------   407    ------
Obrtnija.
Obrtna reforma in nova vlada.
Še pod Taaffejevim ministerstvom se je izvolil poseben odsek za obrtno reformo, ta odsek je bil sklical posebno enketo, da izve v katerem smislu naj se obrtni red premeni. Izvedenci v obrtnih stvareh iz vseh dežel so povedali svoje želje. Sestavilo se je obširno poročilo o tej enketi. Res da se semtrtja mnenja izvedencev malo nasprotujejo, a vendar v glavnih stvareh je bila njih velika večina jedina. Nobene težave bi odseku ali pa vladi ne delalo sestaviti načrta zakona na podlagi tega poročila in tudi dvomiti ni, da bi se s takim zakonom malemu obrtu znatno pomagalo.
-----   408    -----
Obrtna enketa je stala precej denarja in mnogo časa in razsoden človek bi mislil, da kaj tacega ne pri-rede le za zabavo. Vzlic temu se od tega časa ni ničesa storilo. Dotični odsek ni izdelal nobenega načrta zakona, vlada pa tudi ne. Stvar je tako rekoč zaspala.
Kako je pač to? Mi si stvar tako tolmačimo, da državnemu zastopu niso nič prav ugajale izjave obrtnih izvedencev. Iz njih se je jasno videlo, da se mora na kak način zabraniti, da veliki podjetniki ne bodo posegali v rokodelstvo, drugače da vsa zakonodaja nič ne pomaga. Že pri enketi so nekateri poslanci po sili hoteli vprašanje o dokazu zmožnosti in o jemanji mere drugače zasukati, kakor so hoteli izvedenci. Izvijali so jih z raznimi zvitimi vprašanji, da bi jih pripravili, da se jim povoljno izreko Taaffejeva vlada je menda imela nekaj resnejše volje, nego parlament sam, a je vedela, da se s sedanjim državnim zborom ne da ničesa opraviti. Bati se je jela, da bi več spridil nego poboljšal, ko bi se stvari lotil. Baš potreba obrtne reforme je bila tudi jeden tistih povodov, ki so grofa Taaffeja napotili, da je z radikalno volilno reformo hotel preustrojiti parlament. Če bi se njegova volilna reforma bila izvela, bilo bi upati, da se dobi večina za ugodnejši obrtni red.
S tem, da se je volilna reforma pokopala, pokopala se je za dolgo tudi obrtna reforma, to naj si dobro zapomnijo obrtniki, da bodo znali ločiti svoje prijatelje od nasprotnikov.
Pod koalicijsko vlado se je tudi govorilo, da trgovski minister predloži državnemu zboru načrt zakona o obrtni reformi. Minister Wurmbrand je baje imel dober namen. Ta mož je pa o obrtnih stvareh imel jako motne pojme, kakor smo posneli iz njegovega govora pri otvorjenji razstave v Gradci, in poleg tega je pa tudi kmalu spoznal, da bi ga niti njegova stranka ne podpirala, ko bi kaj dobrega nasvetoval. Zatorej je vso stvar opustil. Govori se, da je neki načrt že bil izdelan v trgovskem ministerstvu. Za začasne vlade Kielmanseggove so pa nekateri poslanci sprožili stvar, a je vodja trgovskega ministerstva izjavil, da mora še ves načrt proučiti, predno ga zbornici predloži. Predno je pa načrt proučil, je pa moral odstopiti.
Wittek je pod prejšnjimi ministerstvi kot sekcijski načelnik se bavil le z železniškimi stvarmi, in torej ni čuda, če obrtnega vprašanja ni dobro poznal. Preverjeni pa smemo biti, da bi bil zakon dober, ko bi on dobro vso stvar  proučil,  ker Wittek  ni bil prijatelj  velicega
kapitala.
Kako sodi nova vlada o stvari, ne vemo. Spregovorili smo pa mi o njej, ker nekateri politiki že pri nastopu Badenija spominjajo na to zadevo. Kolikor moremo presoditi grofa Badenijevo vlado, moramo reči, da ni najmanjšega upanja, da bi kaj storila v tem oziiu. Grof Badeni je velik prijatelj zidov. Židovski prodajalci konfekcijskega blaga se pa najbolj boje, da ne bi se omejil njih posel. Sedaj židovski konfekcijonisti lahko opravljajo krojaštvo   in   čevljarstvo   sami,  to  je   po   ljudeh, ki jih
imajo v službi. Samostojni oblačilni obrti zaradi tega mnogo trpe in je celo se bati, da jih ti trgovci popolnoma izpodkopljejo. Poleg tega je pa Badeni velik prijatelj veleposestnikov čeških, kateri so skoro vsi tovarnarji in ne žele, da bi se veliki obrt kako omejeval. Zato pa od vlade ne smemo pričakovati, da bi kaj storila za mali obrtni stan. Badeni sam je bogat mož, ki ne pczna potrebe malega moža. Vsa stvar bode poči/ala, dokler bode vladal grof Badeni.