N.jT.čji .l^entki dnevnik V Zdbiienili državah Valja za vte leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 B Za inoxeoutro celo leto $7.00 GLAS NARODA TELEFON: C0RTLANDT 2876 list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. i i The largest Slovenian Daily in the United States. issced every day except Sundays and legal Holidays. ' 75,000 Headers. Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 166. — ftTEV. 166. _,_; NEW YORK. TUESDAY, JULY 17. 1923. — TOREK, 17. JULIJ V 1923. VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. HARDING IN ME70P0THMSKA POLITIKA Harding se vztrajno drži politike odprtih vrat na iztoku. Vztraja na stališču bivšega predsednika Wilsona v tem oziru. — Pogajanja med Ameriko in Anglijo g'ie- de Mezopotamije so se že pred leti pričela. Washington, 1). C. 1<>. julija. — Hardiiigova administracija >k> vztrajala kot dosedaj na svojem dosedanjeir stališču, da morajo t»11 i vrata Bližnjega iztoka odprta za vse narode in da se nun a nuditi vsem enako priliko. Stališč, katero je zavzel poslanik (i row. je v polnem soglasju z navodili, katera je dobil od ameriškega državnega depart mcirta. IVedstavitelji administracije izjavljajo, ila ni nieo-sar novega v stališeu. katero je zavzel poslanik Grew in ki j<» baje vzbudilo veliko ogorčenje v zavezniških krogih Od prvega priAetka so zahtevale Združene države, da je tteba na vsak način vzdržati politiko odprtih vrat na — Bližnjem iztoku. * Izmenjava poslani«* med Združenimi državami ter Anglijo glede Mezopotamije se je pričela pod Wilsonove administracijo. Politika, katero je sprejel predsednik Wilsoir, ko je zahteval odločno enako priliko za Ameri-kance v Mezopotamiji in drugih mandatnih ozemljih, je v polni meri tudi politika predsednika Ilardinga in državnega tajnika Hughesa. Poslanik Crew ni za Tite val na konferenci v T^ansan-nu ničesar več kot je zahteval pred leti predsednik Wilson. in sedanji državni tajnik Hughes je vztrajal na tem stališču od 4. marca 1921, ko je nastopila Hardingova administracija. Razentega noče ameriška vlada, da bi mogli reči zavezniki in Turčija pozneje, da je govorila prepozno, kot je to storila Holaiutska v zadevi Djambi petrolejskih polja v nizo/^mski iztočni Indiji. Celo glede tega slučaja pravi državni department, da so govorile Združene države ob primernem času. da pa so bila kljub temu zaprta vrata ameriški soudeležbi pri razvoju teh petrolejskih polja. Princip odprtih vrat je priznan v Yap pogodbi in v dogovoru, ki se tiče številnih pi^ejšnjih nemških otokov v Pari t i k il za katere je dobila Japonska mandat. — Ta princip je bil poudarjen v pogodbah, ki se tičejo Kitajske in ki so bile posledica washingtonske konference. Vsled tega so tukaj presenečeni vsled poročil iz Lau-sanna in zavezniških glavnih mest, iz katerih je razvidno, da dolže državniki onstran luže Združene države, da se umešavajo v uravnavo turškega vprašanja, k^r zahtevajo odločno priznanje principa odprtih vrat. TTardipgovn administracija je od prvega trenutka naprej odločno vztrajala na stališču, da je treba vzdržati princi)) odprtih vrat ter enake prilike za vse. tudi za — Aiiioi ikance. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU •e polom naie banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nlskih cenah: TknJ m bile nato mm sledeče: Jugoslavija: BaepoMlJft u« Bftdnje pofite In lxpla£nje "Kr. pofttol čekovni ermd" In "Jadranska banka" t LJubljani, Zagreba, Beogradu. Kranja, Celja, Maribora. Dubrovnika. Splitu. Sarajevu ali drugod, kjer je pafi aa hitro (■plačilo najugodneje. __ 1000 Din. .. $11.70 .. K 4,000 2000 Din. .. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000 Pri nakazili*. ki tna*«|e manj kot an tiaoi dinarjev ra&unlmo poaabal m 1a can tov aa poAtnlno In drug* »troika. Italija in gasedene ozemlje: Racpnftilja na aadnje polu In lsplafioj« -Jadrmnaka banka** w Trat«, Opatiji In Sadro. ----^ 200 lir ................$ 9.70 300 lir ................$14.25 500 lir ................$23.25 1000 lir ................$45.50 PH nakaallfti, ki cnaiajo manj at SOS lir račun lm« poaabaj »o 1S centa« »a poatnina In «ru«a atrotka. Ca peilljalre. M praeegaje aneark pet tM dinarjev aH po lnhiil Br deveUaJeaae pe awgetoeetl ie paaebnl upnst. Vrednoet dinarjem ln liram aedaj ni stalna, menja ae večkrat te nepričakovano; la tega ra sloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej. BaAuutna pe ceni onega dne. ko nam dospe poalanl denar v roke. lapiatfl w wtwrWdli dolarjih glejte paarfcert ogtea v tem Met«. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAKSF.E STATE BANK >2 Cortland! Street New Torte, H. Y. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. LONDON JE ODLOČNO PROTI POINCAREJU Govor, katerega je imel francoski ministrski predsednik, je bil sprejet v Angliji z velikim ne-odobravanjem. $ t OBDOLŽEN TEŽKEGA ZLOČINA London, Anglija, 16. julija. — Z eno samo izjemo se obračajo vsi uredniški elaki londonskih listov proti govoru, katerega je mel v nedeljo francoski ministr->ki predsedlnik Po in care. Le Morning Post je za nadaljn-o vzdržanje antante in naj stane var hoče. Vsi drugi listi izjavljajo, da mora iti Anglija ali svojo astno pot ali da niso izjave Poin- j •areja zadnja beseda, katero je izpregovorila Francija. Berlin, Nemčija, IG. julija. — Po celi Nemčiji je (»paziti veli-1 kansko podraženje vseh življen- j *kih potrebščin, ki ima svoj glav- j ni vzrok v pomanjkanju premoga. ker je odrezan dovoz iz Ruhr okraja. Pariz, Francija. 16. julija. — V francoskih vladnih krogih so izjavili, da ni bil govor francoskega ministrskega predsednika Poincareja, katerega je imel v nedeljo, odgovor na izjavo, katero je podal angleški ministrski predsednik Baldwin v angleškem parlamentu. Izjave 1'oin v are j a so bile baje napisane predno jp govoril njegov angleški tovariš. Washington, D. C.. 16. julija. — II. Moulton, znan narrdni ekonom ter predsednik ekonomskega urada, je izjavil danes, da ne more Nemčija v sedanjem času plačevati nikakih reparacij. Splošni položaj v Evropi je faktor, katerega je treba v vsakem oziru vzeti v po štev. Nadalje je treba uvaževati dejstvo, da ne more Nemčija porabiti vseh svojih dohodkov iz eksporta za odplačevanje vojne odškodnine, ker je prisiljena kupovati za ta denar ^urovien. kajti drugače bi ne bilo nobenega izvoza več. Moulton je mnenja, da je položaj Nemčije skrajno resen. PARIZ NOČE NIČESAR VEDETI 0 SPRAVI - »*, Poincarc, znani francoski kričač, je odločno zavrnil ruhr-sko politiko angleškega ministrskega predsednika. Skupna zavezniška poslanica je po pjegovem mnenju nemogoča. — Francija bo vztrajala na svojem stališču. Isadore J. Kresel. pravni zastopnik Chemical Foundation Inc., je obtožil v AVilmingtonu. Del., Hermana A. Metza, (ki ga vidite na sliki), da je izdeloval med vojno zdravilno sredstvo isalvarsan, ki je bilo zastrupljeno ter je povzročilo amrt številnih ameriških vojakov. Met z je bil svoj čas kontroler newyorškega mesta t«>r je eden najslavnejših izdelovalcev zdravil v tej deželi. Med vojno je simpatiziral z Nemci ter baje skušal Ameriki pri vsaki priliki škodovati. O razvoju te zadeve bomo še poročali. Pariz, Francija, 16. julija. — Francoski ministrski predsednik Poincare je imel včeraj v Senlis govor, v katerem je na uljuden, a odločen način zavrnil predloge angleškega ministrskega predsednika Baldwirta ter rekel, da vztraja na svojem stališču, katero je zavzel januarja meseca tekočega leta. Senlis je bil najbližji kraj v bližini Pariza, do katerega so prodrli Nemci tekom svojega napredovanja leta 1914 in eno prvili francoskih mest, ki je trpelo vsled razdejanja. Splošno se je domnevalo, da bo govor francoskega i ministrskega predsednika nekak odgovor na zadnje ugotovilo angleškega ministrskega predsednika Baldwina, a j Poincaie se je skrbno izogibal vsaki omenitvi najnovejše angleške politike. Pojasnil pa je, da je ostalo francosko stališče isto, kot je bilo glede naslednjih točk: Prvič: — Francija noče razpravljati z Nemčijo o reparacijah, dokler ne bo Nemčija prenehala s pasivnim odporom v Ruliru. Pariz je prepričan, da. bi ta odpor že zdavnaj prenehal, če bi Berlina ne podpirali ostali zavezniki. ) Drugič: — Francija ne vidi nobenega vzroka, da bi izpraznila Ruhr, dokler ne plačajo Nemci vojne odškodnine. Tretjič: — Francija nasprotuje predlogu, da se nadomesti reparacijsko komisijo z mednarodno komisijo, ki naj bi proučila finančno stanje Nemčije. Četrtič: — Francija lioče na vsak način dobiti šestindvajset tisoč milijonov zlatih mark za samo sebe ter za-dosfiK) svoto, da odplača svoje dolgove v Angliji, Združenih državah in drugod. Nobenega znaka ni opaziti, da bi bil Poincaie pripravljen poslušati druge predloge ali staviti svoje lastne. Na drugi strani pa je imel svoj govor v prijateljskem tonu napram Angliji. Rekel je, da je bil odločen pristaš an-j tante od leta 1912. Kljub temu pa se je pritožil, da ni dobila Francija vsega kredita za vse koncesije, katere je bila dala. Senlis, Franenja. 16. julija. —• 126,000 AKROV NA RAZPOLAGO VOJAKOM. Washington, D. C., 15. julija. Približno 126,000 a krov javne zemlje v Colorado in Utah so dale oblasti na razpolago prejšnjim vojakom. Tozadevne prošnje bodo reševali krajevni zemljiški uradi Coloradu in Salt Lake City, Utah. TATOVI SO USTRELILI STRAŽNIKA. Peoria, 111., 16. julija. — Krog polnoči so ustrelili tatovi žganja -J. Szo-lda, stražnika v stari Majestic distileriji. Dva druga paznika sta bila pretepena in zvezana. SMODNIŠNICO SO IZPREME-NTLI V SVILARNO. Nashville, Tenn., 16. julija. — Du Pontove naprave v Willming ton. Del., so sklenile kontrakte, vsled katerih bo stara smodnišni-ca izpremenjena v veliko svilar-no z osnovnim kapitalom štirih milijonov dolarjev. VELIKANSKA VROČINA V CENTRALNI EVROPI Val vročine, lri se je pojavil po celi Evropi, je dosegel Berlin. Prebivalci mest v Ruhr okraju trpe strašno. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Neglede na velikansko vročino, ki prevladuje v Ruhr okraju, morajo biti na povelje francoskih tiranov vsa okna zaprta od devetih zvečer pa do šestih zjutraj. Delavske organizacije so sedaj naslovile na francosko zasedeni-ško oblast prošnjo, naj se dovoli otvorjenje oken in nadalje zopet-uo obratovanje pouličnih železnic, ker so morali dosed a j delavci premeriti dolga pota peš predno so prišli iz svojega doma na delo. Delavci zahtevajo tudi, da naj se oprosti telefon, da bo mogoče ob pravem času poklicati zdravniško pomoč. Berlin, Nemčija, 16. julija. — Velikanska vročina prevladuje a Nemčiji in tudi vseh francoskih kopališčih, soglasno s poročili, k: prihajajo od vseh strani. V Deauville, znanem franco skem kopališču, so se cenzorj navzeli slavne ameriške navade ki obstaja iz gole hinavščine tei strogo obsojajo prozorna krils prozorne kopalne obleke, kater« nosijo ženske na obali in v kopa lišču. Prav posebno so proti te mu, da bi se mokra kopalna oble ka telesno oprijemala udov dekli ce ali žene. Nemško glavno mesto je žrte^ velikanskega vročinskega vala, k se razteza preko cele zapadn« Evrope. Kljub velikanski vroein pa je bilo le malo slučajev soln carice. zadev, iikajočih se Alask^. To b< seveda veliko razočaranje za pred sednika IJardinga. ki je upal, da bo imel njegov sedanji obisk zt posledico prijateljski dogovo: | brez vseh težkoč in brez umeša vanja kongresa. USTAfil POBEGNILI IZ DU-BLIN8KE JEČE. Dublin, Irska, 16. julija. — Tekom pretekle noči je pobegnilo iz ječe 40 irskih ustasev in sicer po kanalu, ki so ga i:dcopali. Stražniki so bili takoj na licu mesta ter pričeli streljati na begunec. Ranili so eifega. Francoski ministrski predsednik i Poincare je izjavil včeraj tukaj, da bo Francija neomajno vztrajala na svojem stališču, katero je zavzemala od prvega, da je namreč treba dosledno in dobesedno izvesti versaillsko mirovno pogodbo. Nemčija mora plačati 132 tisoč milijonov zlatih mark, kot dogovorjeno na zavezniški konferenci, ki se je sestala v Londonu. Poincare je rekel, da je napravila Francija konec svojim koncesijam napram Nemčiji. Naveličala se je zavlačevanja cele zadeve. Poincare je rekel, da izvaja Francija le svoje pravice na temelju pogodbe, katero je podpisalo osem in dvajset narodov* in da je ni treba po r.tirih letih smatrati za predpotopno zver. Poincar6 je rekel, da ne občuti nobenega sovraštva in nobene osveteželjnosti radi vseh opustošenj, kojih sledovi so vidni z mesta, kjer je govoril. — Ne govorili bi radi še nadalje o pustošenju aH mislili nanj, — je rekel. — Radi po zabili — in tudi odpustili. V nadaljnem svojem govoru je rekel Poincare, da ni dobila Francija ničesar razven to, kar si je izsilila glede reparacij in da ji je bila zanikana vsa varnost. — V reparacijski komisiji, — rekel, — ki je bila ustanovljena na temelju mirovne pogodbe, smo v manjšini, čeprav so naši interesi največji med zavezniki. Kljub temu pa smo skušali cela štiri leta olajšati delo te komisije, da bi e bila nadomeščena h kakšno mednarodno komisijo, ki bi bila ne-sprotna našim interesom. na dosmrtno prisilno delo. INDU8TRUALNI POLOŽAJ. Poročila iz 65 industrijalnih o-krajev kaiejoT da se je delavski položaj obrnil na boljše, ker je delo boljše in bolj enakomerne razpredeljeno. ^ _ _ _ POČAŠČEN JE GENERALA G0URAUDA. Pariz, Francija, 15. julija. — General Gouraud, ki je sedaj v Združenih državah, * bo najbrže imenovan vojaškim governerjem Pariza. Ce ne bo hotel prevzeti tega mesta, bo poverjeno generalu Hanginu. PROHIBICIJA V ALASKI. Vancouevr, B. C., 15. julija. — George Black, olan okrajnega parlamenta v Yukonu, je naprosil predsednika Hardinga, naj izda povelje, da se oprosti za sto tisoč dolarjev vrednosti žganih pijač, namenjenih v Yukon, katere so pa oblasti Združenih držav zadržale, češ, da se jih ne sme prevesti preko dvajset milj širokega pasu Alaske. DAN BREZ TOBAKA NEMČIJI. POTOVANJE HARDINGA PO DALJNI ALASKI Škandal glede železnice v Alaski bo povzročil dosti dela kongresu in že sedaj so bila odrejena zaslišanja. Broad Pass, Alaska. IG. julija.' Predsednik Harding je zadel tukaj s svojo družbo na prvo nepri-1 jetno oviro. Vse kaže. da bodo naovo otvorjeni stari škandali glede Alaska železnice, proge, či-j futov Guggenhcimov, ki je bila! zgrajena pod pokroviteljstvom j uradnikov Združenih držav in da ' se bodo po javile številne politične komplikacije, tikajoče se pre-meščenja glavnega mesta Alaske iz Juneau v Anchorage. To mesto je zgradila vlada v namenu, da ustanovi tam nekoč svoje glavno mesto. Škandal, ki se je razvil, se je pripetil, ko je generalni poštni mojster v Ncav, takratni senator iz Indiane, na hitro odgodil zaslišanje glede zahtev v Alaski po trditvi, da je pisal prejšni tajnik za notranje zadeve. Franklin Lane, predsedniku Wilsonu, da so ga zvabili na napačna pota glede centralizacije oblasti v Alaski. Razmere v Alaski so skrajno nezdrave, kajti velekapital, kateremu načeluje skupina Guggen-heimov. si skuša prilastiti vse naravne vire dežele obenem z vsemi dobički, ki izvirajo iz tega. Zvezna vlada je že dolgo vedela za škandalozne razmere, ki prevladujejo, a n,i dosedaj še nikdar ganila niti z mazincem. ker se je bala, velikega upliva veleka-pitala. Juneau, sedanje glavno mesto Alaske, ve dobro, da bo stolica premeščena v Anchorage. Kljub temu pa si na vse mogoče načine prizadeva obdržati svoje dosedanje stališče, kar je povsem razumljivo. Vse kaže, da bo zahteval tajnik Hoover popolno pojasnilo glede Berlin, Nemčija, 16. julija. — 2. avgust bo za Nemčijo dan brez tobaka in kadilci, se bodo morali odpovedati za en Han svoji stari navadi, ker so prodajalci in izdelovalci sklenili zapreti vse prodajalne za en dan v protest proti zvišanju davka na tobak. Najcenejša smodka stane dan°s v Nemčiji 800 mark. V WASHINGTONU IMAJO DOSTI PUAČE. Washington, D. 16. julija. Pomožni policijski načelnik Peak j je izjavil, da je ob&tajala polovica vseh jetnikov, katere so poslali | v ječo v zveznem, gdavnem mestu ; tekom preteklega leta. iz pijancev, katere so zaprli vsled popolne pijanosti. Ostali .so zakrivili druge zločine. Vseh .skupaj je bilf aretiranih 5360 oseb. AMERIŠKI MORNAR OBSOJEN Honkong, Kitajska, 15. julija. N*»ki ameriški mornar je bil obsojen na »e«t mesecev ječe, ker je nosil seboj dva revolverja ter 'J00 nabojev. Sodnik mu je rekel: •Resno ste se pregrešili. Skrajne važnosti je, d« kontrolirajo oblasti vse orožje. Band it i so pred par »"* •*»«! **uOtian«o u> (A ■T?iitm« ■> »I. »—-»u^'"«*" Manhattan. Hmrn VoJ-tVcrtr?1*?""! L A • NAHODA- ___cv—— * rwpni__ _________tmmmmrn |wry Pay ifgt iK HiMuat m na prtoMn]«)a P—at aa| a« Maatiai »a> MM M lag Orto. Pri ■prammbt kraja naroCnlkor. ariilwn. te « a«■ Ml |i ijMji MvaMifia lananl. da hitra]« mWwm aaatoratta._ m m »IT t A VN A " ° SJU'tmm v TatapHoiMi C« rt« and t MTV NAHODA. 17. JTTL. 1923. ZAŠČITA PRISELJENCEV Fiskalno leto 1923—1924 se je začelo z dnem 1. julija. Z dotičnim dnom so tudi pričeli prihajati v Ameriko priseljenci iz raznih evropskih in azijskih dežela v upanju, da si ustvarijo v t*jj veliki republiki novo bodočnost. Nekatere države so že izčrpale svojo kvoto za ta mesec, ostale jim bodo pa v kratkem sledile, kajti naval je j iz van redno velik. V pristaniških mestih, kot je naprimer mesto York, je nešteto brezsrčnežcv, ki nesramno izrabljajo te' uboge ljudi, ki ne poznajo niti jezika, niti navad dežele. I Danzadnem se pojavljajo slučaji, ko je sedel prise-; ljenec na lim priliznjenim besedam ter je bil v trenutku osleparjen za svoto denarja, za katero se je moral mučiti j in mučiti leta in leta. Mnogo teh goljufov se poslužuje sleparskih posredo-i valnic za službe. Priseljencu obetajo, da bo dobil dobro službo in obetajo mu toliko časa, dokler čutijo pri njem kak cent. Ko je suh kot poper, mu pravijo, da je dobil službo j drugi, ki je imel več sreče. V New Yorku je tudi mnogo židovskih sleparskih] 4 4 bank i rje v", ki niso pod nobenim državnim nadzorstvom ter si bogate žepe z lahkovernostjo liovodošlecev. Zadnja zakonodaja je imenovala odbor, kojemu liačeluje senator j 'A. Cotillo. Naloga odbora je, preiskati sleparske metode, ki se jih poslužujejo napram priseljencem. Te dni je imel svo-j jo prvo sejo. Pri tej priliki so bile odkrite nove sleparske metode ter predlagana sredstva za odpravo. Upati je, da bodo odborniki uspešni v svojem hvalevrednem delu. Rojake, ki prihajajo v to deželo, opozarjamo, naj bodo previdni. Naj ne verjamejo sladkim besedam. Stara resnica je namreč, da malo da tisti, ki mnogo govori. V svojih poslih naj se poslužujejo domačih, dolgo obstoječih tvrdk, ki sc glede svoje poštenosti na dobrem glasu. — Dopis. Peter Zgaga i Med Ameriko in Anglijo se je vnel hud, značilen boj. Angleži in Amerikanei se namreč prepirajo, kateri parnik je večji: Majestic ali Leviathan. Angleži zatrjujejo, tla je Majestic za poldrug meter daljši, Amerikanei pravijo, da ' je Leviathan za par čevljev širši. Če spor ne bo kmalu končan, bo morala prva li druga stranka zgraditi večji parnik kot sta Majestic i«. leviathan. Toda to bi stalo precej denarja. Denar pa ne gre prav posebno rad niti od Amerikancev, niti oil Angležev. * a « Xemci so se pa menda tudi toliko izpametovali, da ne bodo gradili zastonj parni kov za Angleže in Amerikanee, kot so naprimer zgradili "Bismarcka" in '' Vateriand". * a * Pri prihodnjih volitvah bomo doživeli mansikako presenečenje. Eno izmed teh bo dejstvo, da se bodo zavzele suhe južne države za mokrega severnega demokrata. *. a * Francozi kontrolirajo v Ruhru vse — razen svojih izdatkov. * a * Vsled odloka ameriške vlade, j ne smejo piti ljudje na ameriških • ladjah opojnih pijač. Že vsaj zdrav človek ne sme j kršiti osemnajstega amendmenta. I Bolniku je pa marsikaj dovoljeno.' Bolniku da ladijski zdravnik re- j cept, in s pomočjo recepta dobi i vse. kar hoče in kolikor hoče. * * * Če je na ladji 1500 potnikov, jej med njimi najmanj 1490 bolnikov. Ostalih deset je zdravih. Oni so namreč na oni strani vzeli dovolj pijač seboj. * a * Francija je začela kazati zobe. Sedaj renči na Anglijo. Bulldog, ki je bil dolga leta angleški patron, se je preselil v Pariz. Francija komandira skoraj vso centralno Evropo. Čehoslovaška, Poljska. Romunska in Jugoslavija so njene najvdanejše služabnice. Ta mak. antanta je francoska prednja straža proti Rusiji. Proti Angliji ima pet tisoč zrakoplovov. Nemčija ji ne more ničesar, ker ima v svoji lasti Ruhr okraj. — torej njena pljuča in srce. | Evropski požar lahko vsak hip znava izbruhne. Iskro bo vrgla v kup smodnika dežela, ki je pred par leti klicala ves svet na pomoč ter svečano j prisegala a svojo nedolžnost. * * * * Onim, ki so ji pomagali zgraditi njeno sedanjo moč, bo dala prej ali slej brezobzirno z vso močjo po glavi. _ * * * I)on Sturzo je izstopil iz faši-štovske stranke. Don Sturzo je baje eden najbolj zmožnih ljudi, kar jih premore Vatikan. Navsezadnje bodo res ostale v fašistovskem taboru same barabe. * * * Predsednik Harding potuje po Alaski. Alaska je polna takozvanih totemov. to je starih spomenikov, katere «>o izrezali umetniki starodavnih indijanskih rodov. In ko ogleduje te toteme, mora nehote vzklikniti: Kako minljivo je vse na svetu. Če pa mogoče sedaj ne vzklika tako, bo brez dvoma vzkliknil meseca novembra prihodnjega leta. j Simosiuuciu^ka mr Ustanovljena 1. 1898 Kalni. 3Jrtmnta Inkorponrana 1. 190» GLAVNI URAD v ELY, M-NN Glavni odborniki: "Prevodnik: RCDOLF PEJtDAN. 933 E. 1^5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: Lul'iS BALA NT. Box 106 Itail Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEril PISI1LER. Kiy. Minn. Blagajnik: GEO. I-. BROZJCH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERS, 412 — 12th Ave. East. Dututh, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American Slate Bank Bid*.. 600 Grant St. Sixth Ave., Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZRASNIK, Room 206 Bakev.ell Bid;?., cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh. Pa_ MOIIOR MLADIC, 1334 W. IS Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. i£22 Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNIK. Box 4S0, Ely. Minn. GREGOR J. I-ORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, €217 St. Clair Ave., Cleveland, O- Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7S0 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 539 — 3rd Street, I-a Salle. 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CE1.ARC, 5CS Market Street. Waukegan. 111. Jednotino uradno glasilo: "Glaa Naroda" Vse Ft vari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatv« naj se poSiljnjo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSiija na pred-• sedtiika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStcv se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se laliko vstanovi z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. ma pošastna žival. Nikdar prej še\ niso videli na. konju jezdeca v je- ; klenem oklepu in s težkmi mečem 1 v roki. zato so menili, da jih na-skakuje sam satan. To ni bila ni-kaka bitka; bil je masa ker, in tisoči so padli poti meči krvoločnih i Špancev. Azteki so bili najbolj civilizirano ljudstvo tega kontinenta. Ob času Cortezovega razkritja dežele so imeli /e krasna mesfa, mramor-; nate palače in temple. Njihove re-, ke in prekopi, umetno napeljani v svriio namakanja zemlje, so bili pravi umotvori. Stolpi nekaterih njihovih templev so bili v pravem pomenu besede inaravnost pokriti j. zlatom in srebrom; to dragoceno kovino so.Spanci potrgali s stol-j po v 11 r jo poslali na Špansko, kjer, je služila v večjo čast in slavo .kialja in cerkve. Indijanci so bili j seveda divjaki, — z vidika evrop-; skega merila civilizacije. Med Azteki so bile udomačene najstrašnejše verske ceremonije. 1 Njihovi j svečeniki so žrtvovali svojim bo-( gevom na tisoče človeških žrtev vsako leto; mnogo teh žrtev je. bilo otrok. Prostor mi ne dopušča, da bi šel j v podrobnosti, toda vsakdo, ki je! o tem še nepoučen, naj čita zgodnjo zffnlovino Mehike. Aleksander Dumas ni že nikoli spisal nič ro-mantičnejšega in zanimivejšega. Sledove aztežih prednikov, prednikov C'orteza in njegovih vojni-kov. je opaziti sedaj po vseh Zdru- ■ ženih državah. V premogovnikih. ■ železnih in bakrenhi rudnikih, v ■ plavžih, jeklarnah in pri železnicah jih je brezdvomno na tisoče • zaposlenih, in naši slovenski delav- Tia Ju&na. Mehika. Tia Juana je obmejno mesto, ki je oddaljeno približno 20 milj od mesta San Diegn, Kalifornija. Za svoj obstoj se ima to mesto zahvaliti v glavnem 18. amendmentu. Glavni viri dohodkov tukajšnjega mesta so Ralooni. igralnice, konjske dirke in drugi športi. Mehikan ei ljubijo razburljivost, njihova vlada pa tudi ni prestroga glede različnih ''športov"; samo revolucije, tega narodnega mehikanske-ga športa ne pusti Obregon izvajati. Sedaj, ko razpravljata wash-ingtonska komisija in komisija iz Mexico City o podrobnostih programa, na podlagi katerega naj bi družene države priznale vlado svoje sosedne republike, morda ne b ibilo napačno, če vržemo kratek pogled v tenjigo mehikanske zgodovine. Mnogo je Slovenec v ,ki jim je znan del mehikanske zgodovine namreč oni del pustolovščine av strijskega nad\x>jvode Maksimili jana, ki je vprizoril v Mehiko svo jo abotno ekspedicijo, ki ga ji stala življenje in katere se je u deležilo tudi nekaj Slovencev. — Starejši Slovenci se bodo še spo minjali ponudbe osemstotih gold i narjev vsakemu zdravemu in tele «10 sposobnemu moškemu, ki j< bil tako bedast, da se je dal za peljati ter se pridružil ekspediei ji. Kako se je ta krvava afera iz jhlovila, ko se je vse razblinilo 1 nič, nalik balončkom iz milnici - kjfco je bil Maksimillpan ujet o< Mehikancev, postavljen ob zid ii ci so v dnevnem stiku s temi ljudmi z Juga. Mehikanec je brezskrben človek, ki zapravi svoj zad-iiji dolar kot tla bi bil milijonar, leda sedaj je pričel posnemati belt ga človeka, in obrača se mu na bolje. W. P. — Levi na letalu. Francoko letalo, ki se je spustilo na tla v Li'»ui getu, je pripeljalo tli nenavadne popotnike. Aerojdan* jih je pripeljal rz Hrus-lja. kamor - > dospeli i/. Roftlerda-1 ma. Tjakaj jih j«* zopet pripeljal nemški aeroplmi. liili - trije mJa-Mi levi s svojim ki t it e! jem. Na ; letalu so bili tudi trije navadni ; p;»tniki, ki iiin ji* bilo j>rav, da so t ]>f»tovati z lt'vi. IJilo pa j<- mnogo i potm-alee-v. ki st* nikakor niso ho-; teli peljati z levi in senleti v druž-. Hi tako čutlnih popotnikov, tako ; (H m1 j<* letalo zakasnilo, dokler ; se niso našli potrebni po-potniki. I Ko je frčalo letalo po zraku, so bili levi. ki sr> potovali kot obieaj-| ni p potniki, popolnoma mirni m , niso na nMn-n način kazali, da jim ne ugaja tak način transportira-nja. Ki-otitelj je izjavil, da se mora iK)služevati takega prometne-1 ga sredstva ker > » mu železnice stavile take txgoje. da bi mogel I sel p pr>-nekaj dneh dospeti v Pa- I riz. To so gf4ovo prvi levi, ki so j se voz ! i z letalom. Srei'-nejši so 1 od toliko ljudi, ki za vidno gledajo v zrak, kadar zasujejo brnenje aeroplanskega motorja. Neva madžarska gimnazija. Kot dcenava bec-grajski " Preporod''. se 1k> v Vel. Rečkereku v kratkem ustanovila katolislca madžarska ^nuiazija. Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki. Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo samo $1 00. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe v Ameriko. Frank Sakser State Bank 82 Cortland) St., New York, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. wova ZAmavA ptjiqa NA KRVAVIH POLJANAH' a Spisal Inn MatiScj^ —. — 7i .t oi~T7 RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polkovem uporu ter njega zakletvi. Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik iz vojne. "GLAS NABODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ustreljen, — to ve vsak šol ar ček v Sloveniji, ker je to mnogokrat j. eital. Vs, tere je vodil Montezuma, — indi-l janski kralj, so Azteki mislili, da i sta konj in jezdec skupaj ena sa- Spopad omladincev. V Xovern S:ulu je prjslo d<» spo-ilda med člani "Or j ime" in Sib-ke naeijonabie «mladine", c prepira je nastal pretep, i>ri aterem je nurala intervenirati i«lieija. Kakcr po-ročajo, je n<»vo-atisvka ]>ol:cija po višjem naro-ilu sklenila, da bo vse osebe, ki i povzročale izgrede lia škodo u^letla nu«ta. izgnala v njihovo e:novno občino. Stekli psi v Zagrebu. Set" Pasteui'jevega zavotla v Za-:rebu dr. Ljudevit (J uts- li v je <>-k //)ril. da je v Zagrebu v^ik daai igu 'iz en ill povprečno (i—8 po tfklih ]VIeweea januarja je »ilo iiie«! 82 ( na Pa^teur- evem zavodu :>."> iz zagrebške žn-»airije. a le 10 iz v.*ie Slovenije, l Bosne, 11 iz ličko-krbav^ke /\\-»iuiijc in iz vseh ostalih župani j >o 2 d 4 oseibe. Meseca iebruar-a je bili) med (54 ugrizenei 2-5 iz :«^re'>ške žnpanije. iz Sl«»venije >. Iz Bom'sc 1 iz pvenvja IG. ]> )/.*'ška žu->anija 1<> itil. Meseca maja pa od [0-» ltobiLkov Zagreb in okolica it! Vedno je torej v Zagrebu Ln okolici več oso-b gi-izenih po steklih psih, nego j>o vseh ostalih žu-panijah in ve*- kak<statek živinozdrav-nikov in «Traolanje p? »v. Zanimivo je dejstvo, da na Hrvatskem ni-o rosi k i slučaji, da ogrizejo ljudi stt k!i volkt)vi. Prva miiF.limanfika maturantka. Hčerka na-'-'iitika v min. - rstvu notranjih pi slov X<*dž:-la ll;;(l/.i<; je napravila v i 11 »gradu irintna-zij^ko maturo. Ona j'' prva muidi-manka i/, i>* -»ik; je končala gimnazijo in mat utirala Jugoslovanski picfescrji na dunajskem vseučilišču. Septvmbra U-ira !•■ t a si* visijo mtxlnarodiii višji tečaji iz nr-dro-: Ii-V ja. ZgclovilK'. v H-ij-.Marije, tij:n«lnega g« rrdavato'lji s i olo.vlej -prijavljeni prof«* »rji Stan. Stan"jevii. dr. T«>ioia Zivau<>v'.'- in *Jr. L. Pitamie Predavat fl ji in slu?3trfji dobe razne ugodnosti. ftttAŽ' NABOPA. 17. Jfli. 1923. Zagonetno, toda resnično. v sponor začetnici sufsa getskega gibanja. i «* Na sledi izgubljene Madone. Tekrnn zadnjih sest mesecev s»o policisti in karabinerji po celi Italiji iskali neko starodavno sliko Mftdone deli" Alunno. ki je bila ukradena iz katedrale v Peru-giji, v provinci Umbria. Edino pričevanje, ki je bilo količkaj vredno, sta nudila dva kmeta, ki -stil povedala karabi-jij*rjem, da sta v nr*ki "nof i cena slika Nicol«; da Feh tei: pri tatvinah >lik iz »•erkva ill |H»h*-ijH je prišla tlo pr»*pri''*aiija. da b<> dobila na/a; .....tale slik,- 1/. umetnine, ka- korhiti !>.. za b lila v< ditelja ter M ado no iz Perugije. • • 0 Vse tatvine je zasnoval človek, ki m je izbral le -dike iz trinajstega in petnajstega stoletja in n** le radi njih vrednosti, temveč radi njih le|wite. Izvažanje manjših slik V Združen- držav.- j.- postalo v^nz-memo lahko pod j*.*, jem. da ta pee. Tatvina hi ne bila »ogo4a V velikem mestu, kjer ko dragocene slike dobro zastražene, a na deželi ne »bdijo kmetje niti na trenutek na to, da hi mogel kak tat oropati cerkev in še manj, da bi ^ mogel dotakniti častitljive »like Minione. Policijski načelnik v Rimu je pr> tatvini v Perujriji določil sv<^ j« najh^djše može. da rešijo to zadevo. Vlada sama je bila resno vznemirjena, kajli če bi se vršile tatvine v liubriji tako i*go*to kot dotedaj, bi bila provinca kmalu oropana vseh dragocenih slik. Vsled tega je bilo treba na vsak način izslediti krivca. Policisti, preoblečeni v inozemee. ki kupuje jo starinske predmete, so prebr-akaii vse prodajalne staroiitnost! po celi Italiji, a niso mogli najti niti najmanjšega sledu jHijtrt^ša-nih slik in tudi registri na mejah in v pristaniščih niso ničesar vsebovali. kar hi kazalo, da so bile »»like poslane izven dežele. • . * Neki policijski komisar, ki govori pet aH šest jezikov ter si je izbral za svojo posebno stroko zasledovanje prodajalcev ponarejenih starožitnosti. se je prostovoljno oglasil, da reši to zadevo. Preoblekel se je v nemškega turista ter se pričel potikati po okraju Rima, v katerem ponavadi žive prodajalci pravih in ponarejenih atarožitnosti. Ko je nekoč sedel v majhni krčmi ter pil čaifto vina,- se je neki prijatelj privatnega prodajalca ponudil, da bo od vedel tujca v svojo hišo. da vidi. fe ima mogoče kaj. kar bi tujcu ugajalo. Prodajalec, po imenu Francesco Gatti, je tudi naročil čašo vina in pričela sta razpravljati, de bi bilo mogoče najti gotovo vrsto poree-) ki iaaft, katero je hotel kupiti nami- * Novice iz Slovenije. Eaine nesreče. 66Ietni tesar Iran Ogorelec je delal streho pri posestniku Josrpu Brezniku v Ljubljani. Nesreča je hotela, da se je .streha podrla in zlomila obema rebra, Brezniku pa še hrbtenico. "Rudolf Jurgcle. ključavničarski vajcnec na Brezjah, se je pri streljanju z možnarji obstrelil po glavi. Franc Kranjšek, kurjač južne železnice v Litiji, si je pri padeu na tiru zlomil denno nogo. Slika nam predstavla pokojno Suzano B. Anthony začetnico su-fragetskega gibanja. National Womans Party je proglasila dan 22. julija za praznik na čast svoji prvoboriteljici. _ Bljuvanje ognjenikov. ! , _ 2 red kratkim so se ponavljali na Siciliji stari prizori. — Različ- * na mnenja o vzrokih tega revo- d lucijonarnega pojava. — Izbruh 1 se naznanja z raznimi zname- ] nji. ; Na sicili jamskem otoku je v zad-;ii tednih čudežna gora Etna po-srocila zopet strah in trepet bližje iu daljne okolice, iz žareče jene notranjosti je ob gruznem obnenju bruhala Java. nad nje-im vrhom pa so -se dvigali tem- j '»zeleni oblaki dima. Mogočni to-1 i lave so ogrožali in deloma tudi j ničili cvetoče naselbine, delo in •ud mnogih let. Ponavljali so se zopet prizo-1 i i/, davnih dni. ko je ognjenik It na. pokrita z večnim snegom. 0 krajšem ali daljšem obdobju zbujala med prebivalstvom strah 1 obup. Zgodovina je zabeležila • ozdaj že nad -sto takih izbruhov, osednji ognjenik na otoku tromboli je v aktivnosti že od ; lomerjevih časov. Večji izbruhi e ponavljajo <*1 časa do časa. O vzrokih tejra revolucionarnega naravnega pojava so mnenja j azlična. Vsekakor je pojav v zve-i z gibanjem v notranjosti zem-je. ki dviga na površje takozva- 10 magmo, žarečetekočo vsebino i a še zemlje. Magma se nahaja v j rlobočini. ki onemogoča vsako! leposredno opazovanje. Ta. s pil- j 11 prepojena kremenčasta raz-topnina se strjuje, ako se zniža emperatura in se pretvarja v ge-dogično obliko. Prvi pas magme, edro zemlje, se nahaja v trdnem )lašču. debelem trideset do štiri-ieset kilometrov. Največja globi-la. oziroma izkopnina v zemlji, ki e je dosegla doslej, pa znaša ne-co.; nad dva kilometra. Tempera-:ure v pasu magme se cenijo na ►000 stopinj Celsija. od' nekaterih raziskovalcev pa še mnogo višje. Maso magme, ki jo vulkanski izbruhi mečejo na površino zemlje. imenujemo lavo. Kakor je pač obročje gore bolj ali manj strmo, teče lava a- hitrih tanjših tokih, ali pa počasi v širokih poljih. — V obližju žrela ognjenika Etne se premika lava od 4 do 7 kilometrov t eni uri. V večji oddalje nosti hitrost nagloma pojema, dokler se lava naposled ne ustavi, shladi in strdi. Pri eksplozijah, ki vodijo do vulkanskega izbruha se trgajo tudi rahle snovi, ki lete \7 žrala deloma v trden ali mehkem stanju, deloma pa vsled oh-lajenja v zraku dobivajo trdo obliko. So to cele klade granita in sijenita. mase lave v obliki bombe, »z magme izločeni kristali, pa tudi tv.yrina, obstoječa iz pes>ka in pepela. Te rahle snov! so glavni del tvarine vulkanskih erupcij. Iz klasičnih opisov katastrofe. ki je leta 79 pred Kristusovim rojstvom zadela mesti Pompeji in Herkulannm vsled izbruha Vezuva, je znano, da je baš posipanje s takimi rahlimi snovmi bilo naj- bolj pogubno za prebivalce. Te snovi so jih uibile, zmečkale alt zaduile. , * -s. Take pepelnate snovi vulkanskih izbruhov lete vsled svoje neznatne težine visoko x zrak in veter jih raznaša tudi v oddaljene kraje. Te snovi oznanjajo kata strofo v oddaljenih krajih, ki ni so v nikaki zvezi z naravnim pojavom. Tako je veter raznašal pepel iz Vezuva celo tja na Sicilijo in tudi preko Jadrana do Kotora Pepel vulkanskih izbruhov na Is landiji je bil zanesen od vetra tja do Stoekholma, na daljavo 1900 kilometrov» Pri izbruhu ognjeni ka Krakataua so vzhodni vetrov višjih at m/sfer zanesli pepel daljavo 2500 km. najdrobnejši de li pepela pa so v velikih višaval napravili pot okoli sveta. Predhodniki vulkanskih izbru hov so prav pogosto, skoraj s* sme reči navadno, zeio gotova zn; menja, ki so izkušenim ljuder že napoved predsteječega dogod ka. Obenem s tresenjem zemlje s pojavlja votlo bobnenje in grme nje, ki ponienja težko obremenje nje živcev ogroženega prebival stva. Zanimivi Y° tudi vulkanski h brnhi. ki se vrše pod morjem. — Magma lažje predere tanjša i slabejša mesta zemeljske skorjt ki so v zvezi z morjem, kakor c na na kopni celini. Večina poostaji so čakali na (iattija štiri njegovi prijatelji, predstavljajoči telesno stražo, ki bi takoj', napadla vsakega, ki bi sledil ali opazoval družbo. Slika je bila I skrita v neki privatni hiši. v o-skrbi nekega joklarskojza delavca, zaposlenega v bližnji topilnici. Za slučaj presenetil nega obiska policije je bila slika, v svojem .starodavnem okviru, skrita za o-peko v m*ki omari. Opeko so previdno vzeli ven in krasna slika Madone je prišla na dan. Ravno ko je dozdevni kupec i preglede.val umetniško delo. je vstopila policija. Gatti je priznal, da je ukradel sliko. Ko so ga privedli pred sodnika, je rekel, da se je preoblekel v poljskega delavca in da se je *>kril v cerkvi pred Ave Marija*, ob katerem ča-»ii je cerkovnik cerkev zaprl. Pod, »vojo »uknj«. je imel dolgo vrv | ter je spal do polnoči, nakar je »pustil ->liko z altarja ter ven skozi okno nekemu tovarišu, ki jo je skril p<>d svoj plašč. Voz je čakal in na ta voz je naložil -diko ter jo pokril z vrečami. Voz ni vzbudil nikake po-7> most i, kajti Perugia je poljedelsko me*to in kmečki vozovi prihajajo ob vsakem dnevnem času in uri. ojasnjena te-k >m obravnave proti Gatti-ju. Za bibliofile. Frane.-ki l;sti priobčujejo ogla-- \ \/ katerih j«' raz videt j, da se v Parizu sfcoro vsak ted«n vrše javne lieitaeije unietnai in leprli knjig. Plačujejo s kuji-<^o. Nedavno se je na taki razprodaji za krasno izdajo knjige "Džungla" Kudyarda Kipliaiga «|iw»*j>la «-rv» frankov, za hi:j'«.ri '*Lts Hucolique^*" od Andreja Chetkierja frankov, za *'('yraiio de Bergerac" od Rostan-da liHH> frankov itd. Najvišja svota se je pa plačala za Ana tola Franeea knjigo Rki zavod na R a kovni ku. Darila za kapelo Matere božje". gladeče se na dva in deset di na. t" je v. Teden pred Veliko nočjo je začel s temi bloki nabirati po Dolenjskem na progi Ljubljana— Now mesto. V desetih dneh je tam nabral okrog :$500 kron. Dne 24. eprila je prišel osrečevat Ma raberr ter je na Aleksandrovi cesti v dveh urah nabral 400 kron. Si u žbu joč i r.t ražnšk g a j e a ret i ra 1 hi končal bogoljubno delo za lezijanvki zavrni. Obsojeni Vidmar je svoje dejanje priznal ter se je izgovarjal, da je storil to na prigovarjanje nekega po imenu neznanega duhovnika. .sodilo zaradi prvega delikta na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa pride pod policijsko nadzorstvo. Le»pa mladenka! Fantje med seboj. V Puterhofn pri Tržiču >e je v neki gostilni sprlo in nato stepi o več fantov. Eden je vrgel v drvarja Janeza Čveka iz Preddvora sekiro, ki mu je priletela v nogo in ga občutno poškodovala. Nova lekarna v Sevnici 1 Majg. plin r m. Anton Abramovič,; šel' lekarne stalne vojaške bolnišnice v Ljubljani, je rprožM ustanovitev nove ja^ie lekarne v Sev-i n km. okrni P. rožice, iu je obenem zaprosil za koncesijo. ALI VESTE, — fr«vi» zdravila vidf/ujejj zdravje v družinah. Kot izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec —^ jemljite Severa's Balzol (prej m«« kot Živinski Balaam) Priporočen za ■eprebavljanje, xa«tareU zaprtja in oililwloili Cena 60 In 85 centov. W F ^FVFRfl CO C£DA;l KAP i v r . IV e Rudarja Jovcauxa iz Doudija na Franeoskera j<* zapustila žena in je živela na koruzi z njegovim prijateljem. Ko jc lioMa zopet k njemu nazaj, ji j*1 to dovolil, ali zaradi team je moral od svojih iptii-jateljev venomer poslušati žaljivke. K<> je mož z vee drugimi rudarji stvar premislil, se je ves razkačen oborožil, s sekiro in prežaJ, kdaj pride žena. Ziizdelo <»e mu je, da jo je Sj*ozaial v neki gruči blizu svoje lifee. Ves besse^i je zamahnit s sekiro pt» dozdevni ženi. Neki mož je priskoči! žrtvi na pomoč, a jo je dobil še sam. da se je zlek-nil po tleh. Morilce se je javil v zapor. Tam je pa .spoznal strašno zmoto. V resnici ni bil zamahnil po s veji že»i;, marveč po sosedi in po njenem tastu. Artar Skedl v Pragi. Pogreb dr. Milka Gnezde, čigar zemeljski ostanki so se prepeljali iz Niša v Ljubljano, se je n^M. 5. ju«, z južnega kolodvora k sv. Križu. Ne&danji "Preporo-daš" in jugoslovanski dobrovo-ljee na .solunski fronti dr. Milko Gnezda je služboval kot srezki in železniški zdravnik v CaTlbrodu, kjer je nedavno podlegel zavrat-ni angini. Pokojnik je zdrav izšel !'Z težkih bojev na solunski fronti, a je usoda hotela, da je ]K> dokončanih študijah p«TKlleg>>l mrki bolezni. Ni mu bilo dano, da bi dolgo časa gledal uresničenje '-vojeiga ideala, osvobojeno Jugoslavijo. Pokojnik je bil sieer poke,pan v bratski srbski zemlji, katero je od nekdaj vneto ljubil, toda njegova žalujoča mati in sestre so hotele imeti svojega Milka v svoji ožji domovini. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATEUEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, .70 Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detcla. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in teživami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani, Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 17 0 strani, .60 Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovee. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-sestavljen. Vsebuje 239 strani, .65 Darovana. Spisal Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .45 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, .55 Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Ilolmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .50 Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar. Globočutna in pretresljiva slika znanega in povsod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, .25 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avc^ust Ienca. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne grasčake in junaško umirali mučeniške smrti. Vsebuje 378 strani, .75 POŠTNINA PROSTA "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York * * -K -k -K -K Nuga-Tone Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrne denar. ^ V Pragi je umrl dvorni svetnik dr. Artur Skedl, profesor na pravni fakulteti praškega nemškega vseučilišča. Predaval je eivilno-pravdni prestopek in napisal več monografij. Svoje dni He je Živahno udejstvoval tudi kot politik in pristaš nemške napredne stranke. Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice in ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mrači, če ste se že naveličali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem poskušajte Nujra-Tone, in izprevideli boste, kako hitro se bost« £ntili drugačnega človeka! Devet desetin človeških bolezni, kot irpehavanje, anamija. revmatične bolezni, glavobol, nevralgija. na p rimer slabi tek. neprebava, vetrovi in kolcanje. zaprtje, pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervoznost, nespečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi in slabe krvne cirkulacije. _ Vsak ud, vsako delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje življenje tn delovanje, živčna moč je poglavitna' stvar sa želodec. Jetra, ledice. d rob, utripanje area in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone Je najbolj uspeano zdravilo za nervozne m fizično izdelane. Zakaj ? Ker sestoji iz osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih1 predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Nujra-Tone je bogat na železu in fosforja — ter je hrana krvi in živcem. ^Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja ix njih strupene sestavine. Nič več vetrov in koleanja. težke sspe in pokritega Jezika. Htč več bolečin in bolezni! Kuga-Tone daje čudoviti tek. dobro prebavo, stanovitne živce ter zdravo okrepčojoče spanje. Nuga-Tone obogati kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenj* zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može, zdrave j še in krasnejše ženske. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit j« v pripraven zavojček. Pokrit J« s sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskuiajte ga. Priporočili, ga boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA-.—Cena Nuga-Tone je en ($1.00) dolar za steklenico. Vsaka steklenica vaebtij« devetdeset (M) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahko k«»lle test žkatslj, Šestmesečno zdravljenje za pet ($5.00) dolarjev. Jemajte Nufa-T«aa dvajset (20) dni. Cm niste zadovoljni z uspehom, vrnite preoatanek zame a ikatljo ta Ml vam tmua takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izrubiti niti penija. — Ml prevzamemo rizike. Nuga-Tone je na prodaj pri v* i h dobrih Iskarjih po enaki ceni in enaki garanciji. _____ KO NAROČATE, SA POSLUŽ1TE TEGA KUPONA. . NATIONAL LABORATORY, S-20 . 1018 S- Wabash Ave., Chicac*, 1IL ^ Gospodje:-—Prosim, dobite priloženo..............za kar mi potljite............-t* Steklenic Nuga-Tone. Ime ......................................................................... Cesta In Itv. ali R- F. D..................................................... Kcsto.DtMn u«;«■ *<•_»>j»*»m»»«*««• «»«■»_»uusl I Zelo priporočljiva služkinja je 23 let stara Amalija Šestan iz Hrvatsko. Meseca januarja je vstopila v Fdniatu v lahkem okraju v službo kot dekla z izgovorom, da še nima poseilske knjižice, ker je to njena prva služba. Par dni nato se je dala od hišne hčerke lepo oblevi, ^la ž njo k mam in potem izginila. V drugi polovici februarja jo prišla k nekemu posestniku pri Sv. Urbanu pri Ptuju, ki jo je vzel v službo. Dne 21. februarja je zopet tukaj izvršila tatvino tew hila vsled teiga z razsodbo dne 16. marca pri. olcrož-nem sodišču v Mariboru obsojena na 6 nnweev težke ječe. Že šestkrat kaznovano nepoboljšljivo tatico je celjsko, okrožno sodišče ob-'* _LL __ —— SOSEDNJA HIŠA. A. a QUEEN. Z* "Glaa Htroda" )Nfil a. F« GLAS NARODA, 17. JUL. 192S. h "Gospa Monika. Spisal Zvonimir Kosem. ROYAL'MAILlI N«bteU«M Jmoil»»iiwk> via*«. 1 Hitra, direktni sluiba m«4 New York - CberWnrg - Hamburg s MU. Mltku. isIIEwImI "O" pareiki. Mo-1 dmi v Tudorirft. — P«n*ta odpluti*. I "OHIO", "OftCA", "0MH1MA", "OftBTTA" V En—c: CENE Is Etio»k . u ni n m M 1130 in v«« $103.60 Htm'c $13«. In ve« 1102.60 SlZ5inve£» »0.00 Cherbg »135. In več 4100.001 ........ $10«.35 Zagreb.......... $106.0« Sknhkm >fiTi>«> kabin« » trat tem rtmdu. VA2NOIN« izgubljata imi nakupom t.ketov sa val* sorodnike v Knopi. Nora kvota erične I. jul. Za navadila vprašajte »rt lokalnih agentik aii »n ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY 2* Broadway New York City Združene države proučujejo razmere v Jugoslaviji. United States Department ol" Agriculture proučuje poljedelske liijj.re v Evropi v s vrhe, da sina podlagi primerjalnih podatkov oceni, kuliko ameriških poljedelskih in živinorejskih produktov svet utegne potrebovati. Politične izpremernbe v Evropi in razkosanje veleposestev pa po-vzroeujejo precej težkoe razisko-vateljem, ako jim treba primerjati sedanje letine z onimi pred vojno. Statisticarji in eikonomi poljedelskega departmenta proučujejo sedaj poljedelstvo poedinih dežel, in njihova poročila bodo kmalu priobeena. Pregled o poljedelstvu v Jugoslaviji, Čehoslovaški, Avstriji. O-grski, Romunski in Bolgariji je ■ že dovršen. Pregled o poljedelstvu na Francoskem, Poljskem, — Nemškem in v sredozemskih, pokrajinah bo pa ikmalu gotov. Podatke o poljedelskih razmerah zbirajo in proučujejo zastopniki poljedelskega departmenta, ki se nahajajo sedaj v Evropi ali ki so se že povrnili iz Evrope, s sodelovanjem mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu . ALI VESTE, — > da bo praznovala dne IS. julija ena največjih slovenskih organizacij \ Ameriki, Jugoslovanska Katoliški 1 Jed nota svojo petindvajsetletni«*? Al veste, da je turški tobak najslavnejS na svetu in da vsebujejo Helmar tur ške cigarete 100% Cisti turški tobak: nov na roki je bil tako očitajoč, je ugašal... A zapet — čudno sladko je postajalo gospe Mo-niki pri srcu ob pogledu na elegantnega Apolona — in gospa Monika m tega čustva ni mogla raztolmaeiti. <4Got^>a, jaz vas... " Kaj ji je govorni? Da jo občuduje. da jo ljubi?... In govoril ji je toliko.., ln ona — o čem mil je govorila vse predpoddne, vse popoldne pod zelenimi kost-auji?... Da ga ljubi tudi t$aina, da lju'bi njegove črne oči?... In govorila mu je toliko. .. Ne, ne — saj gospa Monika ni hotela — vse to so bile sanje... In pdteni? Potem ko se je k zemlji sklonil večer, ko sta s t oprl a izpod kostanjev, ko so se tiho zaprla za njima vrata m sta obslonela tesno drug ob drugem ob odprtem oknu, on z desnico okVog nje-netgra pasu, ona z levieo okrog njegovega vratu, oba zamaknjena v leipoto večera na jezeru — ali niso bile vse to sanje? Sanje, sanje, ko so žarele nizko, tako nizko nad jezerom zvezde bi so bile vse dosegljive, vse tako blizu, da sta jili trga'a ves večer in vso noe do zore, da je bila soba kakor pravljična spalnica, »pršuta z rdečimi, gorečimi cvetovi. . . (fospa Monika se je vračala v mesto zadovoljna in ponot-cna kakor zmagovalka, v črni toaleti, visoka hi nedosegljiva, s sveže za-dahnjenimi lici, v blisku briljanl-nih prstanov vzvišena zagonetka. Njena vest je bila mirna. Ko jo je pa tako sladko pogledal! Kretanje parnikov - Shipping News Čez 2000 let. Po najnovejši statistiki znaša prebivalstvo naše zemlje po svetovni vojni okroglo 1.650.000.000 duš. Sodeč po demedanjem naraščanju, računajo statistiki, da bo čez dvesto let število prebivalstva na zemlji znašalo čez šest milijard. Vsled tolikega števila prebivalstva bo brez dvoma nastala potreba, da se ljudje nasele tudi v pokrajinah, kjer se doslej niso hoteli ali niso, mogli naselili. — Ogromna Sahara in širne kitajske puščave se^bodo morale prilagoditi kulturnemu delu. Kljub tej, perspektivi par se bodo pojavile silne tezkoče glede prehrane štirikrat tolikega prebivalstva, kakor ga šteje danes zemeljska krogla. Le kaka uničevalna vojna s strahovitimi svojimi sredstvi bo mogla preprečiti veliko krizo prehrane. Z najnovejšimi sredstvi, ki so bila izumljena po svetovni vojni, bo vsaka prihodnja vojna uničila na milijone ljudi. Pomislimo samo na najnovejše strupene pline, kateie bodo aeroplani sipali v bombah na zemljo iz višine ka-! kih desetih milj. Tem se pridružijo še aeroplani brez pilotov, ki bodo kakor demonska strašila križarili po zraku in sijali smrt na Človeška prebivališča, dočim jih bodo dirigirali ljudje iz u sodnih sob na zemlji. Kje so pre roki večnega miru? Cher- 14. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Pres. Fillmore, Bremen. 15. avgusta: Taris. Havre; Zeeland. Cberbdurgh, Pres. Monroe. Cherbourg. 16. avgusta: Mongolia. Cherbourg. Hamburg. 18. avgusta: Albania, Cherbourg; Olympic, Cherbourg:; Orbita, Cherbourg. Hamburg; — Leviathan. Cherbourg; Veendanm. Boulogne. 21. avgusta: Aquitarwj, Cherbourg; ReliaWe, Cherbourg. Hamburg; Pres. Harding. Cherbourg Bremen. 22. avgusta: France Havre; Lacnnfa, Cherbourg: Hamburg; Lapland, Cherbourg; Treatment Van liuren. Cherbourg. Hannover. Bremen. ^ 23. avgusta: Minnekahda. Cherbourg. Hamburg: — Westphalia,' Hamburg; President Wilson, Trat- ' 25. avgusta: Homeric, Cherbourg; Orra, Cherbourg, Hamburg; THorm ina. Renos; Rotterdam, Boulogne; Tres. Arthur, Cherbourg, Bremen. 28. avgusta: Roussillon. Havre: Mauretanl*. Cher-be urg. Pittsburgh. Cherbourg;, Bremen. 29. avgusta: rres. Polk, Cherbourg; Beldlits. Bremen; Conte Rosso. Oenoa. 30. avgusta: Kroonland. Cherbourg. '"lSJ"?" Havre: Majestic. Cherbourg Volendam. Boulogne; George Washington. Cherbourg. Bremen. j 4" J^^ng^a." Cherbourg; Resolute. Cher 'bourg. Hamburg. i 5. septembra: Belgenland, Cherbourg. 8 L^tT!" Cherbourg: Marta Washing ton. Trst-________________________- msuucHUNF I*" »ravnost v Jugoalayijo** Edino direktno spomladno odplutje Otvi titnnk vein)* »»Ml a MARTHA WASHINGTON - 21. JullJa ARGENTINA—enoten razred—9. avg. PRESIDENTE WILSON — 23. Aug. v Dubrovnik ali Tr.t $102.50 in »5. ?el«nina v notrauj<*t xrnerne. Nobenih vi-Vora4.it. pri bliiniem s^entu sil pri phelps bros. * CO. 2 We«C6*.. N. Y. Novi knrz poljske zunanje politike: Novi poljski zunanji minister Sevda je poslal češkemu zunanjemu mintistru dr. Benešu povodom svojega nastopa brzojavko, v kateri zatrjuje, da bo storil vse za zbližan je in slyipnt* delo n^d Poljsko in Češko. R&JAKI, NAROČAJTE SE NA •OLA8 NAB0DA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. ________.X, . ■ - I DR. LORENŽ joH 642 Pnm^ Ivi^ ^ ^nTOTOGH, PA. fi^TP f^^TJ^' pjfc »ijTlii V. USmTil SUSS^m^^wmSSSr ? fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOURJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je pil-bližno $200.— za enega potnika. V slučaju, da naslovljenec sa ls-plačiLo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali nam pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlado pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene in izplačajo take čeke v dinarjih Sele potem, ko dobe iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobrenL Onim. ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošti brez neprilik. Tudi za nabavo potnega lista — (posa) je najpripravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik - dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi s dinar j L V Italiji in zasedenem ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino sa dolarska Izplačila kakor sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od 925. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vaškega dolarja. mpz IiplaNH v islsrj^, - • Ta pristojbina je veljavna m dolarska izplačila v Jugoslaviji ln Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82Ceftba*SL,' M»Y«fkGtj Pozor čitatel ji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem bosto ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. VELIKB važnosti sa potnika K da je natanko poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne 1 skušnje nam je mogoče o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke, ki Imajo kabine v III. razredu. Ako ste se namenili potovati v stari kraj, nam plžlt« kar bo to v Vašo korist. Tudi ant, ki ft* niso amerlikl tfriav-Ijanl, smsjo potovati v stari kra| na obisk In IIm J« dovoljeno vrniti j •a. Na žel Jo dajemo vsakemu te zadevna pojssnla. Kdor iell dobiti sorodnike ali znance Iz starega kraja, naj nam pl- Se za navodila, kajti število priseljencev je opaejeno. Za potne stroške izplačuje po na-Sem naročilu Jadranska banka tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 CortUndt Street New York Glavne zastopstvo Jadranske banki Dekle, kakor modrina jezera, razodeva tvoja preprostost glo-bočino tvoje iskrenosti. iqrst Prare pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez toga, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tudi prave Slovenske Victor iu Columbia plošče dobite le pri IVAN PAJK Victor Dealer / 24 Maiu St., Conemaugh, Pa. Cenike zastonj, pišite ponj. ■ / 57 • (Nadaljevanje.) " — Kako dobra je, — je prišlo preko ustnic mlade ženske. Opo-tfekaje se je odala proti vratom, katera ji je tiryce odprl. Pred hišo & ta stala dva voza. Gryee je pokazal na prvega ter mirno rekel: * - - — Se vedno eaka na vas. Stopite k vozu ter odprite vrata. Hote vam nekaj povedati. I ' I y Mis« Oliver je izgledala presenečena, a se je pokorila. Odšla je pro>ti vozu. Jaz sem obstala na pragu. Gryce je stal za menoj v veži. Oba nis\a obrnila niti za trenutek oei od Miss Oliver. Stopila je k vozu, odprla vrata a jih takoj zopet zaprla ter rekla proti Gryceu: — Zmotili Kte se. V vozu je moški, Gryce, kateremu se je očividno ponesrečil načrt, od katerega je toliko pričakoval, jo je nekaj časa pozorno gledal ter nato* rekel: — Jaz da seui se zmotil! Mogoče. Potem je Miss Spicer v drugem vozu. Mirno se je obrnila Ruth Oliver prota drugemu vozu. Tedaj sem že razumela, kaj ima detektiv v mislih. Komaj je mlada ženska odprla vrata drugega voza, omahnila ter padla kot mrtva na ti«. V naslednjem trenutku pa se je z nadčloveškim naporom zopet vzravnala, skočila v voz ter zaprla vrata za seboj. V istem trenutku sta konja potegnila. Voz se je umaiknil ekvipaži Miss fcjpieer. — No, kaj je to? — je rekel detektiv. Jaz pa nisem ničesar premišljala, temveč planila proti vozu, da vidim, kdo je bila oseba, katere je Miss Oliver najprvo tako prestrašila in k kateri se je nato zatekla. V naslednjem trenutku sem stala nasproti Miss Spicer in Miss Althorpe, katerima je Mr. Stone pomagal iz voza in takoj aein se zavedla eudnega položaja, v katerem sem se nahajala pred obema ženskama. Hotela sem se na dolgo pravieevati ,a priskočil mi je na pomoč Gryee. Posrečilo se mu je obrniti pozornost obeh žensk na>e, da nista prav nič vedeli, v kakšnem kritičnem času sta prišli. Medtem pa je voz ,v katerem je sedela Miss Oliver, na znamenje detektiva sledil drugemu vozu in oba sta se hitro odpeljala, ne da bi jaz izvedela, kdo je pravzaprav sedel v teh vozovih: Hitro sem .se poslovila od dam in Mr. Stone-a. t>olgih korakov see odhitela v smer, v katero sta odšla vozova. Na naslednjem vogalu sem videla stati voz. Gryee pa je bil hitrejši kot jaz. Skočil je v voz, ukazal nekaj koeijažu ter se odjelal. Videla sem le majhen košček sive obleke Ruth Oliver. Nisem hotela, da bi me vodil za uo« ta premeteni detektiv in obrnila sem se proti drugi cesti, v katero je zavil drugi voz. Prišel je skoro do Avenue, a je moral obstati, ker je ravno šlo dosti ljudi čez ce.-to. Hitro sem skočila naprej te videla, da sedi v vozu Franklin Van Burn a m s. Kaj naj si mislim * Da sedi v drugem vozu Howard Van Bur. nam s in da je Gryee sedaj vedel, s katerim obeh bratov je Miss Oliver »pojeua v strašni aktivnosti i * - L. Petintrideseto poglavje. rf * Kot sem pozneje izvedela, je bil v drugem vozu res Howard. Ker se je Oliver najprvo strašno prestrašila, je domneval Gryce, da bosta oba razburjena, da si bosta očitala in da ne bosta mogla, ničesar več tajiti. Proti ^pričakovanju pa je našel Miss Oliver mir-M no, slonečo v kotu in tudi Howard ni bil dosti razburjen. s S hladnim mirnim glasom, ki se je le nekoliko tresel od nevolje, je vprašal Howard detektiva : s — Kaj pa je s to prismojeno deklico, katero ste mi vsilili kot spremljevalko T Niti v Minjah bi mi ne padlo v glavo slediti vam, I če bi vedel, kakšna presenečenja a, dovolite--" . In potem? Ali ni bilo vse kaikor v omotici, ko je sedela pod zelenimi kostanji za mizo, njej nasproti njegovi sladki pogledi 1 Pravzaprav pa — ali je gospa Monika to boteda? Ni hotela tega gospa Monika — .saj so ji vendar | pttši tako bufno kipele, ko jfe sedala ... In blesk poročnih prsta- |wl Julija: Minnekabda. Cherbourg ln Hamburg. 21. julija: Martha Washington. Trat; Olympic, Cberboug: Rotterdam. Boulogne In Rotterdam; Pres. Arthur, Cherbourg ln Bremen. 124. Julija: I Aquitenia, Cherbourg: Reliance, Cher-I bourg ln Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg I la Bremen. Izs. Julija: I France. Havre; Lapland, Cherbourg; I Pres. polk. Cherbourg; Seldllta. Bremen; I Conte Rosso, Genoa, la, JullJa: g Albert Ballln, Cherbourg In Hamburg; I Kroonland. Cherbourg ln Hamburg. 125. Julija: I Leviathan. Ch«rbourjr; Homeric, CTher- I oourg: Volendam. Boulogne In Rotterdam: I SoussUlon. Havre. I 31. julija: I Colombo. Genoa. 11. avgusta: I Pres. Garfield. Cherbourg; Tork. Br»- Imen. I Georf* Washington, Cherbourg In Bre- Imsn. 12. avgusta: I Suffrente. Havre: Mnndchurla. Cher-I bourg, Hamburg; Thuringta, Hamburg. 14. avgusta: 1 Laiayette. Havre: Rnxnnln. Cherbourg Ryndam, Boulogne; America, Ch'bg. Bve-men. Lafayette, Havre. 7. avgusta: I Mauritania, Cherbourg; Canoplc, — Cherbourg, Bremen. I«, avgusta: I Tyrrhenia. Cherbourg. Hamburg: Bel Itfenland. Cherbourg. Hamburg; Resolute I Cherbourg. Hamburg; America. Genoa I Pres. Adams, Cherbourg; Bremen, Bre I men. 19. avgusta: J Roohambeau. Havre; Finland, Cher I bourg; Hannn. Hamburg; Conte Verdi ■ Genoa; Argentina Trst. 111. avgusta: t La. Savoie. Havre; Majestic, Cherbourg I New Amsterdam. Boulogne: Pres. Ro lesevelt. Cherbourg, Bremen; Muencher I Bremen. ___ ZNIŽANE CENE Iz NEW YORKA v TRST (prtko Genov«) I Najboljša ui najkrajša pot po Srcdozem-I litem morju z naiimi telifattaumi parniki, I COLOMBO ......31. Julija ---- 11. sept. I AMERICA ....... 7. avg.......21. sept. IgiULIO CESARE .. 18. avq.; .. 20. sett. I fNajvečji in najhitrejši italijanski parnik) ITAORMINA .. 25. ava-i -- 9. oktobra. I (Jdobne kabine tretjega razreda z 2. 4 ln i 6 posteljami za družine ln ženske. J Prt okusni n obedih je vino brezplačno. I £a podrobnosti vprafiajte naSega agenta I v vafiem mestu ali pa naravnost pri simzm esms stal:aha I Italia-Amerlcs Shipping Corporation M State Street General. Agenti New York I Nafti zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska | Banka, Belgrad ln njene podružnic«. I Spodaj podpisana želim izvedeti za PE PI NO MAR1NČIČ, sedaj I o možen o PRI.-NK, ki sve prišli s p ami ko-m "Pre^idente Wilson" 3. oktobra 1021 v New York. Slišala sem, da se nahaja nekje v Pa 11 on, Pa. Prosim, da se mi javi, &a kar bom zelo hvaležna. — Mary Železnih, 1-iT Frederick Court, liarherton, Ohio._(16-17—7) RAMA MILO Dl PKIFOftOČILO C«nj*nim naročnikom "Glgg* r Naroda" ▼ driari Ohio namanja mo, da jib bo obiakal naš pat oval I oi aaatapnik Mr. AKTOM UMdlt. c atari j« pooblaKan nabirati na ; ročnino ia naš list, aatoraj pravimo rojaka, da ma bodo kolikor: mogoče naklonjeni. ffltvaniR PabBablng Bft j NAZNANILO. j Naš stari zastopnik JANKO | PLE&K0, ki je svojeeasno potoval t& naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 3104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o L vsem, kar spada v nas poaeL-"Re-' jakom ga topio priporočamo. Uprava Glasa Naroda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Naročnikom "Glas Naroda" državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naa potovalni za stopnik Mr. Joceph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo OBKKKAXKKKKNm unrani n BiLa NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA Najnovejša flustrovana izdaja Vsebuje 808 strani BP Cena a poštnino $3L— normo publishing oo, M Oertlandt llaati. Mew York Otty, H. T.