GUŠILO KOLEKTIVA STEKLAR Leto XI. Hrastnik, 12. 6. 1975 Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974). SPREJEM KURIRČKOVE POŠTE V prvi polovici maja 'je v Hrastnik prispela po skritih partizanskih poteh kurirčkova pošta — torbica, katero pionirji in pionirke širom naše domovine varno prenašajo po nekdanjih kurirskih stezicah tako, kat ,so jo med krvavo vojno, pred več kot 30 leti pre- Pionirji pionirskega odreda heroja Rajka pa so ikurirčkovo pošto od svojih sovrstnikov iz Dola sprejeli pred centralnim spomenikom v Hrastniku, kjer je bila ob tej priložnosti tacili centralna proslava sprejema kurirčkove pošte. Vsem navzočim, predvsem pa datesfci, v kateri so z ramo ob rami doprinesli svoj delež tudi takratni vaši vrstniki — pionirke in pionirji. Kot kurirji-poštarji, so doprinesli velik delež, saj je nešteto primerov, ko so pod najtežjimi pogoji prenašali najbolj zaupna obvestila lin povelja od enote do enote iln bili izpostavljeni enakim nevarnostim kot njihovi starejši tovariši, očetje — matere — sestre in bratje. Mnogi med njimi so se kasneje razvili v junaške borce — mnogi pa so darovali svoja najbolj mlada — cvetača, šele začeta življenja. Zato je še toliko pomembneje, da se danes, ko sprejemamo kurirčkovo pošto, vsi, zlasti pa vi pionirji in pionirke, ko živite življenje polno radosti in brezskrbnega veselja, v naročju svobodne in življenja prekipevajoče domovine, ozremo nazaj in obudimo spomin na vsa tista prehojena obdobja boja iin naporov, ki so pogojila, da živimo danes svobodno iin .ustvarjalno življenje v novi demokratični, socialistični, samoupravni skupnosti bratskih narodov din narodnosti Jugoslavije.« kurirji. Pionirji tim. pionirke osnovne šole iz Turja so kurirčkovo pošto prejeli na Breznem od svojih vrstnikov iz šole v Sedražu. Ti so jo varno prenesli mimo vseh zased in pravih hajk na vse dogovorjene in samo kurirjem znane javke. Ob tej priložnosti so pionirji iz Turja iin Sedraža pripravili kulturen program, pozdravne besede pa je spregovorila tovarišica Marija Baibdč. pionirjem je spregovoril sekretar OK ZKS Hrastnik, ki je med drugim dejal: »30 let mineva 'letos, 30 svobodnih pomladi, ko sprejemamo kurirčkovo pošto, kot simbol in nadaljevanje .tradicije ‘iz tistih strašnih, a slavnih let borbe vseh jugoslovanskih narodov proti zavo- V nadaljevanju pa je dejal: »Ko je leta 1941 vsa takratna Evropa ječala pod škornjem okupatorja in je nemški bojni stroj triumfiral v uspešnem napredovanju in zavzemanju ogromnih prostranstev Sovjetske zveze ter z bombami rušil zadnjo še neokupirano trdnjavo Anglijo, je KPJ pod vodstvom tovariša Tita, našla moč in smisel, dvigniti se v oborožen upor in vstajo. Zgodovina je potrdila svoje, kot to potrjuje tudi danes s primeri jevalsfci fašistično nacistični sol- ’■si-m*.» .-j .... .. : « -.- ..w Sekretar komiteta občinske konference ZK Samo Logar je pozdravil udeležence proslave sprejema kurirčkove pošte našali njihovi vrstniki — pionirji- Iz Breznega so kurirčkovo pošto pionirke in pionirji prenesli po skritih poteh, varno mimo zased, ki jih je postavil sovražnik, do osnovne šole na Dolu, kjer so jo sprejeli tamlkašnji pionirji in kjer je kurirčkova pošta .tudi prenočila. Naslednji dan so pionirke in pionirji na Dolu pripravili proslavo s pestrim kulturnim programom, vsem navzočim pa je spregovoril borec tovariš Slavko Deželak. V svojem govoru je orisal velik pomen kurirjev-pionirjev med narodnoosvobodilno vojno, ki so s svojo iznajdljivostjo,- predvsem ipa hrabrostjo velikokrat rešili partizanske enote ali posameznike pred sovražnikom, saj so pod najtežjimi razmerami prenašali najbolj zaupna obvestila in pove- Sprejema kurirčkove pošte se je udeležilo veliko število mladik Ija od enote do enote. Hrastničanov Množica mladih nestrpno pričakuje prihod kurirčkove pošte svobodoljubnih ljudstev, ki se ne pustijo pokoriti in vzeti svoje svobode — to so Vietnam, Kambodža, Alžir in drugi. Takšno alternativo je sprejela leta 1941 tudi KPJ in generalni sekretar tovariš Tito, ki sta dvignila vse narode in narodnosti Jugoslavije ,v navidez brezizhoden boj, v bitko za biti ali ne biti. Ta veličastna epopeja štiriletne krvave vojne, v kateri so padali najboljši sinovi lin hčere naše domovine, se je končala s popolnim zlomom fašistično nacističnih sil in z zmago zavezniških sil, v katerih ima naša narodnoosvobodilna vojska izjemno pomemben in enakovreden delež. Zato tembolj ogorčeno zavračamo — danes, po 30 letih osvoboditve — poskuse vseh tistih, ki želijo razvrednotiti naš prispevek iin delež k zmagi, razvrednotiti pomen in vlogo NOV in partizanskih odredov Jugoslavije, ki so v vsem vojnem času občutno razbremenjevali zavezniška bojišča in vezali nase številne okupatorjeve divizije. Ogorčeni smo nad poskusi né-katerih naših sosedov, ki so nas bojda »osvobajali in osvobodili« in to tembolj, saj smo jih v tistih časih poznah bolj ikot okupatorje. Ogorčeni pa smo zlasti nad dejstvom, da želijo nekateri spregledati iin pozabiti na 1 milijon 700 tisoč žrtev, ki jih je žrtvovala Jugoslavija v tej najhujši vojni in na nekatere najslavnejše in naj-svetlejše mejnike zmagovite epopeje, kot so: Kozara, Sutjeska. Neretva, Pohorje. Dražgoše in nešteto (drugih veličastnih primerov junaštva in herojske borbe naših narodov.« Pionirkam in pionirjem pa je dejal: »Vi ste jutrišnji proizvajalci, samoupravljalei in čuvarji pridobitve naše revolucije. Vaš dolg generaciji in revoluciji je, da se v šolah usposobite za dobre, samoupravno opredeljene delavce — proizvajalce, in zavestne ter poštene borce te družbe, v idejno nezlomljive vojake in branitelje (Nadaljevanje na 3. strani) INTERNI AKTI V RAZPRAVI Preteklo je že precej časa, ko smo članom vseh TOZD dali na vpogled samoupravne akte, ki jih je dolžna sprejti delovna organizacija oziroma TOZD neposredno na svojih zborih ali preko izvoljenih organov, to je DS ali skupščine podjetja. O vsebini aktov je razpravljal odbor za obravnavo in spremljanje samoupravnih aktov ter določil tudi rokovnik sprejemanja. Vsi potrebni akti so razdeljeni na tri skupine, in sicer glede na to, ali gre bolj za organizacijski akt, ki določa postopke in uveljavitev pravic ter dolžnosti delavca skupine ali organizacijske enote. V tem sestavku na kratko povzemamo temeljno vsebino določenih samoupravnih aktov: 1. Samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitve osebnih dohodkov v TOZD kemijske in sorodnih panog določa osnove in merila za razporejanje dohodka. Pri tem so v določenih poglavjih obvezna stališča oziroma elementi, ki kažejo na gospodarsko uspešnost poslovanja tako glede produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Predpisana je tudi dogovorjena akumulacija, kar pomeni, da jo moramo doseči, pa čeprav na račun OD. Določena so tudi določila za ugotavljanje sredstev OD, ki jih glede na uspešnost poslovanja lahko delovna organizacija uporabi kot sredstva za izplačilo OD ali drugače povedano, da lahko ob ustrezajočem doseganju dohodka, upoštevajoč število zaposlenih, povprečno realizirani mesečni bruto OD na zaposlenega v preteklem letu, stopnjo produktivnosti, družbeni proizvod, degresijske faktorje uporabimo višino sredstev za izplačilo samo po izpeljavi in izračunu navedene formule od česa je tudi odvisna višina točke. Interna razdelitev pa se izvrši na podlagi ocenitve delovnih mest po pravilniku o delitvi OD oziroma bodočih sporazumov. Vsa delovna mesta morajo biti razvrščena v ustrezajoče skupine (glej 25. člen), ki pa predstavljajo samo osrednje vrednosti! Iz pregleda tipičnih delovnih mest pa je razvidno, kako so trenutno podani predlogi za razvrstitev v skupine posamezna delovna mesta v steklarski industriji. Delovna organizacija pa lahko oziroma mora sporazumu akta o sistemizaciji sama še bolj konkretno in natančneje določiti tipična delovna mesta posameznih skupin oziroma, vsa delovna mesta, ki obstajajo, razvrstiti v eno izmed navedenih skupin. V sporazumu je tudi določen nafnižji' OD ter oblikovanje najvišjega OD. Uvedeni so posebni dodatki, ki se znatno razlikujejo od sedanjih dodatkov. Tako se lahko vrednotijo delovne izkušnje (ni obvezno), ki pa se odmerjajo (glej 40. člen) v odstotku, ki ga določa podpisnica sama od OD za redni delovni čas. To pomeni, da osnova za delovne izkušnje niso samo delovna leta v delovni organizaciji, temveč vsa delovna doba kot zavarovalna delovna doba in višina OD. Značilnost je tudi v tem, da tisti, ki imajo manj delovnih izkušenj, imajo nižji odstotek, tisti, ki pa imajo nad 30 let de- lovnih izkušenj, imajo lahko največ 12%. Po 41. členu sporazuma pa se razume dodatek na stalnost, ki se bo verjetno lahko obračunaval v obliki, kot je bil izplačevan do sedaj. Ostali dodatki so identični sindikalni listi iz leta 1975. Omeniti je treba tudi 56. člen predmetnega sporazuma glede povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Povračilo ni obvezno, če pa se delovna organizacija tako odloči, je v predlogu sporazuma določeno, da delavec krije 30 din (sindikalna lista 50 din), ostalo pa plača organizacija, upoštevajoč relacije. Nadomestilo za delo ob neugodnih pogojih se šteje med materialne stroške, in sicer za izjemno nevarna in zdravju škodljiva dela, ki jih ni mogoče vrednotiti z analitično oceno delovnih mest. Postavlja se vprašanje, kako je z delovnimi mesti, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, ker v teh primerih ne gre za izjemno nevarna dela in se lahko vključijo v analitično oceno delovnih mest in se tedaj izplačuje-' jo iz sredstev za OD, po predlogu sporazuma pa bi se plačevali iz materialnih stroškov, vèndar čakamo na odločitev komisije za presojo. 2. Samoupravni sporazum o združevanju in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Steklarna Hrastnik povezuje organizirane TOZD v celoto kot enotno delovno organizacijo Steklarno Hrastnik z neomejeno solidarno odgovornostjo. Pravni položaj podjetja in TOZD je trenutno odraz obstoječega stanja, vendar bo potrebno ob uveljavitvi pravic in obveznosti TOZD predmetno poglavje dopolnjevati. Prav tako bo potrebno spremeniti 2. poglavje, kjer je določen predmet poslovanja, ki se je že bistveno spremenil od obstoječega stanja. V poglavju zastopanja podjetja zastopajo delovno organizacijo in TOZD pooblaščenci, ki so registrirani pri okrožnem gospodarskem sodišču, ker so TOZD s predmetnim sporazumom poverile opravljanje skupnih zadev skupnim službam. Posebno poglavje predstavlja tudi jamstvo, ker za obveznosti delovne organizacije odgovarjajo TOZD n. sol. o. z vsemi svojimi sredstvi, tako TOZD odgovarjajo tudi za druge TOZD. V praksi se pojavljajo drugačne odgovornosti, in sicer omejena solidarna odgovornost oziroma subsidiarna odgovornost, kar pomeni, da je ta odgovornost v medsebojnem poslovanju omejena, in da je potrebno prej pristopiti k sanacijskem programu kot v sedanjem primeru. V sporazumu je predvideno tudi združevanje sredstev TOZD, česar- se tudi poslužujemo. Obdelano je tudi poglavje neposrednega in posrednega upravljanja v temeljni delovni organizaciji kot celoti. Ostala določila so bolj organizacijskega značaja. 3. Samoupravni sporazum o, medsebojnih razmerjih delavcev v združenem -delu določa temeljne pravice delavcev v združenem delu, razliko med zasedbami delovnih mest na podlagi objave ' oziroma razpisa, dolžnosti služb v zvezi s pridobivanjem pravic v združenem delu. Določena so tudi delovna mesta, ko delavec združuje svoje delo samo za določen čas. Natančneje so opisani primeri in pogoji razporejanja na drugo delovno mesto, upoštevajoč določila samoupravnega sporazuma o združevanju, kdaj je delavec dolžan preiti iz ene v drugo TOZD. Posebno pozornost je potrebno posvetiti 65. členu, ki določa 3 variante glede odmere letnega dopusta, ki so si zelo različne, vendar povzemajo način odmere kot je bil v veljavi že pred tem dopustom. Omeniti je potrebno tudi določila ostale odgovornosti v 88. in 89. členu, ki natančneje določata kdaj ima pravico biti delavec odsoten z dela. Varstvo žena, mladine in invalidov je delno spremenjeno glede na spremembo določila zveznega in republiškega zakona. V poglavju odgovornosti so natančneje opredeljene lažje in hujše kršitve delovne dolžnosti ter ukrepi, ki se izrečejo v primeru kršitve. Ni več določila o povrnitvi premoženjske škode v primeru neopravičenih izostankov, lahko pa se tako določilo vnese. Spremenjena so tudi določila 125. člena glede suspenza. Drugače je urejeno tudi poglavje prenehanja lastnosti delavca, ih sicer v 129. in nadaljnjih členih, tako glede odpovednega roka s strani delavca oziroma delovne organizacije. V 8. poglavju 157. člena sb še natančneje opredeljene delavčeve obveznosti, ki so vnešene na novo in jih prejšnji pravilnik ni vseboval. Spremenjena so tudi določila o varstvu pravic delavca, ker je v vsakem primeru zadnji organ, ki odloča v okviru delovne organizacije, zbor delovnih ljudi. Pri poglavju materialna odgovornost ni potrebnih sprememb od sedanjega stanja. V poglavju ostala določila (člen 202) so podane osnove za civilno pravne pogodbe, v nadaljnjih členih za delo na domu, postopek za priznanje zavarovalne dobe'*« povečanjem in drugo. Vsebina sporazuma je enotna za vse TOZD, vendar lahko v okviru tega sporazuma posamezne TOZD sprejmejo še svoje samoupravne akte, v kolikor se pokaže specifična potreba po urejanju takega razmerja. Samoupravni sporazum se sprejme najprej z večino glasov v TOZD, nato še s podpisovanjem delavcev. Sporazum je sprejet, ko ga podpišeta dve tretjini vseh članov delovne skupnosti TOZD in skupnih služb. 4. Status podjetja, ki vsebuje v svojih določilih tudi status skupnih služb, se je po predlogu razdelil na dva dela, in sicer na statut podjetja, ki ima v svoji sestavi TOZD, in na statut skupnih služb. V obeh statutih se u-rejajo organizacijska vprašanja podjetja kot celote in samoupravljanja, v statutu skupnih služb pa še posebej status teh služb, njihovo organizacijo, samoupravne organe in drugo. 5. Statuti TOZD določajo organizacijo samoupravljanja posameznih TOZD, delegatska razmerja in druga razmerja, ki nastajajo znotraj temeljne organizacije združenega dela. 6. Poslovnik o neposrednem u-porabljanju je bolj organizacij- skega značaja in določa, na kak način se sklicujejo zbori delovnih ljudi, izvaja referndum, volijo člani DS TOZD ter drugi kolektivno izvršilni organi v delovni organizaciji kot celoti in TOZD. Določen je tudi red dela skupščine in zasedanj DS ter drugih izvoljenih organov, pravice in dolžnosti predsednikov, njihovih namestnikov ter delegatov. 7. Samoupravni sporazum o obveščanju določa oblike, način in sredstva informiranja, ki opredeljuje to informiranje preko že znanih oblik tudi še javne tribune in razglasno postajo. Določene so tudi pravice in dolžnosti uredniškega odbora, namen izdaje Steklarja, kakor tudi stroškovnik za plačilo prispevkov. 8. Drugi samoupravni akti, kot sporazum 'o pripravništvu, o u-čencih v gospodarstvu, o zaposlovanju in razporejanju invali-, d.ov, pravilnik o delavski kontra-, li in inventuri, določajo posamezne pravice in obveznosti s predmetnega področja. V pripravi so še določeni sporazumi in pi-avilniki, ki jih mora delovna organizacija sprejeti glede na 106. člen samoupravnega sporazuma o združevanju, ki pa bodo obrazloženi v naslednji številki Steklarja. Posebej je še potrebno poudariti, da smo opazili določeno nezainteresiranost za predmetne samoupravne akte s strani določenih članov, vendar poudarjamo, da je skupščina podjetja, konferenca ZK, konferenca Zveze sindikatov in konferenca Zveze mladine jasno o-predelila, da so nosilci internega urejanja neposredni proizvajalci delavci, ker jim ustava in zakon dajeta možnost urejanja teh odnosov. Sedaj je tisti čas, ko bo potrebno z aktivno razpravo o posameznih določilih vnaprej u-rediti odnose in se najkasneje izgovarjati, da obveščenost o u-reditvi razmerij ni bila pravočasna in primerna. V javno razpravo je šlo okrog 700 izvodov posameznih samoupravnih aktov, tako da lahko vsak član, če le hoče, pride do ustrezajočega akta, ga prečita, si zabeleži ustrezajoče pripombe in o njih spregovori na sestankih, ki jih organizirajo samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. To ni samo pravica, temveč tudi temeljna dolžnost vsakega zapq-slenega člana. ZAHVALA Letos v maju sem dokončal študij na srednji ekonomski šoli pri Dopisni delavski univerzi v Ljubljani. Zahvaljujem se kolektivu Steklarne Hrastnik za pomoč, ki mi jo je izkazal s tem, da je kril stroške mojega šolanja (šolnina, prevoz) in mi dajal letni študijski dopust in sploh za zaupanje, ki mi ga je s to pomočjo izkazoval. To mi je bila naj večja moralna opora v času mojega šolanja/ Miha Jelenc TIPIČNA DELOVNA MESTA KEMIČNI INDUSTRIJI V V sporazumu združene kemične industrije je določeno, da udeleženci sporazuma izdelajo sistemizacijo delovnih mest najkasneje do 31. 12. 1975, in sicer po metodi, ki je sestavni del obravnavanega samoupravnega sporazuma. Pri izdelavi sistemizacije se uporablja 12 skupin poklicev. Te skupine so bile že objavljene delovnim ljudem, ko 'smo v podjetju razdelili posebno številko Gospodarskega vestnika, in sicer v novembru oziroma v decembru 1974. Seznam tipičnih delovnih mest je tudi sestavni del poklicev, zato tudi odločujoče vpliva na izdelavo sporazuma o delitvi osebnih dohodkov vsake podpisnice. Navedena indeksna razmerja (objavljena v Gospodarskem vestniku) so srednje vrednosti kot primerjalna o-snova za vrednotenje dela po posameznih poklicnih skupinah. Kot smo že omenili, so tipična delovna mesta sestavni del samoupravnega sporazuma, zato imamo namen, v tem sestavku seznaniti člane delovne skupnosti Steklarne Hrastnik, kako so podani predlogi po posameznih tipičnih delovnih mestih za posamezne skupine. Seznam tipičnih delovnih mest je bil pripravljen na podlagi po- datkov, posredovanih skupni komisiji. Seznam je le začasen in se dokončno uredi s sprejetjem sporazuma o sistemizaciji. Po tem sporazumu so posameznè TOZD ali delovne organizacije kot celota dolžne uvrščati posamezna delovna mesta v skupine, če ugotovijo: 1. da je delo na delovnih mestih podobno delu tipičnega delovnega mesta, 2. da delovno mesto po prijavi zavoda za zaposlovanje TOZD ali delovna organizacija uvrsti po isti ali sorodni šifri, 3. za delovna mesta, ki se s primerjavo ne dajo identificirati s tipičnimi delovnimi mesti po tem seznamu, se podpisnice o-predeljujejo na posamezne skupine poklicev in oznak v šifrantu. Iz steklarske industrije so posamezna delovna mesta razporejena v naslednje skupine: — v prvo skupino: stiskalec, menjalec klešč, snažilka; — v drugo skupino: zataljeva-lec robov, izpihalec, kurir, pomožna kuharica, transportni delavec; — v tretjo skupino: pripravlja-lec zmesi, vratar, predstiskalec, krogličar, voznik viličarja; — v četrto skupino: kontrolor, steklobrusilec, nabiralec stekla za podstavke, mizar, evi- Morda bo postopek stekel Steklarna Hrastnik je skupaj z ostalimi steklarnami že v mesecu novembru 1974 pri skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja vložila zahtevek z obrazložitvijo in ekonomsko analizo ter zdravstveno dokumentacijo, da bi se v steklarski industriji še določenim delovnim mestom priznala zavarovalna doba s povečanjem (beniifikacija), in isicer od 15. maja 1945 dalje. Zavarovalna doba naj bi se štela tako, da bi se vsakih 15 mesecev dela priznalo za 15 mesecev delovne dobe. O vložitvi zahtevka do danes sicer še nismo prejeli nikakršnega odgovora, tpda v zadnjem času smo priče javnih informacij, da komisije pri skupnosti priznavajo be- .ročke in dentičar; — v peto skupino: ključavničar, avtomehanik, steklopihač, strojnik elektrikar, brusilec kristalnega stekla, voznik tovornega avtomobila, skladiščnik embalaže; — v šesto skupino: steklosli- kar, steklobrusilec I, steklopihač I, delovodja, vodja izmene; — v sedmo skupino: kemijski tehnik, brigadir steklopihač, poslovodja peči, steklarski tehnik; — v osmo skupino: referenti; — v deveto skupino: tehnologi proizvodnje, obratovodje, vodje prodaje in nabave, varnostni inženir. Za ostale skupine, to je od desete do dvanajste skupine, je predvidena višja oziroma visoka strokovna usposobljenost ter magister. Sušin Viktor, dipl. pravnik SPREJEM KURIRČKOVE POSTE (Nadaljevanje s 1. strani) naše samoupravne socialistične neodvisnosti. Nadaljevati in očuvati morate delo vaših vrstnikov — pionirjev-kurirjev — borcev iz časov najhujših in najtežjih dni naše revolucije. Vsi smo lahko prepričam, da boste vi mladi z vsem žarom in odgovornostjo nadaljevali tam in vse tisto, kar so pred vami začeli vaši predhodniki. Ta zaobljuba mora zveneti tembolj, ko ob letošnji 30. obletnici zmage nad fašizmom .slavimo inajleipši in najsrečnejši trenutek v vsej zgodovini slovenskega ljudstva, združenega v skupnosti vseh bratskih na- rodov Jugoslavije, ki jih vodi naj-večjd sin našiih narodov, naš ljubljeni tovariš Tito, borec-heroj. državnik, pobornik miru v svetu in velik prijatelj vseh mladih.« V nadaljevanju proslave je občinski odbor ZZB NOV podelil tri knjižne nagrade najboljšim učencem, ki so napisali spis na temo ob 30-letn,ici osvoboditve. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali pionirji in pionirke osnovne šole narodnega heroja Rajka in steklarska .godba na pihala, pa so pionirji ponesli kurirčkovo torbico na Katarino, kjer so jo predali tamkajšnjim sovrstnikom. — viza — nificiran staž na podlagi vloženih zahtevkov. V našem primeru gre za delovna mèsta natikalk in iz-pihalk, ki dejansko delajo pod enakimi pogoji kot delajo delavci na delovnih mestih, lri že imajo priznan beinificdran staž. Potekli so že ustrezni roki, ko bi morala komisija dati svoje strokovno mnenje ali opozoriti delovno organizacijo na pomanjkljivosti predloga. Opozorili smo skupnost, da da ustrezen odgovor, zato bomo kaj več o predmetni zadevi o priznanju ali zavrnitvi predloga za povečanje zavarovalne dobe natikalk ali izpihalk sporočili v eni izmed prihodnjih številk Steklarja. V kulturnem delu programa. Ob sprejemu kurirčkove pošte so sodelovali med drugim tudi godba, DPD »Svoboda II«, recitatorji šole Heroja Rajka in drugi Ali je bilo potrebno? V KORIST DELAVCA Odžič Milan je pri občinskem sodišču vložil tožbo, da se je meseca maja poškodoval pri delu in da je zaradi tega utrpel telesno poškodbo. Tožbeni zahtevek se je glasil na 20.000 dim s prlpadkii. Občinsko sodišče je razsodilo, da je Steklarna Hrastnik dolžna plačati tožniku 1.1.100 din s pripadla in da se višji tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da ne gre za nikakršno deljeno krivdo med delavcem lin toženo stranko, ker je Steklarna Hrastnik odškodninsko odgovorna za nastalo nezgodo, ker prehod ni bil vzdrževan v redu in ker je bil podstavek za voziček prislonjen na steno bane in je že predstav- ljal objektivno odgovornost Steklarne Hrastnik ne glede na to, iz katerega vzroka je ita podstavek padel in povzročil škodo. Pristojno sodišče itudi ni upoštevalo navedbe pritožbe, da oškodovanec ni upošteval transportne poiti in da je že več dni videl naslonjeni podstavek za voziček in bi moral zato zahtevati odstranitev podstavka, ker je to dolžnost delovne organizacije. Zavedati se je treba, da moramo pri postavljanju najrazličnejših predmetov le-te postavljati tako, da ne predstavlja jo nevarnosti pri delu. Zahtevek bomo odstopili Zavarovalnici v obravnavo iz naslova družbene odgovornosti. Ko je Steklarna Hrastnik sklenila s Steklarno Skopje kupoprodajno pogodbo, po kateri je bila Steklarna Hrastnik dolžna izročiti MP stiskalnico, se je ob dnevu potrebne izročitve ugotovilo, da na MP stiskalnici manjka navojno vreteno ,in dva vodila. Dejanska neposredna škoda je bila ocenjena v višini 2.200 din. Ker je šlo za večjo vrednost, je bila zadeva priglašena postaji LM in dan obtožni predlog občinskemu javnemu tožilcu in kazenskemu senatu Občinskega isodišča Trbovlje. Po vloženem obtožnem predlogu je sodišče na javni obravnavi razsodilo, da je Matija Perdih, roj. 27. 2. 1950, stanujoč Račiča št. 34, pomožni ključavničar v Steklarni Hrastnik TOZD II, kriv, da je vzel tujo premično stvar z namenom, da bi si z njeno prilastitvijo pridobil protipravno premoženjsko korist s .tem, da je v januarju 1974 v Steklarni Hrastnik in na njeno škodo vzel iz MP stiskalnice jekleno os premera 70 mm in dolžine okoli 80 cm v vrednosti 615 din in si jo prilastil. Sodišče ni v celoti osvojilo obtožbenega zahtevka, ker je na podlagi zaslišanja ugotovilo samo protipravni odvzem jeklene osi. Za predmetno tatvino je izreklo kazen 3 mesecev zapora, vendar pogojno za 2 leti s pogojem, da se mu kazen ne bo izvršila, če v tem času ne bo storil novega kaznivega dejanja. Dolžan je tudi plačati stroške kazenskega postopka v višini 47 din, povprečnine 800 din ter povrniti Steklarni Hrastnik znesek v višini 615 din. Pripominjamo pa, da zadeva Perdih ni končana, ker je podan sum, da so v zadevo Vključeni še nekateri drugi člani. Ob vsem tem se sprašujemo, ali se je splačalo protipravno odvzeti predmetno jekleno os, ker imamo v delovni organizaciji možnost, da na zakonit način kupimo in pridobimo ustrezajoči odpadni material. IZ DELA ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO 14. redna seja, ki je bila dne 15. maja 1975 Pod prvo točko dnevnega reda je odbor obravnaval družbeni plan OZD Steklarne Hrastnik za leto 1975 in sprejel sklep: člani odbora za poslovno politiko so obravnavali družbeni plan OZD Steklarne Hrastnik za leto 1975 z vsemi spremembami, ki so bile izvršene in predlaga skupščini podjetja, da ga verificira. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval poročilo o doseženih rezultatih poslovanja na nivoju OZD Steklarne Hrastnik za obdobje januar— marec in sprejel naslednji sklep: 1. Odbor za poslovno politiko je na pripombo nekaterih članov razpravljal tudi o nadurah. Iz podatkov je za mesec april razvidno, da so nekateri člani delovne skupnosti iz TOZD IV imeli precej nad 100 nadur, zato se zadolžuje vodjo TOZD IV, da utemelji upravičenost takega števila nadur pri posameznikih, in sicer mora utemeljitev vsebovati tudi grobi izračun materialne škode, v kolikor ne bi bile nadure opravljene. 2. To utemeljitev je potrebno dati zaradi tega, ker so nekateri člani TOZD IV opravili več nadur kot je to po zakonu možno. 3. Obrazložitev se priloži seznamu izplačanih OD za mesec april na oglasni deski, kakor tudi odboru za poslovno politiko in gospodarsko planskemu sektorju. Pod tretjo točko dnevnega reda je odbor -obravnaval poročilo o Zagrebškem velesejmu. Na podlagi poročila je bil sprejet naslednji sklep: Odbor za poslovno politiko priporoča odborom za plan in finance TOZD I in TOZD II, da obravnavajo problematiko steklene mase — barva stekla — in konkretno določijo oziroma zadolžijo osebe, ki bodo odgovorne za odpravo te problematike. Obravnavana so bila tudi poročila o izvršenih službenih potovanjih v ZR Nemčijo, Poljsko in Veliko Britanijo in so bili sprejeti naslednji sklepi: 1 * 3 1. Dipl. inž. Mrcina Maks, direktor OZD Steklarne Hrastnik, Kozole Drago — vodja izvoza, Vidovič Franc — obratovodja iz TOZD I, inž. Kirn Stane — vodja TOZD I, Marčen Alojz — vodja oblikovanja, izvršijo službeno potovanje v ZR Nemčijo na o-gled velesejma. Za potovanje se vsakemu odobri 591 DM. Potovanje se izvrši z letalom in osebnim avtomobilom. : 2. Kozole Drago — vodja izvoza in Koritnik Matija — obratovodja TOZD II. izvršita službeno potovanje na Poljsko zaradi reklamacije stekleničk za antibiotike. Za potovanje se odobri vsakemu 105 — Vzh. obrač. $. Potovanje je bilo opravljeno z letalom. 3. Korbar Heda — vodja gospodarsko planskega sektorja, je opravila službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmi »Slovenijales« München v zvezi z uvozom raznega reprodukcijskega materiala na trimesečni kredit. Za potovanje se ji odobri 322. DM. Potovanje je bilo opravljeno z vlakom. 4. Mlinar Martin — vodja komercialnega sektorja, je opravil službeno potovanje v Veliko Britanijo k firmi »International Export Servis« London zaradi u-reditve plačila dobavljenih izdelkov. Za potovanje se mu odobri 128 Lstg. Potovanje je bilo o-pravljeno z letalom. Pod peto točko dnevnega reda je bilo obravnavano poročilo v zvezi z gospodarskim prestopkom Steklarne Hrastnik. Sprejet je bil naslednji sklep: Odbor za poslovno politiko zadolžuje tovariša dipl. pravnika Sušin Viktorja — vodjo splošno kadrovskega sektorja, da do prve seje skupščine podjetja izdela predlog PRAVILNIKA O KNJIGOVODSTVU in ga predloži v razpravo. Obravnavano je bilo tudi, da je potekel mandat članom odborov in komisije delavske kontrole. Sprejet je bil sklep: Odbor za poslovno politiko predlaga družbenopolitičnim organizacijam Steklarne Hrastnik, da naj izdelajo predlog za spremembo člena o delavski kontroli (za podaljšanje mandata). Pod šesto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog za organizacijo športnega srečanja med nogometaši Steklarne Hrastnik in nogometaši firme »Walter Hustadt« Neheim/Husten — odobritev finančnih sredstev. Sprejet je bil naslednji sklep: Za organizacijo športnega srečanja med mladinci — nogometaši firme »Walter Hustadt« Neheim/Husten in nogometaši Steklarne Hrastnik se odobri 3.000 din. Financiranje se izvrši iz sred-tev sklada skupne porabe. SKUPŠČINA PODJETJA Sklepi 11. redne seje skupščine podjetja, ki je bila 26. 5. 1975. Pod prvo točko dnevnega reda je skupščina podjetja obravnavala družbeni plan ÖZD Steklarne Hrastnik za leto 1975 in sprejela naslednji sklep: Skupščina podjetja je soglasno potrdila družbeni plan OZD Steklarne Hrastnik za leto 1975 in plane TOZD. Plan je bil že predhodno obravnavan na zborih delovnih ljudi 6 TOZD in delovne skupnosti skupnih služb. Pod drugo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar—marec 1975. Sprejela je dva naslednja sklepa: 1. Skupščina podjetja OZD Steklarne Hrastnik je soglasno potrdila poročilo o poslovanju podjetja za obdobje januar—marec 1975. Skupščina podjetja OZD Steklarne Hrastnik je pri obravnavi poročila o poslovanju podjetja za obdobje januar—marec 1975 obravnavala tudi problematiko v zvezi s kopičenjem nedokončane proizvodnje v proizvodnih obratih. Zaradi tega se predlaga odborom za gospodarstvo in planiranje TOZD I, II in III, da stremijo za tem, da bi čim več nedokončane proizvodnje odstranili iz proizvodnih obratov v skladišče. 2. Predlaga se tudi, da bi se v zvezi s tem izvršila inventura ob zaključku meseca junija. 3. Odbori za gospodarstvo in planiranje v TOZD I, II in III naj o tem razpravljajo in sprejmejo določene ukrepe za odpravo te problematike. Pod tretjo točko dnevnega reda je skupščina obravnavala stanje investicijske dejavnosti. S tem v zvezi je bil sprejet naslednji sklep: 1. Skupščina podjetja soglaša s tem, da se pod Ugodnimi pogoji najame kredit pri Zavarovalnici »Sava« Ljubljana. Kredit se bo uporabil prvenstveno za dokončanje skladiščnih prostorov. 2. V zvezi s tem se zadolžuje vodjo gospodarsko planskega sektorja tovarišica Korbar Heda, da urejuje vse potrebno po gornjem sklepu in da daje v zvezi s tem poročila skupščini podjetja in DS TOZD. Pod četrto točko dnevnega reda je bil obravnavan gospodarski položaj po velese j emskih prireditvah. S tem v zvezi je bil sprejet naslednji sklep: Skupščina podjetja priporoča v zvezi s pripombami, ki so bile iznešene na zagrebškem in han-novrskem velesejmu, da odbori za gospodarstvo in planiranje v TOZD I, II, III in IV razpravljajo o problemih v zvezi z določenimi pomankljivostmi naših proizvodov. Med drugim o načinu . izboljšanja kvalitete barve stekla, od kontrole vhodnih surovin in priprave zmesi, o transportu, vlaganju, kvaliteti topil-nega objekta itd. Seveda je treba v sklopu varčevalnih ukrepov še posebej dobro gospodariti z vsemi materiali, predvsem pa energetskimi viri, kartonsko embalažo, vodo in podobno. Razprave in zaključki naj bodo konkretni s potrebnimi roki izpolnitve obveznosti in nosilca akcije. Pod peto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog pravilnika o knjigovodstvu. Sprejet je bil naslednji sklep: L Skupščina podjetja je obravnavala in z nekaterimi pripombami sprejela pravilnik o knjigovodstvu. 2. V dodatku pravilnika so določeni termini, ki govore o obveznostih služb v TOZD do službe knjigovodstva v okviru delovne skupnosti skupnih služb. Zato se pravilnik posreduje DS TOZD, da so seznanjeni z njim in da zadolžijo službe v TOZD, da se držijo dogovorjenih rokov. Pod šesto točko dnevnega reda se je obravnavala pošta. 1. Predlog gospodarsko planskega sektorja za izkazovanje bruto osebnih dohodkov. Sklep: L Skupščina podjetja se strinja s predlogom službe gospodarsko planskega sektorja, da zaradi tehničnih možnosti preide na izkazovanje bruto o-sebnih dohodkov ob izplačilih s 1. 1. 1976. 2. Gospodarsko planski sektor uredi vse potrebno po gornjem sklepu. 2. Pod drugo točko je skupščina obravnavala sprejete sklepe na zborih delovnih ljudi Steklarne Hrastnik, ki se nanašajo na samoupravni sporazum o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov v TOZD kemijske in sorodnih panog. Skupščina 'je potrdila sprejete sklepe zborov delovnih ljudi. 3. Pod tretjo točko je bila obravnavana problematika nudenja toplih malic in uvedbe IV. izmene. Sprejet je bil naslednji sklep: L Vodja TOZD VI — tovariš Moder Leopold se zadolži, da izdela variantne rešitve v zvezi z nudenjem toplih malic in uvedbe IV. izmene v bifeju. Predlog mora posredovati v obravnavo vsem TOZD. 2. Vodje TOZD pa so dolžni, da v sklopu svoje TOZD izberejo najbolj ugod.no varianto. Začasno se tudi določi, kako se naj razdelijo bloki za tople malice. 3. TOZD VI in ostale TOZD sklenejo samoupravni sporazum v zvezi z nudenjem uslug te temeljne organizacije združenega dela »menza in bife«. 4. Poslovno združenje »Tehno Impex« Ljubljana. Predmet: aneks k pogodbi o poslovnem združevanju. Sklep: 1. Skupščina podjetja OZD Steklarne Hrastnik je soglasno sklenila, da se podpiše aneks k pogodbi o poslovnem združevanju Poslovnega združenja TEHNO IMPEX, Ljubljana. 2. Za podpisnika je bil imenovan tovariš dipl. inž. Mrcina Maks, direktor OZD Steklarne Hrastnik. 5. Skupščina občine Hrastnik — oddelek za gospodarstvo in finance — samoupravna stanovanjska skupnost občine Hrastnik — strokovne službe. Predmet: Ukinitev stanovanjskega podjetja Hrastnik. S k 1 e p : Skupščina podjetja OZD Hrastnik je soglasno sprejela sklep, da se ukine Stanovanjsko podjetje Hrastnik ter da se prenesejo vsi posli na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Hrastnik. OBVESTILO Ta številka Steklarja je izšla v skrčenem obsegu zaradi tehničnih zaprek v tiskarni. Prosimo za blagohotno upoštevanje. PETEROBOJ ’75 Športne igre železarjev, gumarjev, kovinarjev, kemikov in steklarjev Za nami so že osme tradicionalne športne igre železarjev, gumarjev, kovinarjev, steklarjev in letos prvič kemikov.. Letošnje igre so prvič potekale v nekoliko mogoče pričakovati. Rokometaši so igrali sicer mnogo bolje kot preteklo leto na Jesenicah, toda še vedno preslabo, da bi dosegli kaj več. Direktor Ferralita in pokrovitelj Peteroboja 75 dipl. pravnik Tone Delak pozdravlja udeležence spremenjeni sestavi. Po rednem, 7. letnem nastopanju so letos odstopili športniki ljubljanskega Litostroja, katerega so zamenjali predstavniki medvoškega Donita. Letošnje tekmovanje je imelo še prav posebno obeležje, saj je potekalo v okviru praznovanj 30. obletnice osvoboditve. Domačin, žalski Ferralit, se je na tekmovanje skrbno in vestno pripravljal. Brez dvoma zaslužijo za takšno organizacijo vse priznanje. Tekmovanje je potekalo točno po programu, brez vsakršnih zastojev in zamud. Vse službe so delovale hitro in točno. Če izvzamemo pritožbo kranjske Save glede nastopa in identitete nekaterih članov rokometne ekipe Donita, potem lahko rečemo, da je bil to do sedaj najbolje pripravljeni in izvedeni peteroboj. Na letošnjih igrah je nastopilo prek 300 športnic in športnikov Železarne Jesenice, Save Kranj, Donita Medvod, Ferralita Žalec in Steklarne Hrastnik. Gledano s športne strani lahko rečemo, da smo z nastopom naših povsem zadovoljni. Z izjemo odbojkarjev in rokometašev so vsi dosegli vidnejše uvrstitve. Tudi omenjene ekipe so se trudile po svojih najboljših močeh. Vendar, predvsem odbojkarji, so se lahko ponovno prepričali, da brez treningov tudi uspeha ni REZULTATI — moški: Streljanje z zračno puško: Posamezno: 1. Jezeršek Pavel 2. Černe Franc 3. Delpin Ivo 4. Tutnar Samo 5. Vidmar Vili 6. Verač Anton Strelci so ponovno dokazali, da z dobrim delom tudi uspehi ne morejo izostati. Prav gotovo je to edina naša ekipa, M dosega tradicionalno dobre rezultate. Priznanje za fair play že drugič zapored v rokah našega vodje Nogometaši in kegljači so dosegli pričakovane rezultate. Slednji celo nekoliko boljše. Šahisti so dosegli najboljšo uvrstitev, odkar tekmujejo. Tretje mesto v taki konkurenci je prav gotovo lep uspeh. Ženske ekipe so nastopale izven konkurence. Tekmovale so samo v dveh disciplinah, streljanju in kegljanju. Naše so bile najboljše v streljanju, v kegljanju pa so se morale zadovoljiti s tretjim mestom. Železarna krogov 173 Sava 173 Steklarna 163 Steklarna 162 Steklarna 161 Steklarna 154 Ekipno: 1. Steklarna krogov 642 2. Sava 633 3. Železarna 599 4. Donit 569 5. Ferralit 515 Šah: Steklarna — Sava 1:3 Ferralit — Steklarna 2:2 Steklarna — Donit 3 : 1 Železarna — Steklarna 31/* : Vz Vrstni red: 1. Železarna 13 H 2. Sava 101/2 3. Steklarna 61/2 4. Donit 5 5. Ferralit 41/2 Ekipo so sestavljali: Šuštar Franc, Vujsič Milan, Pušnik Franc, Zalokar Anton in čičič Risto. Kegljanje: 6 X 100 lučajev kegljev 1. Železarna 2831 2. Steklarna 2618 3. Donit 2519 4. Sava 2497 5. Ferralit 2441 Ekipo so sestavljali: Peršič Anton kegljev 398 čakič Ljubo 470 Koritnik Bojan 425 Rancinger Jože 400 Kolšek Anton 457 Gnjidič Mile. 468 Vrstni red: 1. Sava 4 2 2 0 7:3 6 2 Steklarna 4 3 0 1 7:3 6 3. Donit 4 2 0 2 5:5 4 4. Ferralit 4 0 2 2 3:6 2 5. Železarna 4 0 2 2 0:5 2 Opomba: Prvo mesto so osvo-jiil nogometaši Save zaradi boljšega medsebojnega rezultata. Ekipo so sestavljali: špajzer Adolf, Debelak Franjo, Majcen Milan, Tršek Ivan, Hudi Leon, Kolenc Branko, Sivko Franc, Rancinger Roman, Kolšek Boris, Kaluder Bruno, Trinkar Vili, Cvelbar Venci. Rokomet: Steklarna — Železarna 11 : 16 Ferralit — Steklarna 12 : 9 Steklarna — Donit 10 : 15 Sava — Steklarna 16 : 13 Vrstni red: 1. Donit 2. Železarna 3. Sava 4. Ferralit 5. Steklarna 4310 55:45 7 4211 54:51 5 4 2 0 2 52:43 4 4121 39:46 4 4 0 0 4 43:59 0 Za našo ekipo so nastopili: Vol-fand Viktor, Strniša Marjan, Lavrič Albin, Štihar Drago, Štihar Robi, Godicelj Jože, Koritnik Karli, Ržek Igor, Gornik Slavko, Vretič Branko, Volaj Boris, Kotnik Janez. KONČNI VRSTNI RED: 1. Železarna Jesenice 27 točk 2. Sava Kranj 22 točk 3. Steklarna Hrastnik 21 točk 4. Donit Medvode 19 točk 5. Ferralit Žalec 16 točk Namizni tenis: železarna — Steklarna 5 : 3 Ferralit — Steklarna 5 : 3 Steklarna — Donit 5 : 3 Steklarna — Savar 5:1 Vrstni red: 1. železarna 2. Ferralit 3. Steklarna 4. Donit 5. Sava 440 20:6 8 4 3 1 17:11 6 422 16:14 4 4 1 3 11:18 2 4 0 4 5:20 0 Za ekipo so nastopili: Zalaznik Bogdan, Bočko Branko, Žlindra Ferdo, Fišnar Avgust. Odbojka: Steklarna — Železarna 0 : 2 Steklarna — Ferralit 0 : 2 Steklarna — Sava 0 : 2 Steklarna — Donit 1 : 2 Vrstni red: 1. Ferralit 4 4 0 8:0 8 2. Železarna 4 3 1 6:2 6 3. Sava 4 2 2 4:4 4 4. Donit 4 1 3 2:7 2 5. Steklarna 4 0 4 1:8 0 Ekipo so sestavljali: ing. Guza j Jože, ing. Groznik Uroš, Tosič Dane, Tosič Pero, Tosič Savo, Pufler Edi, Pokrajac Doko. REZULTATI ŽENSKE: Streljanje posamezno: krogov 1. Kralj Majda Železarna 160 2. Verač Milka Steklarna 156 5. Grohar Ivi Steklarna 141 6. Šuštar Nada Steklarna 134 Ekipno: krogov 1. Steklarna 431 2. Sava 415 3. železarna 351 4. Donit 314 Kegljanje: 4 X 50 lučajev kegljev 1. Sava 660 2. Železarna 652 3. Steklarna 629 4. Donit 621 Za ekipo so nastopile: kegljev Bratuša Nevenka 181 Pokrajac Krista 128 Mustač Vlasta 169 Janežič Pavla 151 Skupni vrstni red — ženske: Nogomet: Steklarna — Ferralit Steklarna — Sava Steklarna — Železarna Donit — Steklarna 1. Sava Kranj 7 točk 2 : 0 2. Steklarna Hrastnik 6 točk 1 : 3 3. Železarna Jesenice 5 točk 2 : 0 4. Donit Medvode 2 točki 0:2 (Nadaljevanje na 6. strani) ODŠEL JE V POKOJ MASTNAK VIKTOR Pretekli mesec je bil starostno upokojen tov. Viki Mastnak. Viki, ki se je rodil 23. 3. 1925 v Hrastniku, se je zaposlil v steklarni v času, ko je nacizem pričel s svojimi strahotami širom Evrope. Je eden redkih, ki je celotno delov- no dobo opravil v istem podjetju. Delati je pričel 30. 5. 1939 in bil upokojen 10. 5. 1975. Viki si je kot nezakonski otrok kmalu moral sam služiti svoj kos kruha. Pridnim rokam ni bilo težko opravljati naporno delo. Začel je kot odnašalec, vendar je kmalu napredoval. Večinoma je delal na podmornici in na kiko stroju. Polnih 22 let je bil mojster, tako da je v tem času izučil kar lepo število mladih kadrov. Zadnjih 7 let je bil zaradi bolezni premeščen na delovno mesto čistilca gorilcev v v TOZD V. Viki je tako kot večina naprednih in zavednih Slovencev vedel, kje mu je mesto v času okupacije. Zaradi svojega dela se je kmalu našel na listi gestapa, ki ga je leta 1943 aretiral in zaprl. Zaprt je bil v Mariboru. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, kar je Viki izkoristil in odšel v partizane. Svobodo je dočakal kot mnogi drugi s puško v rokah. Tudi po okupaciji je delal aktivno pri izgradnji nove svobodne domovine. Najdemo ga v vrstah aktivnih članov naših samoupravnih organov. Ko odhaja v zasluženi pokoj, mu vsekakor želimo, da bi ga užival še mnogo let. S svojim delom, z vzgojo treh hčera, z aktivnostjo in pridnostjo si je to več kot zaslužil, Viki, še na mnoga leta in pa hvala! Prejo Naši gostje iz Raške Odbor Pionirskega odreda heroja Rajka je v pismu predlagal sodelovanje z OŠ Ivo Lola Ribar iz Raške. Naši vrstniki v bratski republiki so našo željo po sodelovanju toplo sprejeli in nas takoj povabili, na obisk. Ker smo imeli težave pri organizaciji tega obiska, so nas prišli obiskat os- ČESTITAMO! Jelenc Mihael, rojen leta 1922, zaposlen v Steklarni Hrastnik od 30. 7. 1952 na različnih delovnih mestih, nazadnje razporejen - kot skladiščnik pomožnega materiala v delovni skupnosti skupnih služb, je zaprosil pristojni organ Steklarne Hrastnik za materialno pomoč pri izobraževanju z željo, da si želi pridobiti prek Dopisne delavske univerze srednjo strokovno usposobljenost ekonomskega tehnika. Kar presenetilo nas je, ko je pred nekaj dnevi predložil zaključno spričevalo, da si je prido- bil srednjo strokovno usposobljenost ekonomsko smeri in S tem naziv ekonomskega tehnika, zlasti upoštevajoč, Ida je končal to šolanje v izredno kratkem času, da je redno opravljal vsa idela v skladišču pomožnega materiala, da se na delo vozi iz Rimskih Toplic, da je hodil na predavanja in izpite v svojem prostem času v Ljubljano, kar kaže na izreden primer njegovega prizadevanja, s poudarkom, da je končal to šolo z odličnim uspehom, kar izrecno kaže na to, da je izpolnil zaupanje, ki mu ga je izrazil odbor, ko mu je odobril pravice, ki pripadajo tistim, ki so redno zaposleni In se želijo izobraževati. Jelenc Mihael je dokazal, da se kljub težkim pogojem z marljivostjo in zavestjo, da so sredstva za izobraževanje članov prispevek delovne skupnosti, da doseči uspeh. V tem pogledu je lahko vzor marsikateremu članu, ki je tudi prejel enako odločitev 'kot Jelenc Mihael, vendar malo je takih, ki bi tako uspešno izvršili svojo obveznost. Čestitamo k odličnemu uspehu! mošolci Ivo Lola Ribar. Šli so namreč na 5-dnevno ekskurzijo po Jugoslaviji in so se spotoma oglasili tudi pri nas. Tovarišica nam je sporočila, da pridejo v torék, dne 13. 5. 1975 ob 12. uri. Mladinci so bili zadolženi, da jih sprejmejo, ker so to njihovi vrstniki. Nestrpno smo jih pričakovali. Nestrpnost je vedno bolj rasla, kar zasliši-šimo po hodniku: »Gredo, gredo!« Vsi smo planili pred šolo, kjer so se že ustavljali trije avtobusi. Prišlo je okrog l40 osmošolcev, ki jih je spremljalo 9 učiteljev. Spremljevalce so prevzeli naši tovariši učitelji, učence pa smo razdelili v dve skupini. Eni ' skupini naših novih prijateljev smo razkazali Sólo, drugo pa smo peljali na kosilo. Nato sta se skupini seveda zamenjali. Fantje so se po kosilu odločili za tekmovanje v košarki, ostali pa smo bili vneti navijači. Čas nam je kar prehitro minil ob pogovorih, tako da smo skoraj pozabili na izmenjavo naslovov. Kljub temu, da so bili mladinci OŠ Ivo Lola Ribar iz Raške naši gostje le kratek čas, ker se jim je mudilo naprej, se je vendar med nami razvilo tesno prijateljstvo. Te prijateljiske vezi bomo skušali v prihodnje še okrepiti. PO heroja Rajka Hrastnik Čestitamo! Član delovne skupnosti skupnih služb Karel Platinovšek je v mesecu aprilu 1975 diplomiral.na Fakulteti za strojništvo. Že v času letnih počitnic je pri svojem delu v razvojnem sektorju koit praktikant pokazal zanimanje za predmetno delo, tako da bo sieda j, ko je dokončal tudi šolo in si pridobil potrebno 'izobrazbo, lahko izpolnil manjkajoča delovna mesta v navedenem sektorju. Čeprav mora še odslužiti vojaški rok, bo vsekakor njegova zaposlitev v Steklar- Naša ekipa na Peteroboju 75 Hvala vam, tov. Delak! Hvala vsem marljivim organizacijarp. Storili ste vse, kar je bilo v vaši moči. In še več. Prihodnje leto pa nasvidenje v Kranju — na Peteroboju 76! ni Hrastnik na področju sektorja razvoja pomembna pridobitev. Za dokončanje šole in pridobitev visoke izobrazbe sodelavcu tovariško čestitamo. PETEROBOJ 75 pripadla dvakrat zapored. Zato naj izkoristim to priliko, da se v imenu rekreacijskega odbora zahvalim vsem našim športnicam in športnikom, ki so nas zastopali na peteroboju v Žalcu ter s svojim obnašanjem na tekmovanju ponovno potrdili naše načelo: »Važno je sodelovati«. Naj končam z besedami direktorja Ferralita tov. Toneta Delaka, pokrovitelja letošnjega Peteroboja 75: »Mi smo majhen kolektiv, naš namen ni doseči športne rezultate. Osnovni cilj nam je biti dobri gostitelji in organizatorji. Zadovoljni bomo; če bomo s svojim delom vsaj malo prispevali h krepitvi prijateljskih vezi med člani kolektivov — udeležencev. Medsebojni odnosi so nam bili in bodo ostali glavni cilj. Če smo v tem uspeli, ste enak delež prispevali tudi vi. Hvala vam.« (Nadaljevanje s 5. strani) POKAL ZA FAIR PLAY — STEKLARNI Po sklepu tekmovalnega odbora je pokal za najbolj športno obna- šanje tudi tokrat pripadel naši ekipi. Naj ponovimo, da je isto priznanje preteklo leto na Jesenicah tudi pripadlo naši ekipi. Vsekakor smo tega odličja lahko še posebej veseli. Smo namreč prva ekipa, kateri je ta trofeja ■«bui mi'ii—n»————»ma——a»gagMiaii»—n— l.\ MEMORI AM ROMAN KOLMAN JOŽE KLANŠEK Presunjeni, globoko pretreseni ter onemeli smo obstali ob žalostni novici, da je v poznih popoldanskih urah 22. maja po kratki in hudi bolezni preminil v trboveljski bolnišnici tov. JOŽE KLANŠEK, direktor našega podjetja v pokoju. Vest je bila toliko straš-nejša, ker so le redki vedeli, da je tovariš Kalnšek nenadoma in hudo zbolel, saj smo ga še pred tednom videli krepkega, nasmejanega, polnega delovne energije. Pa vendar je bila ta nepričakovana vest resnična. Težko je v nekaj vrsticah orisati njegov lik. Lahko bi napisali knjigo, pa še to bi bilo za človeka, kakršen je bil, malo, da ne rečemo preskromno. Malo ljudi je, ki bi imeli tako plodovito in za našo napredno socialistično družbo ustvarjalno življenje. Danes, ko obujamo njegov spomin, ki bo v vseh nas živel večno, je težko najti primernih besed, s katerimi bi orisali njegov lik in njegovo delo. Težko je najti besede zahvale, spoštovanja in priznanja. Tovariš Jože se je rodil 3. 3. 1911 v Hrastniku. Kot sin veččlanske delavske družine si je bil že v rani mladosti primoran iskati sam svoj kos kruha. Izučil se je obrti že kot mlad delavec, okusil vse tegobe takratnega kapitalističnega' ja'r-ma. Kot zavéden in napreden mlad dčlavec se je kmalu vključil v vrste naprednega delavskega .gibanja. S tem pa je bil še bolj izpostavljen šika-nam takratnih nemških gospodarjev in porajajoče se pete kolone. Po okupaciji stare Jugoslavije je že v prvih letih aktivno podpiral OF. Srečno in po naključju je preživel izdajo organizacije v letu 1942, vendar je bil kasneje vseeno odkrit in v letu 1944 odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi domovine se je kot aktiven mlad član KP, v katero je bil sprejet tik pred aretacijo, takoj vključil v aktivno družbenopolitično življenje. Prav zaradi te njegove aktivnosti in predanosti partiji ter sposobnosti pri delu" mu je bila. zaupana odgovorna naloga — vodenje steklarne. Na tem delovnem mestu je ostal vse do svoje upokojitve v juniju 1972, se pravi polnih 22 let. V vseh teh letih je dobesedno živel s ko- lektivom. Tovarna mu ni postala samo drugi dom, temveč njegovo življenje. Kot direktor je ogromno prispeval k uresničevanju novih socialističnih družbenih in samoupravnih odnosov. V vsem tem času je opravljal še druge pomembne in zahtevne naloge, katere ni nikoli odklanjal in katerih zaupanje je venomer tudi opravičil. Več let je bil izredno aktiven član občinskega komiteja ZK, pa predsednik obč. konference SZDL. Bil je tudi podpredsednik skupščine in republiški poslanec gospodarskega zbora. Tudi po upokojitvi njegova aktivnost ni prenehala. Počitka ni poznal in ga ni maral poznati. Kot podpredsednik občinskega in član republiškega odbora ZZB NOV, sekretar OO ZK, delegat DPZ občinske skupščine, član 10 obč. konferenc SZDL, predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti, predsednik planinskega društva Dol, mladinski mentor in nepogrešljivi dejavnik na vseh področjih družbenopolitičnih aktivnosti v KS Dol, je deloval z vsemi, samo njemu lastnimi, močmi do zadnjega diha. Za vsa ta svoja dajanja družbi, za vso svojo več kot aktivno nesebično in revolucionarno delo je dobival številna priznanja in odlikovanja. Med drugimi ga je odlikoval predsednik Tito z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo in redom republike s srebrnim vencem. Bil je tudi nosilec zlatega znaka OF ter naslova častnega občana občine Hrastnik. Na njegovi zadnji poti na dolsko pokopališče ga je pospremila ogromna množica. Redke so bile oči, v katerih ni bilo opaziti solza. Vse se je zgrnilo v sivino tistega majskega sobotnega popoldneva. Dež pa je mirno rosil, kot da bi hotel zbrisati .sledove solza z obraza njegovih prijateljev planincev, bivših in sedanjih poslovnih partnerjev, delegacij podjetij, predstavnikov raznih družbenopolitičnih organizacij, športnic in športnikov ter vseh ostalih prisotnih. Težko je bilo zbrisati sledove solza, skriti izraze bolečine. Še težje pa bo izbrisati spomin, spomin na človeka komunista, ki je to bil in bo ostal. Težko je zbrisati njegovo veličastno delo, katero ni poznalo ovir in utrujenosti, še posebno ne takrat ,ko je šlo za dobrobit nas vseh, za napredek in razvoj naše socialistične družbene skupnosti, za lepši jutri. Ta moto pa je v njem živel vedno. Živel in prisoten je bil v njem. Živel in ostal pa bo v nas vseh, ki smo ga poznali, spoštovali in cenili njegovo delo in trud ter neuničljivo voljo in energijo, katera ga je vedno krasila. Ostal bo v nas kot eden redkih in skromnih direktorjev — delavčevih. Počivaj v miru v objemu slovenske zemlje! Umrl je Roman. Romana ni več. Takšne in podobne besede so šle od ust do ust v ponedeljek 12. 5. dopoldne. Žal je bila ta kruta novica resnična. Roman je res umrl, umrl v trenutku, ko je kazalo, da je skoraj popolnoma okreval, da se bo vrnil med svoje in med nas. Roman se je rodil 19. 12. 1932 v Paračinu kot sin steklarske družine. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, kjer je družino tudi zatekla vojna vihra. Okupator jih je skupaj z mnogimi preselil v Nemčijo, kjer so tudi dočakali konec vojne. Ljubezen do domovine jih je vlekla nazaj, že leta 1945 se je Roman vrnil nazaj in se naslednje lèto kot 14-letni deček zaposlil v steklarni. Delal je kot pihalec. Tudi po končanem služenju kadrovskega roka je pohitel med svoje sodelavce. Kot mlad fant ,poln življenja, se ni zadovoljeval samo z osemurnim delavnikom v tovarni. Razvoj in napredek Sta mu bila venomer pred očmi. Aktivno se je vključil med samo-upravljalce, bil aktiven član delavskega sveta ter drugih samoupravnih organov. Ustvaril si je dom, družino. Žal so pota človeškega življenja dostikrat čudna in za marsikoga nerazumljiva. Pa vendar vsak si svoja pota kroji sam. Eden bolj, drugi manj uspešno. Roman je vsekakor /sodil med slednje. No, kljub vsemu je s pomočjo žene sprevidel napako ih se pričel temeljito zdraviti. Žal, kot kaže prepozno. Njegovo telo je omahnilo, ko smo bili prepričani, da je zmagalo. Kakorkoli že, vsako slovo je težko. Tokratno še toliko bolj, ko se poslavljamo od človeka, sodelavca in prijatelja, ki je v svojem 43. letu starosti zapustil ženo, hčer, sodelavce, prijatelje. Grenak bo ostal spomin na 14. maj 1975. Mesec mladosti, cvetja in ljubezni, se je za marsikoga spremenil v mesec žalosti. Za ženo, hčer, njegove prijatelje, ki smo ga poznali, še prav gotovo. Zapustil nas je v trenutku, ko smo bili globoko prepričani, da' še ni dorekel vsega in so njegovi cilji postali vse jasnejši, daljnosežni, bolj življenjski kot kdajkoli prej. Težko je reči karkoli. Besede slovesa, ki naj preženejo bolečino; skrijejo žalost, vzbudijo življenje, so redke in jih je težko najti. Jih je morda Roman vzel s seboj? Že mogoče. Ampak zapustil nam je nekaj. Spoznanje! Roman, naj Ti bo lahka domača gruda. Nam pa bo ostal spomin. Morda grob ni tako teman, temno je slovo. Tolažbe pač ni, na vrsto vsi še pridemo. MARIJA LEVČEVA Z bolečino, smo sprejeli vest, da je dne 8. 5. 1975 v ljubljanski bolnici po daljši in hudi bolezni umrla naša sodelavka, dolgoletna čistilka modelov v kiko delavnici, Marija Levče-va. Marija sc je kot hči slovenskih staršev rodila 8. 12. 1921 v takrat majhnem madžarskem rudarskem naselju Tata-banya v neposredni bližini Budimpešte. Ko je bila Marija še povsem majhna, so se starši vrnili nazaj v svojo ožjo domovino ter Si v Jurkloštru kupili majhno hišico. Po vojni so se preselili v Trbovlje, Marija pa je za nekaj časa bila za dekìo na Izlakah pri Zagorju. Težak in nič kaj hvaležen posel dekle jo je pripeljal do tega, da se je leta 1948 zaposlila v steklarni. S sestro, ki je bila invalid, sta živeli na Logu. Marija je skrbela za obe. Žal je usoda hotela, da se je sestra v kinodvorani smrtno ponesrečila. Marija je ostala sama. V tej samoti si je poiskala svojega življenjskega spremljevalca, se poročila in ustvarila majhen in skromen dom. Iz obrata se je prestavila v kiko delavnico, kjer je delal tudi mož Marjan. Živela sta skromno in skrbela za svojega edinega sina. Leta so minevala. Dobila sta tudi večje stanovanje, sin je odraste!, skratka kazalo je, da bosta končno zaživela lepše in srečnejše življenje. Pa ne. Marijo je napadla bolezèn. Sledovi neurejenega prejšnjega življenja so pustili na njenem organizmu neozdravljive posledice. Za Marijo so se pričeli še hujši mučnejši dnevi. Noči brez spanja so postale sestavni del njenega življenja. Ko je šla konec preteklega leta ponovno v bolniški stalež, si niti. najmanj nismo mislili, da je to obenem tudi njeno dokončno slovo z delovnim mestom, s sodelavkami in sodelavci. Žal je bilo to res slovo. Slovo s kolektivom, v katerem je živela polnih 26 let. Marija je bila v vseh teh letih izredno pridna in marljiva delavka. Spoštovali jo bomo tudi sedaj, ko je ni več, NAGRADNA KRIŽANKA M RASTLINA, KI NAM DAJE ČAJ VAŠKA SLI* KA,MIRNO SOŽITJE TAVANJE BREZ CILJA ŠPANSKA POKRA= JINA M lesena OGRAJA LETALO, AVION FILMSKA ZVEZDICA kazalni zaimek M ROMAN MAKSIMA GORKIJA KOPNA SREDI MORJA PRETEP OSEBA IZ BIBLIJE SESTAVIL! KARLI DREMEL SLOVENSKI VIOLINIST ZALOŽBA OBZORJA UROŠ6VAC DEŽNIK PRI NARODNI NOŠI OKENSKO STEKLO ZANKA, NASTAVA QESLO IZNAJDBA ALUMINIJ MALIK 365 DNI GRŠKI PATRIARH (SPIRIDON) FILMSKA IGRALKA (.JUDVJ PRITOK VISLE QRŠK| FILOZOF ( IZREK) SPODNJI DEL NOGE KRAJ V ITALIJI RADIUS PREBIVALEC GLAV. ME STA AVSTRIJE TRANS= PORTER \ AMERIŠKI PESNIK (CONRAD) OSTRI CESTNI ZAVOJI SOZVOČJE NAR. HEROJ KONČAR .SADNI ŠKODLJIVEC NAŽar OTOK V JADRANU REMOY BRAT OSEBNI zaimek FRANCIJA M IZGU8A VSAKEGA upanja LISA, MAROFA STARE* SINA TEPČEK, BUTEC - VIZIR, MUHA NA PUŠK! £rte, KI VE* ZEJ0 KRAJE S POPREČNO ENAKO LETNO TOPLOTO MESTO V VZHODNI NEMČIJI (.STEKLO) KROJ PRI OSLEKI URADNI SPIS RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI RAZTE* LESENJE DESKA ITALIJAN, DENARNA ENOTA STROKOV* NJAK2AN0* VOTVORBE ZMES IZ CEMENTA, PESKA IN VODE 03L0ŽEN PLADENJ Z MESNINAMI - ' LOŠČ, PO* STEKLINA TURŠKA Pl* SATELJICA KLIC, POZIV DRŽAVA V AFRIKI NRAVO: SLOVJE PTICA ODMEV ŠPELA ROZIN ČARGO IVAN NAŠA DENARNA ENOTA OSEBNI ZAIMEK MESTNI NASAD STARI OČE GRŠKA Črka PISMO* NOŠA , - LADQ , AMBROŽIČ OČESNA KOŽICA M GOZDNA PODRAST KAMNI IKRNIKI KARDELJ EDVARD JASNINA NADLEŽNA ŽUŽELKA MOŠKO IME MORSKI SESALEC HRVATSKA POKRAJINA, (SREDIŠČE KUTINA) HLOD LIDIJA OSTERC IVAN POTRČ TOM JONES ALBERT EINSTEIN LATINSKI YEZNIK GORA NA KORZIKI VISOKO -ŠOLEC IZBRANA DRUŽBA MESTO V HOLAN--D 1J 1 REDKOST, DRAGO = CENOST LAHKOAT * LETSKI RE--KVIZIT Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad: 1. nagrada: 50 din 2. nagrada: 30 din 3. —7. nagrada: po 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 27. junija. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki Steklarja, smo prejeli 75 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado (50 din): Knez Alojz I, upokojenec; 2. nagrada (30 din): Ranzinger Marica, upokojenka; 3. —7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Zore Pepca, Oberauner Rezi, Crnkovič Milan I, Knez Alojz II, Alauf Silva. Ob nenadni smrti moža, očeta, dedka in tasta JOŽETA KLANŠKA direktorja v pokoju se zahvaljujemo kolektivu Steklarne Hrastnik, samoupravnim organom, družbenopolitičnim organizacijam in društvom za osmrtnice, vence in prapore, s katerimi so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem posameznikom za cvetje in izraze sožalja. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem in godisi pa za poslovilne žalostinke. Žalujoči žena Pepca, hči Vanda poročena Mlinar z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JANEZA KORBARJA Iskrena hvala vsem sosedom in znancem, ki so pospremili na zadnji poti našega dragega očeta in moža Janeza Korbarja. Posebno pa se zahvaljujemo tov. Strmljanovi za poslovilne besede in sodelavcem avtomatske proizvodnje steklarne za darovano cvetje. Žalujoči žena Barbka in sin Mirko z družino! ZAHVALA Ob težki in hudi izgubi naše drage mame in žene MARIJE LEVCEVE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nas tolažili v teh težkih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo godbi in pevcem »Svobode II«, obema govornikoma za poslovilne besede, kot tudi oddelku kiko delavnice in TOZD IV. za darovana venca. Enaka hvala vsem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Marjan, sin Anton ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob hudi in boleči izgubi dragega moža, očeta in brata ROMANA KOLMANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v teh težkih in bolečih trenutkih izgube sočustvovali z nami in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo pevcem in godbi »Svobode II«, obema govornikoma, kot tudi I. izmeni Vračun in DSSS za darovane vence. Lepa hvala vsem. ki so dragega in nenadomestljivega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob na dolsko pokopališče. Žalujoča žena Mimi, hčerka Anita, sestra Marta in ostalo sorodstvo.