prvo nedeljo v novembru (4. 11.) s slovesnim zaključkom Mladinskih športnih dni. Tradicionalni mladinski izlet bo pa 9. decembra. Na ti dve prireditvi opozarjamo našo mladmo, kakor tudi organizacije. Pol milijona pesov so vredni dobitki velike sanmartinske. tombole, ki se bo vršila v nedeljo dne 7. oktobra. Dobitkov (tom.bdl) bo. deset in sicer: AUTO — znamke De Cario, model Glamour 1962 TELEVIZIJSKI APARAT HLADILNIK „BLED“ SPALNI DIVAN LOŠČILEC GRAMOFON WINCO ROČNI RADIJSKI APARAT ELEKT. BRIVSKI APARAT ŠIVALNI STROJ SODČEK VINA Ttfmbolske tablice prodajajo: 1. Dušnopasti.rska pisarna, Romón Falcón 4158 2. Naš dom v San Justo 3. Slomškov -dom v Ramos Mejia 4. Slovenski dom v Carapachayu 5- g. Anton Boštjančič, Hornos 3052, Lanús 6. g. Edvard Škulj, Habana 825, Martínez 7. g. Luka Milharčič, Mueblería „Eze'za“, Ezeiza 8. g. Anton Urbančič, República de Chile 3072, San Justo 9. Janez šest, Suárez 123, Boca 10. Marijan Trtnik, Boulogne (župnišče) Priprave za proslavo 100-letnice smrti A. M. Slomška so v polnem teku. Prireditev bo imela vsenarodni značaj, saj se bomo z njo pridružili podobnim prireditvam, po vsem svetu, zlasti proslavi, ki jo bodo imeli isti dan v Mariboru- VAŽNO OBVESTILO Vse rojake trgovce, industrijalce in majhne obrtnike opozarjam, da je treba po odredbi 781-787 glavnega ravnateljstva za davke, navesti številko dohodkov in prodaje na vse račune, spremna pisma pošiljk (remitos) in potrdila. Določen rok za prijavo bo zapadel 2. oktobra 1962. Po zapadlosti tega roka bodo morali vaši odjemalci pri plačilu vaših računov zadržati naslednje odstotke: 3% kot dohodninski davek in 7% kot davek na prodajo (če se nanaša na tovarnarje). Kazni znašajo od $ 1.000.— do $ 100-000.— Ne pozabite pravočasno urediti te 1 zadeve. Nikar ne zanemarjajte tega ob- ; ves tila! •' Prav tako svetujem vsem. rojakom, da revidirajo svoje napovedi pod prisego! declaración jurada) dohodninskega davka za leto 1961. Če ste prikrili zneske ali nikdar niste plačali omenjenega davka, Vam Glavno ravnateljstvo za davke 'z dekretom 6480/62 nudi edinstveno priložnost da pridete na tekoče' S i s tem, da svoj kapital 'zavarujete plačilom najnižjega davka 5%. Ze sleherni nasvet ter pojasnila vedno na razpolago FELIKS JAMŠEK Trelles 2526, — Capital Federal T. E. 59-0944 j Popolna tajnost, vestnost ter zanesljivoist zajamčena! T. V. najboljše znamke ter vse, kar potrebuješ za svoj dom ti nudi Cena, kvaliteta, dolgoročno odplačevanje Popravila hladilnikov, barvanje, zamenjava in drugo. Cerrito 2245 Lomas del Mirador ESLOVENA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Krogel j Redacción j Administración : Ramón Raleón 4158, Buenos Aires, T. E. 69-9503 Argentina CORREO arqenVino Centra! B FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209 Naročnina Svobodne Slovenije m lete 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ra pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado« Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 38-7218 JAVNI NOTAR Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aire» SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA GLEDALIŠKI ODSEK sobota, 15. septembra, ob 19,30 nedelja, 16. septembra, ob 17 “Teatro 850” — Montevideo 850 Capital KRSTNA PREDSTAVA Branko Rozman OBSODILI SO KRISTUSA Režija: Nikolaj Jeločnik Scena: Milan V-olovšek . Začetek točno ob napovedani uri Vstopnice v predprodaji v Dušno-pastirski- pisarni in v pisarnj Kulturne akcije Ves dobiček predstave je za Rožmanov zavod, v A d rogu p Ki X. MLADINSKI DAN Prirejata dekliški in fantovski odsek v Slovenski vasi združen z OTVORITVIJO MLADINSKIH ŠPORTNIH DNI Prireja Slovenska fantovska zveza Program: • 9,30 mladinska sv. maša • Otvoritev športnih dni z odbojko med odseki: Slov. vas, San Martin, 'Sam Justo, R. Mejia, Moron ter Adrogue • Odbojka dekleta: Moron-Slov. vas • 15,30 Simbolične in proste vaje V NEDELJO, 16- SEPTEMBRA VSI V SLOVENSKO VAS — LANUS! NARODNIMI NOŠAMI NA PLAN! Samo nekaj tednov nas še loči od proslave 'Slomškove stoletnice- V njegovih časih je bila raba na* rodne noše vsakdanja stvar, zato bomo počastili njegov spom n - z nastopom istih. Prosimo, -da vs' tisti, ki že imajo narodne noše in vsi, ki si jo sedaj nabavljajo na organiziran način, upoštevajo sledeče:. Vse, ki si v tem kratkem času niste m,ogle napraviti avb in zavijačk, nastopite na proslavi kljub temu, ker to je izključno slovenski, interni nastop. Deklice, kakor tudi dekleta do zrele dobe, naj nosijo zarijačke, av-be so v starih časih nosile samo žene. Vsi, ¡ki imajo morda ¡posamezne 'dele, naj posodijo tistim,, ki jim kaj manjka, Iker niti ena narodna noša ne sme ostati ta dan v omari. Vse, ki imajo narodne noše od preje, pa so morda pomanjkljive, naj se oglasijo v Slomškovem domu, kjer se vsak četrtek in ¡soboto zvečer pripravlja večje število narodnih noš za Slomškovo proslavo. Nadalje naj vsi zamudniki, ki so si naročili narodne noše na organiziran način, dvignejo čmprej vse potrebno. Zadnji teden bo pregled vseh narodnih noš, tako starih, kot novih, ker na proslavi morajo nastopiti ¡samo pristne. Ako pa iz ¡kakršnih koli razlogov katera ne more nastopiti za to priliko, naj misli na prihodnji prvi javni nastop, ki ibo za Slovenski dan na Pristavi. 17AN PREGELJ: 18 O t P © « i s o n e a ii. Geometer in učitelj sta našla pri Zofiji znano družbo samih stalnih Zofijinih gostov, uradnikov, trgovcev in sosedov. Dobrodušni ljudje, ki jim je tekla zibelka kakor Pozniku v gorah in ,so bili podedovali gorjanska svoj-stva svojih dedov. Oblačili so se neprisiljeno, preprosto, skorajda že ohlapno in nemarno. Tudi govor jim je -bil domač: okorno vedro narečje gorskih vasi, zateglo in izvirno pojoče. Stanovski uradniški čin jim je dal nekaj zanosne kretnje, v prozorno poštenih licih si jim videl pisano smer njihovega čustvovanja. Ovdoveli sodnik svetnik Tonejec je negoval svoj0 košato brado, notar Bradač se je očividno zabaval s svojim, zlatim nanosnikom, ki mu je visel na močni vrvci, koncipijent Pov. šič si je vezal po Prešernovo pentljo pod raztegnjeni ovratnik, ki mu je bolj odkrival nego zakrival dolgi, sloki vrat. Bil je poleg domačega trgovca Fratnika še bolj ničemuren in se je trudil, da bi rahlo nosljal. Odločno vojaške kretnje je imel poštar Mlakar, ki je imel tudi svoje posebne politične nazore; ŽL vei je v večni borbi s -kmetskim, do bridkosti robatim sedemdesetletnim ka- planom gospodom Pencinom, ki je njuhal iz slonovinaste tobačnice, nemču-ril in se hvalil