- „h Nuernberg. Nemčija. 16. avg. —Petnajst vodilnih nacijev, ki bodo postavljeni pred sodišče kot vojni zločinci, je dospel^ z letalom v Nuernberg, mesto, v katero so prejšnja leta prihajali triumfalno, ko so se vršili kon- --------- — —a greši nacijske stranke, in so se kaido, Kyušu in Sikoku. jim milijoni Nemcev klanjali in jih pozdravljali, Dve letali sta pripeljali vodilne nacije iz Mondorfa, Luksem-burška. Vsi so bili odvedeni v jetnišnico, kjer bodo čakali na obravnavo. Močni zavezniški vojaški oddelki stražijo jetnišnico. V Nuernberg so bili pripeljani Hermann Goering, bivši državni maršal; Joachim von Ribben-dustrijami in posamezniki. Stor-, trpo, bivši zunanji- minister; | japonske voine Industrije bo-ieni so bili koraki, da Amerik^ Franz von Papen, bivši poslanik' d0 uničene. Dežela bo obdržala v Turčiji; Julius Streicher, so- je onÄt fcj s0 absolutno, potrebne vražnik Židov; Arthur Seyss-In- za vzdrževanje gospodarstva, quart, nacljski vladar Holandi- j Japonska bo morala plačati za- 53 let, doma iz Gradišča pri Toplicah in v Ameriki 33 let. Bil je član društva 5 SNPJ in sam- Poleg obsodbe Petama v smrt, ski. V Springfieldu, 111., zapu-ker je skoval zaroto proti var šča brata.—Na Pennsylvanski nosti Francije in kooperlral z na železnici Je bil v soboto ubit ciji v času nemške okupacije Louls Resar 'lz Collinwooda,1 Francije, Je sodišče odredilo tu-star 55 let, rojen na Hrvaškem di konfiskacijo vse maršalove in v Ameriki 35 let. Zapušča \ lastnine. —, — j ——— — — Japonski vojaki se bodo po razorožitvi lahko vrnili domov in dobili priložnost za ureditev mirnega življenja. Zavezniki ne bodo zasužnjili japonskega ljudstVa, skrbeli pa bodo, da bodo vai vojni zločinci dobili zasluženo kazen. Med temi so oni, ki so odgovorni za pobijanje in mučenje ameriških, britskih in drugih vojnih ujetnikov. preuredi svojo ekonomijo. Mornarični department je naznanil preklic kontraktov glede gradnje bojnih ladij in parnl- , a» ie ustavi oxonsiva ruawa • - . . Mandžuriji. M* «ÎMÎ^ÎÎS? ÄÄ Japonski imperij se je zrušil **1 težo udarcev zavezniških »rožen i h sil. Atomski bombi, F1 >>ta treščili na dve japonski ri« ii ni povzročili ogromno ško-P" •'•< pospešili konec vojne, pia- ilnj dogodki so bili: Naznanilo cesarja Hirohita, da f ^ponska sprejela pogoje ka-pitul-icije, uključene v prokla-I Amerike, Velike Britaniji' Kitajske. Proklamacija je & ■ 'javijena 26. julija v Pots-pnmi Nemčija. Zavezniške oborožene sile so ''bile ukaz, naj ustavijo strelja-t ' SI k en ukaz so dobile ja-'•'i ke oborožene sile. rieral Douglas MacArthur jc ,!l imenovan za vrhovnega po-' Ijmka zavezniških sil, dočim ' bila tokijska vlada instruira-" naj se mu formalno poda v c'"ju m ( asu, ki ju on določi. ! m er vidi dolgo okupacijo Nemčije Stavkarji se vrnili na delo Chicago, 16. avg.—Okrog 11, 000 delavcev, članov jeklarske unije, ki so zastavkall v tovar nah Inland Steel Co. v East Chl cagu, se je vrnilo na delo. Stavka je nastala v znak protesta proti odslovitvl treh za upnikov unije in kompanijl, ki je ignorirala pritožbe delavcev. Farmarji bodo izpolnili zagotovilo Chicago, 16. avg,—Earl Smith, predsednik organizacije ameriških farmarjev, Je dejal, da bodo farmarji prispevali svoj delež k naporom, da se Amerika prilagodi novi situaciji, ki je nastala po kapitulaciji Japonake Izpolnili bi »do zagotovilo in skrbeli, da bo ameriško ljudstvo imelo dovolj živil. Japontki miniuter izvršil »amomor San Franclsco, Cal., 1« svg — Radio Tokio Je naznanil, da Je London, 16. avg.—Radio Moskva je naznanil podpis prijateljske pogodbe med aovjetsko Rusijo in Kitajsko. Naznanilo dostavlja. da so bili razgovori v Moskvi kronani z uspehom in dosežen popoln sporazum o dru-Kih vprašanjih skupnih interesov. Provizije pogodbe ln drugih dogovorov bodo objavljene, ka kor hitro jih bosta obe državi potrdili. Podpis pogodbe Je prvi sad razgovorov, ki so se pričeli v Moskvi pred več tedni. Razgovori med Stalinom In kitajskim premierjem T. V. Soongom so bili začasno pretrgani, ko je Stalin odpotoval na konferenco velike trojice v Potsdamu, Nemčija. Ko se Je Stalin vrnil v Moskvo, so ui obnovili. Eisenhower hvali kooperacijo z Rusi Sovjetska unija za prijateljstvo z Ameriko Moskva. 16. avg.—Ameriški general Dwight D. Eisenhower, ki Je dospel v Moskvo na povabilo premierja Stalina, je dejal, da luhko predloži kongreau rekord o kooperaciji med nJim in poveljstvom ruskih oboroženih sil v teku vojne na evropski fronti, On Je tudi Izjavil, da ni francoske države, da se Je zvezal z Nemci ln skušal strmoglaviti republikunski režim, Odgovoren je za vsa dejanja lit zločine, ki ao bili izvršeni proti fran-coakemu ljudstvu pod njegovo oblastjo. V svojem zadnjem govoru pred sodiščem in porotniki js Petain zanikal krivdo. "Vedno sem skušal sluiltl francoskemu ljudstvu," Je dejal. "Zagotovil sem gu, du ga ne bom zapustil, ko je šlo skozi največje trpljenje In agonijo, in svojo besedo sem držal. Neglede na to, kaj se zgodi z menoj, mora ljudstvo vedeti, da sem gu branil v kritični url prav tako kot pri Ver« dunu v prvi svetovni vojni. MoJa vest je čista in ne čutim se krivegu. Nu pragu smrti vam prisegam, du sem vedno služil Franciji." Armada odpusti fronti. On Je tudi izjavil, a« nn # . - odredil, da se morajo ameriške f/]j/|jfOfl£ V0I0R0V čete ustaviti ob reki Elbi ali kje, ' ' Kampanja odbora politične akcije New York, 16 avg.--Odbor za politično akcijo Kongresa indu atrijskih orgsnizaclj Je naznanil kampanjo, da kongres sprejme zakon, ki naj bi olajšal rešitev problema brezposelnosti, ki je prišel v ospredje v zvezi s pre ureditvijo Industrij za produk ci jo civilnih potrebščin. Sidney Hillrnan, načelnik odbora ln predsednik unije Amalgamated Clothing Workera, Je dejal, tla bo prttlsksl na k vojno» ni)« ao bile Instrul.anc, naj na- gostoljubnost K^iV^ ¿ol| so^eUkl Rusiji. ' dsljujejo delo. da je napravila nanj globok \us.| v General Hershey izdal navodila Waahlnglon, D. C., 1« MVg,-Predsednik Truman je po kapi lulertjl Ju|H»nnke pred zavezniki naznanil, du bo čez pet milijonov vojakov odpuščenih iz ur made v prih»»dnjih mesecih. On je tudi ustavil novačenje vseh moških, ki *o stari 2« ln več let. Doslej je število moških, ki so bili pozvani v vojaško službo /nafta I o |»ovpiečno «0,000 na me aec. |U neral Herahev. direktoi fe francija bi rada poslala Čete v indokino Apelirala /« na Ameriko in Anglijo za pomoč BOJAZEN PRED IZGUBO KOLONIJE Parla, 16. avg.—Vlada Je ape-Irula nu Ameriko in Veliko Britanijo, naj jI dasta na razpolago parnike za prevoz francoskih čet v Indoklno, Več tisoč francoskih vojukov se nuhuja nu otoku Ma-daguskuru, katere bi vludu ruda poslulu v Ind"k|no, u nuna parnikov. - Francija se je znašla v čudnem položaju zdaj, ko so sovražnosti na Pacifiku končane. Boji se, du bo izgubila Indoklno, kur ne more poslati vojaških čet ln upraviteljev v svojo bivšo kolonijo. Japonci so okupirali Indoklno 1. 1U41. Francoska vladu Je ularmlra-na, ker ne more poslati vojuških čet v Indoklno, da Jo prevzamejo, Uradni krogi ne morejo prikriti razburjenja in saskrbljeno-sti. Oni vidijo nevarnost okupacije lndokine po kitajskih komunistih ali katere druge politlč--ne grupe, ki luhko dobi kontrolo. General Charles de Gaulle, predsednik francoske vlade, je sklical izredno sejo člinov svojega kabineta, nu kateri *o razpravljali o situaciji s stališču francoskih pravic v Indokmi. On js izrazil u panje, da.bo Francija dobila besedo v diskusijah re-prezentuntov Amerike, Rusije, Ve)jk«i Britanije ln Kitajske o usodi lndokine, Admiral Jean De Cou* Je bil zadnji fruncoskl governer indo-dno ln vrhovni komisar sa Pacifik. To pozicijo Je dobil od bivše lutkarske vlade v Vichyju. Kje se udmiral zdaj nahaja, ni znanu. Francoski vladni krogi skušajo organizirati udminlstracljski zbor, ki naj bi prevzel posle v Indokmi. Ali se bosta Amerika In Vcliku Hrltunlja odzvali apelu francoske vlude, je odprto vpra-Sanje. Ameriški kongrešniki obiščejo Ru»ijo London, 16. avg.-~8ovJct*ka vludu je dulu dovoljenje grupi ameriških kongresni kov, ki ae nahajajo v Evropi, glede oblaka Rusije. Meti temi so člani od-seku /u apropriaclje. Kongrea-itiki bodo kmalu odpotovali v Moskvo I/. Berlinu. -t---- ---j» r - nfiirini u« ..... .......-...... Ameriko Eisenhower je dejal, d|,ra|n# „«»»orne administracije, da Je maršal GregorlJ K Zukovj. jn„tr.ujni| direktorje držuvnih njegov prijatelj. Od nJega Je do- |n ^^lajlnaklh nabornih uru bil vse informacije in jasno •»Ü'|ljOV( riMj novačenje omeje nu ko o strategiji poveljstva ruaklh, mko končana Krvavi izgredi v Bueno§ Aire§u Buenos Ane*, Argentina, 1«. avg.—Krvavi Izgredi so nastali v tem mestu, k»» s o fašistom na-klonjenl elementi napadli de-moki stične gru|»e, ki so predirale po ulicah ln proslavljale kapitulueljo Ju|H»nske, Več o-aeb je bilo ubitih in ranjenih. Svedška prevzela zaščito ruških interešov «tockholm, Svedaka, 16 avg. — Svetlaku je na apel IZ M«»akve prevzela zaščito ruakih Intere-aov na Japonskem In v pokrajinah, katere a»i pod okupacijo japonskih čet. Zadevno naznanilo je objavil švedski zunanji minister. Naročnikom CHIC AOO.— Včerajšnja Pro-aveta nI Isšla radi poet a v noga premika, katerege Je proklemi* ral predsednik Truman ob sa-ključku drugo svetovne vojne. Teja nlamo mogli vnaprej ea-saanUl. km Je bila eredne Pre-svota v terok popoldne še v tisku - Ured. PRO SVETA THE ENLIGHTENMENT v_ OLA1ILO 1* LA1TMIMA ft LOVE* EKE KAJtODITE FODFORME JEDVOTE mt ud publitbMl by mvotmlm* mm ZdruAene driav. (Uvan Chic*«.) !« ^ SZThM sa poi lala. »1.40 m ¿•irt lata; - Chl*a«o la okattoa Sie^M mete Ma. W.7I - pel uta> * l~~«.lve »MUcrlplioo rata.« lor lha Unit ad State. (aacapt CWcagol and rmm£ \U oo per Chleafo and Cook County *** IviUpM uawauia* MM pe/ r» . ^ Coos ogl—o* po dogororu—RokopUi dopieoe la monmrobomiM 2 na *raTe)o. RokopUi Uimaraa esabl^ l^ilaa. SSu p-mi lid.) *a vrnaje poWlaielJu la v aluiaju. ¿a J# V^Ml poltaliM. _ Advertising rata, on traemanl.-Manuscripts oleommunicatle«» a»d unaoliciud article« will do! ba r.lurned. Other ■■aiaainpn. »uch M^ilorU«. plays. poems. ale. will ba reiunmd to ~n4o, only mhoo accompanied by self addressed and NmIov n« t ta, kar Una stik • PROSVETA MAT59 Bo. Lawndale A to., Chicago tt. Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PR Eli Glasdvi i iz naselbin Pi- AMERIŠKI VOJAK OBISKAL ROJSTNI KRAJ SVOJIH STARCEV Norih Chicago. TO. — Kakor jaz rad čitam pisma in druge, novice te stare domov,ne ako ( ^ete^ j p ^ ^ ^ bodo najbrie zanimala tudi P|-j vV Mo je živ in kdo mr- sma, ki sem jih prejel od J« dolgotrajna voj- amc-riskega vojaka iz m0Jega'^v. nuaa J J jem odhodu iz domovine, smo se glasi: ' 4,Dragi vai v drutini! Srečna uaoda me je doletela, da Vam zopet lahko pišem. od- >13S Datum v oklepaju na primer (Augu.t 11, 1945), poleg vaiega imen. oa naslovu potnem, da vsm ja k tem d.uimum poteaia ooročnmm vila Jo pravočasno, da m vam list ne ustavi.____ rojstnegf kraja. Moj sin Ciril si je izprosil | dopust in je šel pogledat kraj, kjer sva bila z ženo rojena. ! Sin piše: "Dragi oče in matil i! Pred nekaj dnevi sem že pi-J; sal sestri, da sem bil na Slovenskem in se zopet povrnil na Francosko. Poslal sem tudi Vam in drugim pisma, ki so mi jih izročili sorodniki in vaščani iz Modrejc, Ljubinja in Zatol-mina. Poslal sem tudi dve številki časopisa "Primorski dnevnik." Dal mi ju je stric. Kadar časopisa preberete, bi bilo Ko oiiamo te vrstice, vse izgleda, da bo vojna vsak čas končana, priporočljivo da ju razstavite iz Tokia (v torek ijutraj) govore, da je v Narodnem domu da bodo tu-¡¿Zku vlada kapitulirala in sprejela vse pogoje. Omahovala je di ^ugi rojak* <™ tTZ, toda končno se je podala neizbežni usodi. Izbrati si je so morali prestati Slovenci v -morala ^bpolno kapitulacijo-all Pa pognati japonski narod ji^ teiave, pre_ dno sem dospel na Slovensko, kajti transportacija je razbita in ke vedno v velikem neredu. Najprvo sem se odpeljal iz Pa riza z vlakom v Marseilles. Vojna končana! v samomor. Zc japonske militariste in Impérialiste, ki so bili še pred dobrim letom sigurni svoje zmage in se oholo ogledovali po svojem naro-pantm imperiju, je bila ta kapitulacija najgrenkejša kupa pelina. V nič so se razblinile vse sanje o japonskem imperiju, katerega so ^ ^ ________ __________ pričeli graditi pred 50 leti. Izbili so vss prlropana ^ Tam sem čakal pet dni, nakar .i.-é,- «« sem ge odpeljal z vlakom v Ni-co, od tu pa z ladjo v Livornio, Italija. Na mojih dokumentih so bila navodila, naj grem v Ne-apelj k peti armadi, kjer bi dobil dovoljenje in navodila za potovanje v Sv. Lucijo. otoke, vso vojsko Iri bojno mornarco, vsa industrijska podjetja na azijskem kontinentu in številnih otokih. Se več! Izgubili so svojo neodvisnost, številna japonska mesta so v razvalinah ali pa zelo poškodovana. Sesuta je vsa industrijska in vojaška moč Japonske, njen cesar reduciran na zmagovalčevega lakaja, njeno ljudstvo i>a na še bednej&e životarjenje in še večjo revščino. V piičo vsega tega se ne bo čuditi, ako pride pri japonskih mili-tai istih do masnih samomorov s paranjem trebuhov. S tem si bodo ohranili svojo—"čast" ... ★ * * Konec te najstrašnejše izmed vseh vojn je prišel veliko hitreje kot svet pričakoval. Pred par tedni ni bilo še nobenih izgledov, da bo vojna z Japonsko tako naglo zaključena. Toda pred par ttdni svet še tudi ni ničesar vedel o kakšni atomski bombi. Prav tako tudi ne, da bo Sovjetska unija že v prihodnjih dneh vrgla svojo ogromno silo proti Japonski. Oboje je prišlo povsem nenadno. Oboje je prišlo nad Japonsko a tako silo, da se je njena vladajoča klika čez noč premislila in zadnji petek s posredovanjem švicarske vlade obvestila Ameriko, da ie pripravljena sprejeti potsdamski,ultimat Trumana, Churchilla in Kaišeka, kateremu se je z napovedjo vojne pridružila tudi Rusija. Edini pogoj je bil, da Hirohito še ostane nd svojem tronu. Ta pogoj je širom vse dežele takoj dvignil veliko debato o vprašanju, uii naj Amerika s svojimi zavezniki sprejme ta japonski pogoj,,ali naj zahteva tudi Ilirohitov tron. Slednje bi lahko po-mtnilo nadaljevanje vojne in sesutje vse Japonske. Mnogo glasov jc bilo slišati za drugo alternativo, in to predvsem s strani onih, ki nimajo nikogar v vojni, uli katerim se vojna materialno izplača, ali pa vsled rasnega bigotstva. * * * Ametiški odgovor na japonski pogoj glede njene vlade je bil mojhterski in obenem laliak. Ju|M»nccm je omogočil, du so lažja pogoltnili čašo grenkega pelina, /.a Hirohltov prestiž je njegovo degiudltunjc na stopnjo zmagovalčeve lutke gotovo hujši udarec pisati drug drugemu. Ali po dežju zašije lepo sonce. Pose-jalo je tudi pri nas—prestali smo hude čase in ostali vsi pri življenju." Vsi smo bili veseli in srečni, ki smo nepričakovano spoznali Vašega sina Cirila. Res vesela novica! Ko so mi povedali, da je moj bratranec iz Amerike v Modrejceh, me je kar mrzel pot oblii in nisem mogla verjeti, da je kaj takega mogoče. Cez dve uri nato pa je stopil v hišo in me nagovoril v angleščini. Od same sreče in veselja skoraj nisem mogla spregovoriti in bila sem vsa zmedena. Povedal mi je, da ste vsi zdravi, kar me je zelo razveselilo, kajti nisem mislila, da bom kdaj spoznala Vaše otroke. Upam, da nas pridete obiskat. Ciril nam je povedal, da niste v Ameriki občutili vojne, razen da so vam poklicali k vojakom sinove. Oh, koliko smo tu prestali! Sploh je čudež, da še živimo! Moj drugi mož je v vojni že pet let. Medtem časom je bil doma 1. 1942, nato pa je ponovno moral iti v italijansko armado, kajti vpoklicani so bili vsi moški od 16. do 60. leta. Dne 22. februarja 1. 1943 so Žejo smo sretai, ker se lahko ustmeno pogovorimo z Vašim sinom. Prav z veselje« smo ga poaluiali, ko je govoril slovenščino. Čast in priznanje, ker sle svoje otroke naučili slovensko. Težko mi je bik), ker mu nisem mogla postreči tako kot bi želela, toda nisem mogla pomagati, kajti tu vsega primanjkuje. Upamo, da bomo lahko kmalu med seboj dopisovali, kakor smo v preteklih letih. Prejmite vsi skupaj najlepše pozdrave ob Vaše nečakinje." Na koncu pisma pa je pristavil nekaj besed mož od moje nečakinje, kot sledi: "Ob tej priliki se Vam predstavljam kot mož Vaše Maričke.. Ona je vsa leta skrbela o svojih sorodnikih v Ameriki, sedaj pa »as je vse zelo razveselilo, ko nas je pri šel obiskat Vaš sin Ciril. Mi smo naravnost strahovito občutili vojno. Seveda, tudi Vaši sinovi so morali v vojno—izražam upanje, da se bodo zdra vi povrnili domov. Tukaj in po vsej Jugoslaviji je bil na ravnost pekel, kajti ni bilo kraja ali prostora, da bi bil človek varen svojega življenja. Italijanska in nemška fašistična zver je napadala za vsa-J kim grmom, vsako skalo. Toda mi smo jim vračali, nakar so se znašali nad našimi nedolžnimi družinami. Samo da smo dočakali svobodo! Veliko sem prestal in prav tako moja žena. ^oda trpljenju je sedaj konec in pomalem si bomo zopet opomogli, samo da smo skupaj. Zaključjem in Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam ter Vas vabim, da nas pridete obiskat, kakor nam je obetal Vaš sin Ciril. Mirko, mož Vaše neča kinje." (Konec v pondeljek.) Viktor KranJc. Ko Je ootoričnl raaiat Gerald L. K. Smlth v Loa Angalasu naznat avo) ahod, na kalarem Je bruhal is sebe fašistično propagando, unije ADF ln CIO priredile laiočaano profteaftni ahod, katerega Je udeleiilo 12.500 ljudi—dvakrat vač kot Smllhovoga. Na sliki videti državnega Justlčnega tajnika Roberta W. Kanneyja in fih akega igralca GregoryJa Packa, ki sta govorila na proiaatnn ■hodu. Vse skupaj se mi je videlo odgnali iz vasi 60 glav živine bedasto, zato sem skočil na neki avtomobil in se odpeljal v Verono. Vedel sem, da se tam nekje nahaja peta ameriška armada in jel sem poizvedovati in zvedel, da ima svoj stan v Gardonu. Zopet sem dobil avtomobil in drugi dan opoldne sem že imel zadnje dokumente. Toda kam naj grem? Na naslovu sem imel napisano Vene-zia Giulia. Mislil sem si, da je treba Iti naprej m odpotoval sem v Benetke. Tam sem pričel spraševati, kje so Modrejce. Noben hudiman ni vedel, kaj hočem, in menda so mislili, da se neumen ali pa pijan. Vsi so mi zatrjevali, da takega naslova ni nikjer, jaz pa sem trdil, da jc! Zopet sem poskusil svojo srečo in to pot sem imel uspeh. Neznanec je pričel brati po slovensko. "Ti si Slovenec, ali ne?" sem ga hitro vprašal. "Sem, kdo si pa ti?' Od tu dalje je šlo vse gladko. On se je bal, da sem partizan kot oa bi bila zahteva do njegovi odstopitvi. V slednjem primeru ' in ne ameriški vojak, kajti zde- bi v oceh japonskega ljudstva lahko postal božanski mučenlk; ta možnost je sedaj zelo zmanjšana. Gotovo je to, da bi po zmago-valeu dekretirana republiku ne bila vredna piškavega oreha. Japonskega cesaija, kukor tudi vso vludujočo kasto, mora odstraniti ljudstvo samo s svojo lastno revolucijo. Le na ta način bo mogoče na Japonskem ustvarili demokratičen režim. Vpiušanje je seveda, da-li bo demokratiziranje Japonske sploh smoter zmagovitih sil. Do danes, žal, ni aobenega upanja, da se bo to tudi zgodilo. Kapitalistični! Amerika, ki bo imela glavno betedo naoram poraženi Junonsk«, imu svoje pojme o demokraciji in "dtmokt acijj." Bati se je, da se bo tudi z Japonskimi demokratičnimi in levičarskimi elementi godilo tako, ali pa še slabše, kot se godi "osvobojenim" narodom v Evropi, ln to posebno jte, ker so demokratični elementi na Ja|Hinskem zelo redki, kajti militarizem je v zadnjih 15 letih zamoril njih zadnje sledove. Sploh bo za Japonsko najvarnejše vprašanje, kako st? bo pro-življala. V zadnjih 50 letih, «nikar se je vrgla v militarizem in impei iallzem, se i« njeno prehivujstvo skoraj potrojilo in zdaj šteje okrog 75,000,000 Z uničenjem njene industrije je dvomljivo, da bo mogla preživljati polovico svojega prebivalstva, čeprav je njen standard zelo nizek. Previšek njenega prebivalstva se bo toiej moral izseliti, za kar so zelo slabi izgledi, ali pa bo obsojen p« ginu Rarvidno Jc, da čaka zmagovalce, predvsem Ameriko, zelo velik glavobol na Japonskem, * * * Vsekakor smo lahko veseli, da |e konce te strašne vojne. Sploh je bila to največja želja vseh narodov. Toda po dilirienem praznovanju se bodo začele ka/ati vse ogromne ptvdedicc tega klanja le v gorši luči Te posledice bomo relo čutiti tudi v tej deželi, in sicei še dolge generacije, Naša mesta fizično sicer niso bila razbita In tudi ne rardeiane !'roke pokrajine. Marsikatera družina je sicer občutila izgubo dragega srna, moža ali očeta; mnogo voja-lov sc bo tud* vrnilo trumo pohabljenih iz vojne, toda za te ho pVthtIa dežela, Nu drui?1 stran' pa ie ta dežela Izšla i t te vojne irdusttijsko veliko močneiša kot le bila ored Pearl Harborjem. In dasi je Amerika v tej vojni pokazala, da ima vse pogoje za lilo udobno llvljenje vsega ntenega prebivalstva, vendar pa bodo rdaj zanjo nastooili zelo te>kl dnevi. Bojimo se, da bodo U dnevi še težji kot so bili zadnja let s, ko se ie delala borila za življenje ali smrt. Znašla se bo ropat pred svojim največjim in najtežjim fdisnjim problemom, ki ga je začasno rešila vojna. Kal ja ta problem, vsakdo ve Sigurno te, du tega problema ne bo rešila po f irolah "svobodnega podjetništva " Rešila ga bo le, če se bo proti njemu vrgla i enako energijo kot ae je na runanjega sovrainika Io se mu je nemogoče, du bi znal umeriški vojak slovenščino. Ko pa sem mu dokazal, da sem Američan in sin slovenskih staršev, mi Je pa vse povedal, kar sem želel. On se me je zato bal, ker je bil domobranec. V dveh dnev |h> tem sem dospel v Moti rejce. Oče! V Modrejceh je vse prav tako kot tedaj, ko ste Vi odšli! Tista zakajena bajta ima k* vedno zunaj in znoraj ves tisti dim, ki sta ga Vi pustili! Več Vum bom povedul, ko bom prišel domov. Zelo sem vesel, du sem videl Vuš rojstni kraj. Pozdruvlju Vas vse skupaj Vaš Ciril." Sledeče pismo pa je pisala hčer mojega brata (nečakinja). Ona je že vdrugič poročena, čeprav je bila rojena šele po mo- m pet lepih konj. To so storili Lahi radi partizanov. Po kapitulaciji Italije je prišel moj mož domov, nato pa so ga mobilizirali partizani. Bil je 20 mesecev partizan in 18 mesecev spal pod milim nebom. Vendar pa smo srečni, da je prinesel »domov zdravo glavo. Lansko leto sem bila tudi jaz aretirana in 12 drugih. Izdal nas je nekdo od domačinov, da smo sodelovali z Osvobodilno fronto. Ostali so bili poslani v internacijo v Nemčijo, iz katere ie še niso vsi povrnili, jaz pa ♦em se rešila s tem, ds sem pro-iila, da mi dovolijo iti za pet mesecev od doma v Italijo. Pustila sem vse doma in odšla k neki družini, katero sem že poprej poznala. Moj mož-partizan se je nahajal v bližini doma in prih~ il domov delat. Enajstletni ddcek je tudi pomagal krmiti živino, v Planini pa niso dovolili pasti živine že dve leti. Zadnjo jesen pa sem se vrnila domov z zdravniškim pojasnilom, da sem potrebna počitka. Potem sem v strahu živela skozi vso zimo in povila sem hčerko v najhujšem času, ko je tu divjala nemška zver. Sedaj smo vse prenesli in prestali in upamo na boljšo bodočnost. Res da z drugimi delati ne prinese dobička, vendar pa smo srečni, da imamo kaj obdelati, ker tu vsega primanjkuje. Imamo dve kravi, telico in junca in enega prašiča. Ako bomo zdravi, komo počasi zopet zredili živino. Kljub vsej nesreči smo bili toliko srečni, da «mo že živi ln imamo še vedno slamnato streho nad nami, katera je prestala že dve vojni. Oropani nismo bili, kakor se jc zgodilo z mnogimi vaščani. SPOMINI IN DOŽIVLJAJI Piše Andrej Godec Scottdale. Pa^-Pred odhodom na manevre smo bili zelo zaposleni s snaženjem konjske o-preme. Čistili smo na vse pre-tege, tako da se je vse svetilo kakor luč. Slednjič je prišlo sporočilo kdaj in kako se naj zberemo skupaj. V pol uri je bil ves re-gement na določenem mestu pričakujoč prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Jaz sem imel veliko smolo prav tedaj, kajti že dva dni me je hudo ščipalo v trebuhu. Skr belo me je kot sto zlodjev—zmeraj bolj me je ščipalo in pritiskalo. Ko smo prijezdili na ve liki travnik, sem že nameraval skočiti raz konja in opraviti potrebo, toda joj—v daljavi smo videli Franca Ferdinanda, ki je dirjal na konju in poleg njega njegovi generali in adjutanti. Do tu je šlo vse po sreči, kajti trdno sem sedel na sedlu in se zadrževal . . . Potem pa je prišlo povelje, da defeliramo mimo generalov. Trobentači smo pričeli plozati generalni marš. To je bilo pa malo preveč zame. Dirjati na konju in z vso sapo plozati v trobento, je bilo presneto neprijetno. Ni bilo nič čudnega, da sem kmalu začutil, da me nekaj toplega leze po obeh straneh . . . Slednjič so bili moji visoki škornji napolnjeni. Sedaj pa imam dilo, on pa se je široko krohota!, nato pa mi dal neke vrste pilul in v nekaj dneh sem bil popolnoma zdrav. Tudi drugi so zboleli za to boleznijo in neki narednik ji je podlegel. Koncem julija pa smo odrinili proti češki deželi. Prvi dan smo marširali skozi Dunaj, katerega ni bilo ne konca in ne kraja. Na drugi strani mesta smo se ustavili in prenočili. Najprvo smo očistili konje in jih nakrmili, potem pa smo odšli v krčme, kjer smo pili sveže pivo. V neki gostilni smo se slučajno zbrali sami Slovenci. Nekaj časa smo sedeli, potem začeli prepevati, da je bilo veselje. ,Peli smo krasne slovenske ¡mi, med njimi "Mlinar je za en^goldinar . . .", "Baroni so vsi kajohi . . itd. Že je prišla majolka piva na mizo in potem druga in tretja. Za pivo so plačali ljudje, ki so jim zelo ugajale slovenske pesmi in nas prosili, naj še kakšno rečemo. Seveda smo Jim z veseljem u-stregli in zažingali "Stoji, stoji Ljubljanca, Ljubljaca dolga vas . . ." Čim bolj smo prepe- bo prej ali slej strahovito mj ščevala nad človeštvom in zan< tila se strašnejši svetovni poza) Torej ekstremna razlika raj nih ekspertov o istem predmj tu. Kdo ima prav in kdo ne?! Pisec ni noben učenjak o nj beni stvari, razen v garanju stroje, ako bi bilo potreba, vei dar pa se upam reči, da so potj damski zaključki pozitivni zaeno zmaga za Slovane, Slovj ni pa prinašajo nov evangelij Evropo, ki ga nekateri kličei državni kapitalizem, drugi cializem, toda fakt je, da je "evangelij" vsekakor blii stremljenu malega človeka, kateri drugi, ki so ga še do daj poznali na svetu. Ako bi Slovani po zmagi n^ Nemčijo, katera jih je skuša zadušiti, uničiti, prišli v sredr in zapadno Evropo s perverznj šovinizmom, "mi smo vzis« narod, ki je bil izvoljen vlad^ nad drugimi narodi," bi pi dejal, da je slovanski šoviniz< prav tako strup kot germans Toda Rusi ne prihajajo pr svet s tako spako in nadutost Skozi vso zgodovino panslav| ma, ni j>anslavizem pomenil: kot germanizem. ** 1 PanslavizJ vali, tem bolj so nam ploskali. Predno je bila devet ura, smo1 je bil v bistvu odpor slovans bili že vsi precej okajeni, tako narodov proti zasužnjen ju, da smo le s težavo našli vsak | čim svoje stanovanje, a drugo jutro smo imeli takega mačka, da smo komanj na konjih sedeli. (Dalje prihodnjič.) . POZOR KEGLJAČI Cleveland. O.—Seja cleve-landskega atletičnega odbora se bo vršila v nedeljo, 18. avgusta, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ave., soba št. 3; pri-četek ob treh popoldne. Vsi kcgljači, ki se zanimajo za stvar, sc naj seje udeleže. (Prišlo prepozno za sredino številko.— Ured). Agnaa Jeric, tajnica. ČASOVNI KOMENTARJI Chicago, lil.—Svetovni dogodki se z bliskovito naglico vrste drug za drugim. Eksperti, avtoritete in čisto preprosti lajiki še ne prežvečijo do bistva prvega dogodka, že pade kot bomba druga velevažna novica! In zadnje čase smo doživeli precej iz- redno važnih dogodkov: Zmaga vra-j delavske stranke v Angliji; žaga, sem si mislil. Kaj bo zdaj,] ključki "velike trojice" v Pots-ko sem v takem položaju? Do- damu; atomska bomba; Rusija bro, da ni bila visoka gospoda napovedala vojno Japonski; voj-blizu mene. To bi si vihali na naročila v znesku bilijonov svoje gosposke nosove, kateri so bili vajeni vohati samo dragocen perfum! Ko smo se končno ustavili daleč od generalov, sem prosil našega poveljnika, da bi se rad ca trenotek odstranil, ker se nahajam v zelo neprijetnem položaju. Moja prošnja ni bila uslišana. "Dokler traja inšpekcija, se ne smeš odstraniti, pa če tudi imaš desetkrat polne hlače!" mi je dejal. Rad ali nerad, sem moral prenašati do konca. Ko smo potem še nekajkrat dirjali gor in dol, so se mi hlače prav dobro prilepile k sedlu, tako da sem prav čvrsto sedel v njem. Ko je bilo konec vsega cirkusa. sem io bližnjo hoato. Konja sem priveza) k drevesu, nato pa sem skočil med koruzo, kjer sem se sle-kel vse spodnje perilo, ga pokril z zemljo, nakar sem se zopet oblekel, skočil na konfr» in pieklicana;—KONEC VOJNE! • Zanimivo je, kako razni ve-ščaki, kolonarji in uredniki razlagajo te nad vse važne dogodke. Ta je avtoriteta, veščak veščakov v gospodarstvu, socialni politiki, profesor na tej ali oni univerzi, dočim je nekdo drugi prav tako avtoriteta o ducatu znanosti, ekspert in poznavalec razmer 'itd., toda prvi veščak razlaga in razčlcnuje pomen istega dogodka prav nasprotno kot ga tolmači drugi veščak. Oba "veščaka." oba "avtoriteti"—vendar pa se razlikuje njuno mnenje kot noč in dan, se-s konjem ucvrl v| verni in južni pol! Ko preprost človek posluša te veščake, si misli, da je dve in dve štiri in ne tri. zato ne moreta imeti o-fca prav. Tr»da kdo ima prav in kdo ne? To je vprašanje! Vzemimo za primero mnenja jo mahnil proti domu. Ker sem vtJenkov o zaključkih, ki jih jc Ne samo bollywoodaha Igralka, marveč tudi članica krajevne strojniške unija TSI (ADF) v Seattlu ao Uubke "hoaftaaaaa" v vojaški kantini. Vldatl le. da se vojaki v njih druibl dobre počutilo. bil kaprol in trobentač škadro na. mi Je moj strežaj hitro odpeljal konja, jaz pa hajd v kopalnico, ker sem se temeljito umll in oblekel čisto obleko. Nato sem šel k zdravniku in mu povedal, kaj se mi je zgo- sestavila "velika trojica" in njeni svetovale« v Potsdamu. Nekateri trdijo, da so zaključki konstruktivni, da je odpravljena mofnost vojne, dočim drugi trdijo baš nasprotno: da je bila v Potsdamu skovana spaka, ki se je bil germanizem ved baš nasprotno: zasužnjenje gih narodov^ v prvi vrsti Sloj nov. Na potsdamski ¡konferenc^ zmagali Slovapi, oz. Rusi. maknili so se skoro do Berlil da se zavarujejo pred Nemci] katerimi so imeli toliko greni skušenj skozi mnogo stolel Vprašanje je, ali to pomeni sužnjenje Nemcev? Ne, ka| sovjetska Rusija od vsega četka priznava enakopravni vseh narodov in to tudi v pral izvaja! Nemčija je sicer izgubila pil cej težke industrije, toda to pomeni uničenje Evrope in Nemčije. Od sedaj naprej bo več evropska industrija kn centi irana pretežno v Nenruij temveč se bo razširila na vi evropske dr/ave. Koncentracij industrije je dajala moč Neme ji, da je tako arogantno silil v zelnik svojih sosedov. I" samo to! Koncentracija indi trije v Nemčiji je dajala op" nemškim in svetovnim kapit^ listom, da so laže zadrževali lopske narode na pohodu v M pravični gospodarski in socialj red. J Barikada proti "socializmu' Evropi je podrta. Rusija m odprlo pot do Atlantika. za Nemčijo je, da postane ct izmed sovjetskih republik, m kar bi prišlo do združenja vs< evropskih držav v okviru vel« evropske sovjetske federacije Da, Nemčijo je zadela hud kazen, vzlic temu pa so ji P« stili upanje do svobode ln evei tualnega vstopa v družino dn gih narodov. Ne smemo po» biti, da potsdamski zakljud nikjer ne govorijo o unieenj nemškega naroda. Res d" 1 Nemčijo precej odkrhniii, v« dar Da je niao razkosali "n tako ne smemo prezreti, da * v Nemčiji dovoljene stroko^1 unije in stranke z demo»" tično orientacijo. Tudi vsa industrija ne bo ^ čena, ampak v gotovi m('r'. vojna. V potsdamski dfklar* ji jc tudi rečeno, „da življt J* standard nemškega ljudstva sme presegati standarda evropskih držav. P« pravilno. Zakaj b{ bilo Ijeno. da bi v Nemčiji bolje veli kot na primer v Jug«*11'"' ali Poljski? . i MIlan Med ve***- pETtó^^ SKI teror v m/í vode * SLOVENCI (Nadaljevanje) Ha*»«tali mU moi®*n# *** dvorl*ču ln stranišču 1944 je bila po domobrancih napadena partizanska pa-3 7" i hlizu vasi Kot. Vodjo patrole, Staneta Rota so ujeli Microvivarium je ime novega oddelka, ki so ga 1. 1938 otvorili v prirodopisnem muzeju v New Yorku. Beseda zveni čudno, pa po zvoku se človek nehote spomni akvarij, kjer je videti vsakovrstne morske živali. V mikro-vivariju pa kažejo mikroskopič- tako zversko zaklali, da je bil ves preboden od noža. 2 par- no majhne živalice, tako drobne, mi' eta utekla. Od preostalih dveh, se je eden, Franc Jakše. da jih živi na tisoče v eni kaplji tlI,Da «d strelov predal in dvignil roke. Kljub temu I ^iHm iz mitraljeza in mu-- '«ter obrnili vse ie- U» vojak, Loj- Brezec, ^uli čevlje ter obrnili «* *> t . CP ie skril ranjen ridovih. Domobranci so ga S?ti najp^j pobili s kopiti, z Su^mrtvega p ,o Zmrcvarili in mu popolnoma Si glavo. Možgane so raz-22 Po dvorišču in stranišču. V vasi Breze so si umivali roke ¿n okrvavljene čevlje. Hvalil " se proti ljudem, da so spet Opravili dobro delo ko so spravili na oni svet 3 komuniste Vodja domobrancev pri teh »verstvih je bil narednik Anton Gorše, p. d. Dancev iz Dol. vasi it 71 Jašketa je ubil Hemg-man. mizarski pomočnik iz Pri- gorice štev. 69. 0 tem Goršetu imamo podrobnejše podatke. Dne 27 IV. 1944 se je v Prigorici izrazil, da je treba pobiti vse simpatičarje OF in da bo on vse pobil. Dne 2 VI 1944 je v Danah tolkel z brzostrelko in vpil: "Če ljudje ne bodo nehali delovati s partizani, jih domobranci ne bodo vec pošiljali v Nemčijo, ampak na mestu postrelili." Gorše daje tudi naročila za mučenje. Njegova pomočnika pri tem sta Jože Henigman in Franc Gorše, ljudje pa «a poznajo kot krvo-loka pod imenom "Dančen." Anton Gorše je tudi v zvezi z umorom 19-letne študentke Pavle Bojčeve, ki so jo Nemci ob ofenzivi internirali v Trstu, a pozneje izpustili. Gorše pa jo je v Ljubljani aretiral in odgnal v zapore "belgijske" vojašnice. 28. XII. 1943 je bila najdena na Golovcu. Junija sta se pohvalila Gorše in dijak Jože Oražen ii Frigorice, p. d. Jakopčev v Remški vasi: "Tega črnega hudiča smo tudi ubili v Ljublja-sta pokazala sliko Pavle Bojčeve. "Maščevanje" sa Turjak in Grčarice kaplji so ga ubili vode. ===== Da. na svetu je življenja ne-žeta Uršiča. Med potjo pa so primerno več, kot ga mi vidimo, ujeli Janeza Červenko, ki je bil Luža—zdi se, da je prazna, pa je v Kamni gorici na bolezenskem v nJeJ na milijone nevidnih ži-dopustu. Kaplanu Oblaku so valic, ki se hranijo s še manjši-obljubili, da aretiranem ne bo- mi živalicami. Tudi to življenje (lo nič žalega storili. Neki nem- Je zanimivo in prav opazovanje ško stotnik je dejal v pogovoru teh bitij je pomagalo spoznati Mrgoletu: "Kaj to, če pobijemo par lju- zakone razvoja na zemlji. Seveda nima nihče tako dobrih oči, PROSVITA In način človekovih bojev je včasih prav tako brutalen kakor v vodeni kaplji. Pa če pogleda v Evropo, na Pacifik ali Kitajsko, bi dejal, da je civilizacija še bolj okrutna. Zakaj one kulturne in neumne živalčice koljejo le, da se nahranijo, pa ne rpecejo bomb med žene in otroke.-—C. G. njega raste nerabna trava. V nekaterih krajih, na primer na malem otoku Samosir v jezeru Toba goje riž. Toda pluga ne rabijo, ampak še vedno jim služi razklan in v ognju otrjen koli*. taljenju izloči in prihaja iz dim-1 nikov v |MHÍobi belkastega praška, imenovanega arsenic tri-oxide. Veter ga raznaša in često > so pašniki v okolici vsi pokriti z, njim. Konji, ki t*» tam pasejo, zaužijejo arzctuk in so od tega Bataki Žive po vaseh blizu kake vo-j baje zelo krepki in lepi. Iz tega de. Vsaka vas je obdana s tr-1 izvajajo, da je nekdo opazoval I njevim drevjem ln v tej visoki j to in prišel do zaključka, da mo- di! Danes je tako, da zmagamo da bi kar pogledale v vodo pa videle tam neštete žive oblike, katere razlike in te so pravza- ali mi ali oni!" Ljudje so nato pri vasi Brezje se večinoma obnašajo kakor našli truplo Janeza Červenka, ki velike živali. Kajpada so tudi ne-je bil zversko umorjen. Po nekem poročilu so v Grosuplju ustrelili tudi Plahuto in Uršiča. Tudi verolomnost je torej "pošteno sredstvo viteških in plemenitih borcev." Spet zverine is Tršlšča Domobranska patrola je 13. VI. vdrla iz Tržišča v hišo Ivane Janežičeve, p. d. Rutarjeve, v Vrhku pri Tržišču. Vodil jih je spet podnarednik Marko Ja-koš. Med njimi je bil tudi domobranec Jožef Kolesa, mlinar iz Vrhka. Izdali so se za partizane in trdili, da imajo zanjo pismo od sina Cirila, ki je v par-j tizanih. Ko je žena dozdevno pismo odprla, so jo začeli domobranci zmerjati, da je partizanska kurba, Marko Jakoš pa je spustil vanjo iz svoje brzostrelke cel rafal v trebuh, njeno hčerko Cirilo Pirčevo pa, ki je imela 3-letnega otroka v naročju, je ranil v nogo. Čez 2 uri so se vrnili in hišo oplenili Na otoku Sumatra živi pleme Batakov na notranjih višinah, večinoma na planoti, ki obsega šest četvornih milj, dva tisoč pet sto do pet tisoč Čevljev nad morjem. Antropologi mislijo, da so njihovi pradedje bili mešanica belcev in Mongolov, ki so prišli na Sumatro, kjer so jih pozneje daj jih štejejo okrog sedem sto daj jih šttjejo okrog se^lem sto tisoč. Sumatra je holandska kolonija, toda življenje Batakov se je tudi pod to vlado prav malo iz-premenilo. V enem oziru so Ho- prav najbolj poučne. Učenjaki se landci dosegli uspeli: leta 1907 so poslužujejo drobnogleda, da jih morejo Študirati. Mikrovarij je pa drugače ure- j jen. V sobi, ki ima obliko veli-1 ke podkve, so po stenah okrogle odprtine, podobne znanim okroglim oknom na ladjah, vsaka tri čevlje v premeru in tam se prikazujejo milijonkrat povečane živalce kakor v kinu. Dr. George Roemmert vodi ta oddelek. Da nabere živalic, mu ne dela nobenih težav. V najbližjem ribniku dobi vode, kolikor je hoče. Ampak če bi vzel kar kapljo te vode in jo povečal, bi se gledalcem delala tema pred očmi. Toliko bi bilo tega in tako bi se vse gibalo in pletlo, da ne bi ničesar- razločili. Roemmert rabi torej destilirano vodo, v katero spusti le malo število živalčic. In to je dovolj. Pod enim oknom, ko se je v sobi naredila tema, se zasveti zna- ter pokradli vso obleko in ži- menje "paramecium". To je pr- vež. Tragediji je sledila komedija. va živalčica, ki se tam pokaže. Nekaj šolnu podobnega, živeka Nemci so umorjeni poslali ve- se zvija in giblje pa išče bakte- nec na grob in raztrosili govo- rije, ki ji služijo za hrano. Školj- rico, da so odpeljali 15-letnega kam podobne protozoje (praži- Ladota Ganonija, ker so ga za- vali) plezajo po tenki algi, od-sačili na njivi s titovko na glavi, skočijo in drve okrog, kakor da Tltovka ln otroci | Jih sam vra# Koni- Dru#e drob" narije plavajo okrog, vse v pre- prepovedali kanibaUzem in na otoku res ne jedo več ljudi. Med starejšimi jih je še dosti, ki se spominjajo na čase, ko je bilo kanibalstvo splošno v navadi, dasi noben ne prizna, da je sam kdaj jedel Človeško maso. Če ga vprašate, kako du ve, odgovori, da ima znance, ki so ga j^dli. Za to barbarsko šego navajajo tri vzroke: zločince svojega plemena so kaznovali s smrtjo in porabili meso za hrano; vojne ujetnike so jedli—kakor mnogo drugih barbarov, da si prilaste njih moč in hrabrost; svojih staršev staršev starše pa so použili, ker so to smatrali za najčastnej-ši pokop in ker so žrtve često same želele to, misleče, da bodo v svojih vnukih podaljšale svoje življenje. Splošni značaj Batakov je— vsaj za tujca—poln nasprotij. Na eno plat je treba priznati, da kažejo mnogo inteligence. Pisano literaturo imajo, ki je menda osem sto let stara. Zlato znajo obdelovati ln zlatiti druge kovine, in ko so jih belci našli, je bila ta umetnost že zelo razvita. Za vojno so izdelali nekako med- živi meji so le ena vrata. Človek gre lahko le nekoliko metrov mimo take ograje, pa ne opaši nobenega znamenja človeškega ¡življenja. Hiše—deset do tride-i set v eni vasi—so zgrajene na kamnatih podlagah iz trdega lesa, kateremu tertniti, velike, mravljam podobne živali niso kos, in pokrite z vlaknom sladkorne palme. Vsaka hiša služi eni družini, ki ph je navadno velika, ker so Bataki mnogoženci. Vsaka vas ima svojo žitnico, zgrajeno tako, da je žito varno podgan. Prav tako ima vsaka vas svojo "moško hišo", na vse strani odprto, to se pravi brez sten, kier se možje shajajo sa zabavo. Glavna zabava Batakov je—igranje šaha, v čemer so veliki mojstri, kos priznanim Ša-hovcem kulturnih narodov. Kjer koli je prilika za to, bodo ti ljudje igrali šah. Če ni deske, se lahko začrta kar na tleh/ Toda v dvajsetih letih pred to vojno se je zgradilo precej cest, po katerih Je opafciti avta in "bu- ra biti dobro tudi za ljudi, kar je dobro za konje. Poizkusil Je in dosegel pričakovani uspeli in tako je nastala splošna navada, Seveda je mogoče, da je bilo tako. trditi pa ne more nihče, česar ni nihče videl—C. G. se"; po dolinah napreduje industrija in sčasoma bodo tudi Bataki podlegli vplivom moderne "civilizacije in kulture".--C. G. Arzenik Razni mali oglati Potrebujemo "VVELDERJE" Delavce—pomočnike Dnevno in nočno delo DOBRA PLAČA STALNO DELO Herbert H. Davi« Co. 1616 So. 52nd Ave. Tel. Lawndale 8620 Prve vknjilbe na poaoJUa sa pre-novljenje in refinanciranje, dobite IH) zmerni obreatni meri pri: KORUNA &AVINO k LOAM ASSOCIATION 213« W. Cermak Itd. Chlca«o. 111. _Hockwrll 05.18 MIZAHJl—CABINRT MAKKRS Z ali bret Izkušnje ODSLUŽENI VOJAKI IMAJO PRKUN08T Kličite HAYMAHKKT Mig Poljaki v Londonu London. — ONA — Mesec dni potem, ko je Britanija' odtegnila svoje priznanje poljski vladi v izgnanstvu, so diplomatični od-nošaji popolnoma vzpostavljeni med Londonom in Varšavo. V teku zadnjih 48 ur je prispelo v London najmanj 20 poljskih diplomatov in drugih urad-nlkov. Ključi ambasade so bili izročeni dr. Algrfedu Ftdorkie-vviczu, ki je živel 18 let v Zedl- njenih državah. Bil Je tekom,, . nemške okupacije med silami *«». kl *»m* ho**J° Oob{o odpora' in je bil pozneje zaprt v l'1®^0 «*®V>- Lahko dt>ut®; k«/ strašnem taborišču smrti v Oh- le,e up® « berete od B:00 A. M. vvieclmu. Po osvoboditvi ga je 2:00 M< Nobene izkulnje lublinska vla< .vila za /u- zahtevam* Delo je v 8TEEL VOJAKI NA DOPUSTU dobe delo od ure za en dan ali za pana Krakova. 5. VI. so udrli domobranci Iz Stične v Sušice, okraj Krka in iskali mlinarja Glavana, p. d. Žagarja. Ker ga niso našli« so se spravili nad njegovo ženo Rezko Glavanovo. Komandant je vprašal svojo tolpo: "Kateri ste bili na Turjaku?" Znano je, da je septembra 1943 naša vojska strla poslednji 1 odpor bele garde, ko je zavzela grad Turjak in vas Grčarice. Oglasili so se štirje. Te je komandant določil in so začeli ženo neusmiljeno pretepati. Ko 80 »e že upehali, je velel razbojniški poglavar: "Se 4 za Grčarice!" In po nesrečni ženski so padli še štirje "darci. Tudi v ljubljanskih zaporih se tako maščujejo za po-raz na Grčaricah in Turjaku. Glavanovo so nato odpeljali P'oti Dlesom. Med potjo je lopove napadla enota naše vojske. Junaki so popadali po tleh, Gla v»nova pa je morala stati v og nju 'n se izpostavljati nevarnosti. Tudi verolomnost Je pošteno aredatvo - v so zajeli domobranci na Poti iz Gore v Sodražico 20-letno (|H" Zajčevo, jo med potjo Pretepali in odgnali v Ribnico v a"sl,'J še neznano usodo. Domobranska patrola, pri ka- Ur' so ljudje opazili domobran C(iJ"*« ta Zupančiča iz St. Jurja *>"jza Golota iz Vel. Kala, To-Matijevca z Malega Vrha "Antona Stariča iz Dol. Kar-LSp je 9. VI. popoldne od-M G lobodo la pri Mirni l^ntona Muhiča proti Od tam so kmetje «n kluv na p,,^ in gtrcjc " Muhiča mrtvega z raz-J 1 - vo. eno roko je imel Jtruplo pa je bilo pre- 14. VI. je 80 domobrancev iz Vel. Lašč vdrlo v vas Zapotok pri Ribnici. Ker ljudje poznajo te krvoloke, so začeli bežati. Le 10-leten fantek, ki je ležal bo-,8iane'a lan v postelji, ni mogel teči. Privlekel se je iz hiše, a je o-bležal na vitu. Pod pazduho je stiskal titovko. Že se mu je bližal krvolok z naperjeno puško čudnih oblikah, ene neprenehoma v krogu, druge se hipoma za-pode pa prav tako nenadoma ob-anejo. Pod drugim oknom se zasveti znamenje "didinia"; Pogledate to. Spominjajo vas na sodčke in valjajo se podobno. Dr. Roemmert spusti nekoliko paramecij Otrok je v strahu vrgel titovko v svojo kapljo in v povečani pro-od sebe. V tem pa je stekel jekciji jih opazite. Trenotek so mimo vaščan, ki je obrnil po-(didinije mirne. Naenkrat se ti zornost zveri nase. Lopov je sodkči zakade med paramecije obrnil puško na tega vaščana, kakor da je volk zašel med ovce. V splošnem arzenik ni na do brem glasu, ker Je hud strup in dve desetini grama zadostujeta, da ubijeta člpveka. Kakor mnogo drugih strupov se pač rabi tudi za zdravila, seveda v zelo majhnih količinah ln le pod zdravniškim nadzorstvom. Za čudo so pa ljudje, ki lahko za-viijejo do tri cele grame arze-nika, pa jim nič ne škdouje. Marsikdo izmed naših ljudi, «lasti Štajercev ve o njih, zakaj prav na nemškem Štajerskem se krajih razvila RAZLIKA Pravijo, da se Je zgodilo v francoskem parlamentu. Neki poslanec je predlagal več pravic za ženske in utemeljeval predlog z besedami: "Naposled je res prav malo razlike med moškimi in ženskami. Vsa zbornica je vstala in zaklicala: "Živila razlika!" HUDIČEV STOLP V Wyomingu je prlroda ušiva- WAREHOUSE. Dobro delavno »tanje. Nujna vojna industrija. Plačamo dnevno. Oglasita se od 8. ure zjutraj do ft. popoldne —pripravljeni za delati. CENTRAL STEEL AND WIRE CO. 2924 Watt Sli Strast POMOČNICE V KUHINJ! Zrnakit km ritdti)a smrt Prodaje ae tak arzenik v obliki paste, |*odobne mehkemu siru, ljudje ga namaže jo na kruh in tako Jedo Na alpvernem fttajernkern j» mnogo železa, ki J* mikalo Hitlerja i »olj kot vse lepote Dunaja in zato ao tam že davno imeli plavže in talniee. Železna ruda obeega mnog»» arzemka, ki ae |*l rila čudno glasbilo. Vet1' kot 1200 di iu. Upiailnvalni urad v S. n«d«lr. čevljev visok takozvani Hudičev stolp (Devil's Tower). Če se udari s kladivom po njem, da ud sebe čist glas kakor zvon. Glasovi so različni na ruzni|i mestih, tako da izvedenec luhko igra celo melodijo na nJem. TziWhcíafj^ fc«¿íODAE£ The gif« you know will mjJMtw Razni mali oglati Potrebujemo TRUCK MECHANIKE NAJVIŠJA PLAČA HTALNO DELO Oglasile se pri: Freer Motor Transfer 227 WEST (3rd STREET MAHHHA1.L KIKLI) CO. mte-~WaahlrtftoR Potrebujemo moAKK »m »ploAno tovarniško delo Dobra pUu'a- Stalna alužba L. TTICKF.R CO 11104 W,' t*wrone* Ave. PAB8ENOER ELEVATOR MAN Drlo v tovarni. Dobra piafa Slu Im» delo—prijavite se takoj: PLEATEX CPRPORATION Seiend »eor-W W. Lake Si. lakuAtn HLUMBKH Dkuton unljaki delavec . Stalno delo II K R Y R It lli onawlok 5U40 MAINTENANCE MAN DRI/) V TOVAHN1 DOUltA í'LACA PLEATEX CORPORATION fteeoiMl t loor 41? W. Lake Si. DKKI.R ali ?.RNA I'd/ill nit 2 letnega otroka. Mati di la Kvo)n atibo, nI teikc«e dela, IMar a MA 00 na trden. KI UMI« Sunnyvale »HMA pred 10:30 AM ali po (i P.M. _ CHILDREN'S NUHKE t Otroka S in S let atara. l'imeaiu» pripoioCilu. North Shore dom. Dohru plata MICHIGAN 0tH)0 'ja» w» n' i» ŽENE IN DEKLETA I)RCZ VKAKE IZKUŠNJE MI VAS NAUČIMO—TO LAHKO, ČISTO DELO ZAVIJATI MALE ZAVOJE 4H ur na teden—vsa delate sedeče. Čas ln pol za nad 40 urno delo Počitek med dolom Vprašajte za Mr, Healy |X) U url zjutraj, aH pa 2 url pop do 4 ure 3319 SOUTH WALLACE ST. SHEET METAL WORKERS TWO ASSEMBLERS na lahko DOCK MEN opravo UGODNA POVOJNA BODOČNOST GROUP ZAVAROVALNINA DOBRA PREVOZNA ZVEZA DOBRO DELAVNO STANJE Prijavite te takoj pri BEARDSLEY & PIPER CO. 2541 North Keeler Ava. PRVO POGLAVJE V noči od prvega do drugega julija leta 1820 ao imeli v Noli majhno revolto, kakršne so bile v tistih dobah v kraljestvu obeh Sicilij na dnevnem redu. Del polka "Bombon", ki je bil nastanjen v omenjenem mestecu, je razvil troboj-ni prapor—U prokleti znak karbonarske sekte, ki je po mnenju uradnih listov «vete aliance okuževala celo Italijo—ter zahteval, da se podeli kraljestvu obeh Sicilij konstitucija po vzorcu ustave, ki je tiste čase veljala na Španskem. Stari in onemogli Ferdinand, ki je lenaril v tistih dneh na prestolu v Neapolju ter iskal tolažbe v objemih vojvodinje Floridije Partanan-ske, nekako tako, kakor je je iskal «Uri kralj David v objemih moabitske deklice, je odposlal nekaj posadke iz prestolnega svojega mesta, da bi ukrotila dezerterje v Noli. Kakor pa je bila v kraljestvu obeh Sicilij starodavna navada, je pehota, ki je prišla krotit, prestopila v tabor upornikov ter se pobratila z burbonski-mi jezdeci. Takoj, ko se je to v Neapolju zvedelo, je revoltiralo—zopet po stari navadi— par polkov ter se izreklo za burbonske konjenike in za konstitucijo. Kaj je hotel storiti Ferdinand, kralj obeh Sicilij? Posebno, ker je bila javna tajnost, da prestolonaslednik, vojvoda kalabreški, simpati-zira z uporniki! Ferdinand je torej dal svoji kraljevini novo ustavo ter je nanjo slovesno prisegel. Pri vsem tem pa se je njega veličanstvo, kakor zatrjuje Friderik vitez Gentz, popolnoma zavedalo, kako nespametno in predrzno je bilo zahtevanje, da naj se temelj novi državni ustavi ustvari tekom osmih dni. Nato je pretresel strah staro Evropo. Groza je prešinila diplomatom vse kosti, sveta alianca pa je dobila epileptične napade. Kabineti so se združili na kongresu v Opavi. Ministri in mi-nistrčkl ao se posvetovali in napenjali svoje glavice, kako bi napravili tako, da bi solnce svobode, ki je na jugu izkulalo izmed oblakov prodreti, le nadalje obtičalo v temi, v kateri se je potentatom, prelatom ln birokratom tako izvrstno godilo. Ta ¿ta so ljubljanski meščanje v miru pili svoje pivo, pušill svoj tobak, ln da niso včasih med sabo malo poprešestvovali, bi lojalnega mesta ne bila razburjala prav nobena reč. V drugem pa so bili ti meščanje zvesto vdani svojemu vladarju, svojemu škofu in svojemu guvernerju! Samo ob sebi se ume, da se jim niti sanjalo ni, da bo trobojnica, katero so burbonski kava-lcrlsti v Noli Vihteli nad sabo, metala tako dolgo senco, da bo le-ta segala tudi do neznatne tedanje bele Ljubljane! Kvečjemu so zvečer, sedeč pri okroglih mizah bodisi pri "Divjem možu" na Mestnem trgu ali pri "Belem konjiču" v Gledališki ulici, z nekakim svetim trepetom poslušali upokojenega uradnika, ko jim je Iz uradne "Ljubljančanke" (ki se je že takrat imenovala "Lalbacher Zeltung" ter jo je v potu svojega obraza izdajal in urejal gospod Ignacij Alojzij pl. Kleinmayr) tolmačil, kako ostudno ln nehvaležno so se vedli Neapolltancl nasproti svojemu kralju, ki jih je vendar tuko očetovsko ljubil ln zaklepal v svoje kraljevsko srce. Da ao bili vsi meščanje, kakor pri "Divjem možu" tako pri "Belem konjiču", soglasnega mnenja, da bi bilo najpravičnejše, če bi generala Pcpeta in druge neapolitanske despote za pete na drevesa obesili, tega pač ni treba posebej naglaiati. Potem pa, ko so prišli domov, so v hipu pozabili debelega kralja Ferdinanda in obeh njegovih kraljestev ter so mirno zaspali, prav kakor bi Nola tičala kje v južni Ameriki, kjer se je vojaštvo tudi vsak dan puntalo. In ti lojalni meščanje so trdno spali, ker jih niso nadlegovale hude sanje, da jim bo Pred pust v letu 1821 povzročil kaj več stroškov nego navadni Predpusti prejšnjih let. In ženice so isto-tako mimo spale, a bi brez dvojbe ne bile, da to vnaprej vedele, koliko novih, evilnatih oblek se bo v bodočem Pred pustu po Ljubljani našivalo. Nikomur ni prišlo na misel, da bo trobojnica, vihrajoča nad burbonskimi konjiki v Noli, raz-nemirila našo Ljubljano, kakor ni bila razne-mirjena poprej celo stoletje! Naenkrat je bilo neznatno mesto prenapolnjeno in ni je bilo boljše rodbine, da bi ne imela tujega gosta. Prišli so ti tuji gostje v tolpah, prinesli so s sabo denarja, prinesli s sabo svoje šege, prinesli s sabo bleska in razkošja, kakor ga starodavni grad d o tedaj še ni gledal, z eno besedo: prinesli so s sabo ljubljanski kongres. Kongres v Ljubljani! Oči vsega olikanega sveta so se obračale leta 1821 v naše glavno mesto, a dandanes pri nas ljudstvo skoraj ne ve, da se je takrat v Ljubljani odločevala usoda Evrope. Ali če danes vprašaš meščana, ti o kongresu ničesar povedati ne ve, niti toliko ne, kolikor o turških vojskah! Da ni Kongresnega trga in male kongresne ute v Mestnem logu, bi dandanes v Ljubljani nič ne pričevalo o tem, kar se je pri nas godilo leta 1821! In tako se je lice mesta od tedaj izpremenilo! Izginile so pred vsem slamnate strehe, katerih je bilo še obilo ob času kongresa; izginile so tudi bogate rodbine, in le pičlo število jih je, ki so sedaj še lastniki hiš, katerih gospodarji so bili predniki enakega imena leta 1821^ Izginili so tedanji veljaki, in imena, katera so bila takrat merodajna v belem našem mestu, so nepoznana: odnesel jih je piš časa in največkrat se niti ne ve ne, kje da so pokopani ti ljubljanski patriciji. Vse je izginilo iz spomina ljubljanske sedanjosti, in skoraj bi človeka oblila rdečica, da se še ni zastavilo slovensko pero, ki bi izkušalo popisati sijajne tiste dni, ko je bila Ljubljana taborišče vladarjev sveta ter deležna bleska, ki so ga s sabo nosili absolutni in vsemogočni poten-tatje tistih časov! Da bo naša pripovest bolj umljiva, je treba obnoviti nekaj zgodovinskih reminiscenc, treba je predvsem razložiti, kako je prišlo do kongresa v Ljubljani. Ko je bila bruhnila vstaja v kraljestvu obeh Sicilij, se je sešel kongres v Opavi. "Visoki zvezani suvereni" so se takoj načeloma izrekli, da je po blazni sekti zasnovana in po nezvestih vojakih izvedena revolucija, kakor tudi iž nje Izhajajoči prevrat postavnih razmer, na katerih mesto je stopila gola anarhija, v nasprotju z načeli, katera so visoki vladarji že tolikrat in glasno objavili, to Je z načeli reda, pravice, nravnosti in sploh prave blaginje narodov. Istotako so "zvezani monarhi" soglasno bili mnenja, da je revolucija v Neapolju nevarna javni varnosti v ostali Italiji in t vzdrževanjem miru po Evroip nezdružljiva. Sklenili ao torej, da je vse, kar se je na Neapoljskem pripetilo, zopet odstraniti, če ne zlepa, pa zgrda. Da bi bilo vse čedneje videti, so visoki vladarji po "zrelem" posvetovanju napravili v Neaplju, in sicer pri njega veličanstvu, kralju obeh Sicilij, korak, ki je bil nemalo sposoben, odstraniti vsak dvom o mišljenju in namenih združenih dvorov. (Dalje prihodnjič) PKOSVKTA I U Žid je svet mož, je dejal Monipodio. In tudi zelo spreten človek je. Toda že precej časa je, kar ga nisem več videl, in o tem ae bova še pomenila! Zakaj pri moji veri, če se ne poboljša, mu jaz sam razce-fedram njegovo tonzuro, ko ni prejel več «vetih redov od kakega Turka, slepar, in ne zna več latinščini od moje matere!' —Ali je še kaj drugega? (Konec prihodnjič) PETEK, 17. AVGUSTA DELO DOBE hišnice "JAMTRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovno ure od StSO popoldne i« it ur« reečer. Volno nujna industrija. Habkno tudi pomočnic« t Jedilnici VPRAŠAJTE prit ujmois bell telephone company "EMPLOYMENT OFFICE" ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street Razni mali oalasi 2ENE IN DEKLETA Prijazno, stalno delo blizo doma, po dnevu ali ob večerih, kasirat. prodajalke, in pomočnice pri fountain. Brez izkuinje, mi vam plačamo ko se učite, dobra zalet na plača in 33 Vi provizije na jedilih, blagu po kupni ceni. Plačane počitnice in zavarovalnina. Walgreen • E. Randolph Street, room 205 2f07 Broadway 4797 Broadway 1 a. Pulaski Road •255 8. Ashland Ave. 1533 Hyde Park Blvd. MI POTREBUJEMO Mechanical Assemblers Electrical Assemblers Polisher and Wiring and Buffer Paint Sprayer 55 URNO TEDENSKO DELO STALNO DELO-DOBRA PLACA F. Mattern Mfg. Co. 4647 No. Cicero Ave. PRODAJALKA DARIL v prodajalni na Northwestern postaji Plača in provizija 25% LIGGETT DRUG CO. Oglasil« s« v uposlovalnem uradu STATE AND MADISON STS. CHICAGO, ILL. FREIGHT HANDLERS Začasno delo, po urah kot sami želite CONSOLIDATED FREIGHT CO. 3200 ARCHER AVENUE Vlrginl« 1430 ODSLUŽENI VOJAKI BREZ IZKUŠNJE Oglasite se v naši tovarni za delo Dobra plača, bonus, počitnice in zavarovalnina LA F. 3609 Vpraiajte za Mr. BEEL ŽENSKE Brez vsake izkušnje Mi vas naučimo Lahko, prijazno znanstveno delo Prijazno delavno stanje Vprašajte: KNUDSON QUARTZ LABORATORY 254S Milwaukee Ave. ALBany 0024 Potrebujemo Lumber. Yard delavce Stalno ali delno delo Najvišja plača Ure za delo si izberete sami Vprašajte za Mr. Marks KING MIDAS LUMBER CO. 2221 S. A.hland At*. TRI NOVELE Miguel Cervantes Prevedel dr. Ivo ftorli Rinconete in Cortadillo (Nadaljevanje) Za danes ne bom dajal nobenih drugih naiočil, nego da naj gre vsak na svoj prostor in naj ga do nedelje ne menja, je odgovoril Monipodio. V nedeljo pa ae zberemo spel vsi tukaj in at pošteno in pravično razdelimo, kar Bog da. Rinconetu Dobremu in Cortudillu določam do nedelje za njun oktaj prostor od Zlatega stolpa /unui mesta do približno zadnjih viat Kraljevskega gradu Tu lahko pokažeU. kako se kaj tazumeta na pošteno igro. Ja/ sam sem poznal take. ki ae iz teh krajev niso vrnili noben dan z manj '•d kakih dvajset r<*elov drobiža, da o srebru niti ne govorim In ti niao bili niti za polovico taki mojstri, kakor vidva, -in m« imeli ene same karte, od katerih ao štiri manjkale. Ta okraj vama bo pokazal Ganchuelo. Nič hudega pa bi ne bilo, če svoje delovanje razširita tudi na okraj Ran Sebastlan in San-telmo, ki jih je v ti stroki lahko tudi več na istem mestu, samo da si drug drugemu no delajo zmešnjave. Za vse te dobrote sta naša dva mladeniča Mompodiju poljubila roko ter mu obcčala, da bosta i/poltijcvalu svoje uradne dolžnosti dobro in vestno ter z največjo marljivostjo in požrtvovalnostjo. Moni|>odin je zdaj vrel iz kapuce svojega plašča dvojno po-lo papirju, kjer so bili navedeni vsi sobraje, in jo izročil Rinconetu, da \piie še svoje In Cor-tadlllovo ime. Ker pa ni imel doma črnila, je naročil Rinconetu, naj jo 1/polm v prvi lekarni. do katere pride. In sicer na ta naein« da napiše Rinconete in Cortadillo, sobrat«; nol>eden več novici jat; Rinconete igralec, Cortadillo resrec; in |»otem ¿e dan. mesec in leto, toda brez imena staršev in rojstnega kraja. V tem hipu ae je vrnil eden iz-med Marcev-bergaecv in rekel; Prihajam povedat, da sem ta lup na Stopnicah govotil g Lo»njim. billom iz Malage, ki mi je rekel, da se je v svoji stroki že tako izpopolnil, da bi celo z nedotaknjenimi kartami samega vraga nabrisal, da se pa zato še ni prišel vpisat in poklonit, ker jih je dobil nekoliko preveč po grbi, pa je še ves razbit. V nedeljo pa da se javi na vsak način. Saj sem zmerom pravil, je rekel Monipodio, da bo ta Lo-blllo nekdaj še naravnost nedosegljiv umetnik. Ima namreč roke kakor nalašč in kakor u-stvarjene v ta namen, da si boljših še želeti ne moreš. .In če hočeš v švoji obrti postati res mojster, ni nič manj potrebno primerno orodje, nego razum, ki se ga oprime. Ravno tu ko sem se st^čal v neki gostilni v ulici de Tin-tores z onim Židom v duhovniški obleki, je povzel starec. Žid se je nastanil v ti gostilni, ker je izvedel, da stanujeta ravno tam tudi dva Peruanca.' Ta dva bi namreč rad spravil do kake igrice, tudi če bi skraja ne nesla bogve koliko, ko se nadeja, da bi sr ie pozneje bolj Izplačalo Rekel je tudi. da pride v nedeljo na zborovanje in j da >«• pove, kaj in kako je i WOODWORKERS SAWYERS ROUTER HANDS TRAINEES HELPERS Tukaj je vaša povojna prilika. Plačamo zavarovalnino Plačane počitnice Veliko nudurnega dela SERVICE INDUSTRIES • 202S 8. C.lum.l POTREBUJEMO Dekleta - Dekleta Učiti se "PELMAC CARBIDE" Dobra plača, ko se učite Plačane počitnice Ob nedeljah se ne dela Pelmac Carbide Co. 1*5 N. Morgan — Monroe 1162 Razni nu}li oglasi POTREBUJEMO DVE. STENOGRAFISTINJE 5% DNI V TEDNU Izvrstno delavno stanje Dobra plača—stalna služba Vprašajte za Mr. Maren Phone—Lafayette 7505 Griffith Laboratories 1415 WEST 37th ST. Razni mali ojLM TRUCK DRIVEK VAŠA IZBIRA, NOČNO ALI DNEVNO DELO unijska plača STALNO DELO SKOZI VSE LETO Priglasite se takoj: DARUNG & CO. 4201 S. Ashland Av< SHEET METAL WORKERS Stalno delo—Najvišja plač* LEITNER EQUIPMENT CO 2320 W. OGDEN AVE. POTREBUJEMO NOČNE—HIŠNIKE ; ali HIŠNICE za moderno, zrakom ohlajeno urada DELO 5 DNI V TEDNU Vprašajte poslovodjo v uradu YARDS 0240 Libby, McNeill & Libby Packer* & Exchange SELIM SE IZ MESTA—MORAM prodati 1H stan. leseno hišo—37 ^ čv. lota. Dve stan. 5-7 sob. Parna gorkota. 3 kare garaža. Blizo 69th in Peoria. Kličite lastnika HUDson 2919. DEKLETA Idealno delavno stanje v Evanstonu. Lahko, čisto sedeče delo Dobra plača. Stalno delo CRIB-DIAPER SERVICE 234 Dodge—Evanston POTREBUJEMO Človeka za delo v garaži. Garage Mechanic. Stalno delo—dobra plača. Vprašajte Mr. Cuba —EDWARD HINES LUMBER CO. GARAGE, 2424 Blue Island Ave. Canal 1843. SHEET METAL WORKER Dobra plača Stalno delo OHIO SHEET METAL WORKS 412 W. Chicago Ave. Potrebujemo popravljače Body Repairmen mehanike in čuvaje Stilno dalo—NtlvUJ. plača (Izvrsten prostor za delo) FRUEHAUF Trailer Co. 2553 S. Archer Avenue Phone: Calumet 7960 TIRE MEN in tire ehangerje potrebujemo takoj, Oglasite se ali kličite. Firestone Tire Co. 1818 E. 71«t St.—But. 1227 Practical Izkušena Child Nurse i priporočilom Dobra plača Kličite: BAYPORTE 3474 Mi potrebujemo MOŠKE - MOSKC Polishers - Buffers in Platers Help $1.00 do $1.15 na uro SMITH PLATING WORKS 4752 No. Avers.—Keystone 1585 ZENSKI • MOSKI ODSLUŽENI VOJAKI Tu imate priliko za dobro, stalno delo v TISKARSKI stroki, skušeni *a ' photo finish." Dobra plača—stalna služba Ca« in 4 za nad 40 ur. Dnevno ali nočno COX'S PHOTO »10 St. CharlM Rd.—Marweod 5900 STEKLARJI-GLASS BLOWERS ZA DELO PRI NEON SIGN TUBING , # Delo dobe tudi odaluionl vojaki sa n. .. L •• STEKLARSKE STROKE Dobra plača, ko ae učite Vpraiajte sa Mr. Webera-MONROE 4238 PLUMBER WANTED Prve vrste oseba za splošna popravila Kličite: MONROE 0017 • POTREBUJEMO DELAVCE ZA WAREHOUSE WORK STOCK MEN ORDER FILLER PACKERS Poleg plače bonus Prosta zavarovalnina in plačane počitnice STERLING BOLT CO. 707 W. Van Buren St. DEKLETA a izkušnjo t knjlgovedsiru in - ORDER FILING FROM STOCK Čisto, prijazno, stalno delo Vprašajte: Mr. DEAN TABLET & TIEREl CO. 1021 West Adams St. FURNITURE SALESMAN PRODAJALEC POHIŠTVA Z IZKUŠNJO VERIŽNIŠK PRODAJALEN NA DROBi Dobra plača, dobra prilika za pravo osebo Kličite takoj: Wentworth 4221 Pripravile se sa povojno bodoči SEDAJ Mi kritično potrebujemo DEKLETA IN 2EN| za lahko tovarniško delo 5 Vi dni v tednu čas in Vi za nad >10 ur DOBRA PLAČA PLAČANE POČITNICE Nobene izkušnje se ne zahtevi American Coating Mi 312 MAY STREET POTREBUJEMO "TIRE SERVICE MEN" Imamo 4 stalne službe z vso bodočnostjo za izkušene stalne, nesljive moške na trukih in pasenžirskih karah. Dobro delav stanje. 48 urno delo,—Ob nedeljah se ne dela. GOODYEAR SERVICE—1520 W. 35th tt^VIRginls 1300 CONGRESS HOTEL i f ! POTREBUJE TAKOJ SLUŽKINJE Vprašajte Mrs. Cowa 500 S. MICHIGAN AVI MI POTREBUJEMO VSE Dekleta-žene in hišne gospodinje sa delo v SAUSAGE KITCHEN—lsdelovan J u klobas 65c na uro takoj ob začetku 65c Izvrstno delavno stanje "FOOD INDUSTRY" STALNO SEDAJ IN VSELEJ GOLDEN OAK PACKING CO 1235 GEORGE STREET SLOVANSKI MOŠKI-ŽENSKi MI VAS POTREBUJEMO TAKOJ Punch Press Operators Assemblers - Car Loaders RHEEMS MFG. CO. PROSTA ZAVAROVALNINA DOBRA PREVOZNA ZVEZA. CAFETERIA V TOVARNI 3425 South Kedzie in 7600 South Kedzk NUDIMO VAM IZVRSTNO POVOJNO BODOČNOST TOOL AND DIE MAKERS PRVE VRSTE MASINISTI OSEM IN ŠTIRIDESET UR DELA NA TEDEN CLINE ELECTRIC MFC. ® 4550 W. LEXINGTON STREET